Družba VIPA HOLDING d.d. opravlja dejavnosti holdinga skladno s statutom družbe, drugimi akti družbe in

veljavnimi predpisi. Osrednja dejavnost družbe je tako upravljanje z naložbami in opravljanje storitev poslovnega

svetovanja.

4.1 POROČUJOČA DRUŽBA

Družba Vipa Holding d.d., Ajdovščina (v nadaljevanju »Družba«) je podjetje s sedežem v Sloveniji. Naslov

registriranega sedeža je Lokarjev drevored 1, 5270 Ajdovščina. Konsolidirani računovodski izkazi Družbe za leto,

ki se je končalo dne 31. decembra 2023, vključujejo Družbo in njene odvisne družbe (skupaj v nadaljevanju

»Skupina«).

V Skupino sta bili v letu 2023 vključeni naslednji družbi:

• Mlinotest trgovina d.o.o., Umag, v kateri ima 100% lastniški delež;

• obvladujoča družba.

Konsolidirani računovodski izkazi in letno poročilo so dostopni na sedežu obvladujoče družbe.

4.2 PODLAGA ZA SESTAVITEV RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je

je sprejela tudi Evropska unija in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD).

Za datum prve uporabe MSRP v Skupini je bil določen 1.1.2017.

Uprava Družbe je računovodske izkaze potrdila dne 22.04.2024.

Novi standardi in pojasnila, ki so začeli veljati 1. januarja 2023

• MSRP 17 Zavarovalne pogodbe (izdano 18. 5. 2017 in velja za letna obdobja od vključno

1.1.2023 naprej);

MSRP 17 nadomešča MSRP 4, ki je podjetjem izjemoma omogočil, da zavarovalne pogodbe še naprej obračunavajo

v skladu z obstoječimi praksami. Posledično so vlagatelji s težavo primerjali in razločevali finančno uspešnost sicer

podobnih zavarovalnic. MSRP 17 zahteva uporabo enotnega pristopa za vse vrste zavarovalnih pogodb, vključno

s pozavarovalnimi pogodbami, ki jih ima zavarovatelj. Standard zahteva pripoznavanje in merjenje skupin

zavarovalnih pogodb s: (i) tveganju prilagojeno sedanjo vrednostjo prihodnjih denarnih tokov (t. i. fulfilment cash

flows oz. denarni tokovi iz naslova izpolnitve), ki vključuje vse razpoložljive informacije o denarnih tokovih iz naslova

izpolnitve na način, ki je dosleden s pomembnimi tržnimi informacijami, povečano (če je ta vrednost obveznost) ali

zmanjšano (če je ta vrednost sredstvo) za (ii) znesek, ki predstavlja nezaslužen dobiček v skupini pogodb (marža

pogodbenih storitev). Zavarovatelji bodo dobiček iz skupine zavarovalnih pogodb pripoznali v obdobju, v katerem

zagotavljajo zavarovalno kritje, in ko so izvzete iz tveganja. Če skupina pogodb ustvarja ali prične ustvarjati izgubo,

podjetje izgubo nemudoma pripozna.

Dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe.

• Spremembe MSRP 17 in sprememba MSRP 4 (izdane 25. 6. 2020 in veljavne za letna obdobja

od vključno 1.1.2023 naprej);

Spremembe vključujejo vrsto pojasnil, namenjenih olajšanju uvedbe MSRP 17 in poenostavitvi nekaterih zahtev

standarda in prehoda. Spremembe se nanašajo na osem področij MSRP 17 in niso namenjene spreminjanju temeljih

načel standarda.

Uvedene so bile naslednje spremembe MSRP 17:

(i) Datum začetka veljavnosti: Datum začetka veljavnosti MSRP 17 (ki vključuje spremembe) je bil odložen za dve

leti, na letna poročevalska obdobja od vključno 1. 1. 2023; prav tako je bil odložen fiksno določeni datum

prenehanja veljavnosti začasne oprostitve od uporabe MSRP 9 v MSRP 4, in sicer na letna poročevalska obdobja

od vključno 1. 1. 2023.

(ii) Pričakovana izterjava denarnih tokov iz naslova pridobitve zavarovanj: Podjetje mora dodeliti del stroškov

pridobivanja na s tem povezana pričakovana podaljšanja pogodb in te stroške pripoznati kot sredstvo, dokler ne

pripozna podaljšanj pogodb. Podjetja morajo oceniti izterljivost sredstva na vsak poročevalski datum in v pojasnilih

k računovodskim izkazom zagotoviti konkretne informacije o sredstvu.

(iii) Pogodbeno-storitvena marža, ki jo je mogoče pripisati investicijskim storitvam: Enote kritja je treba opredeliti,

upoštevajoč količino ugodnosti in pričakovano obdobje tako zavarovalnega kritja kot tudi investicijskih storitev za

pogodbe v sklopu pristopa s spremenljivim plačilom in za druge pogodbe s »storitvami dobička na naložbe« v

okviru splošnega modela. Stroške, povezane z naložbenimi dejavnostmi, bi bilo treba vključiti kot denarne tokove

v okviru zavarovalne pogodbe, kolikor podjetje opravlja dejavnosti, ki za imetnika police izboljšujejo ugodnosti iz

zavarovalnega kritja.

(iv) Sklenjene pozavarovalne pogodbe – povrnitev izgub Ko podjetje pripozna izgubo ob prvotnem pripoznanju

kočljive skupine zavarovalnih pogodb, na katerih temelji pozavarovanje, ali ob dodajanju kočljivih zavarovalnih

pogodb, na katerih temelji pozavarovanje, v skupino, bi moralo podjetje prilagoditi pogodbeno-storitveno maržo

povezane skupine sklenjenih pozavarovalnih pogodb in pripoznati dobiček na sklenjene pozavarovalne pogodbe.

Znesek izgube, povrnjene iz naslova sklenjene pozavarovalne pogodbe, se določi z zmnožkom izgube, pripoznane

na zavarovalnih pogodbah, na katerih temelji pozavarovanje, in odstotka terjatev iz naslova zavarovalnih pogodb,

na katerih temelji pozavarovanje, za katere podjetje pričakuje, da jih bo povrnilo iz sklenjene pozavarovalne

pogodbe. Ta zahteva bi veljala le, ko se sklenjeno pozavarovalno pogodbo pripozna pred ali hkrati s pripoznanjem

izgube iz naslova zavarovalnih pogodb, na katerih temelji pozavarovanje.

(v) Druge spremembe: Druge spremembe vključujejo izključitev iz področja uporabe za določene pogodbe o

kreditnih karticah (ali podobne pogodbe) in nekatere posojilne pogodbe; predstavitev sredstev in obveznosti iz

naslova zavarovalnih pogodb v izkazu finančnega položaja v portfeljih namesto skupinah: uporabnost možnosti

zmanjševanja tveganj pri zmanjševanju finančnih tveganj s pomočjo sklenjenih pozavarovalnih pogodb in

neizvedenih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti skozi poslovni izid; izbira računovodske usmeritve za

spremembo presoj, opravljenih v prejšnjih medletnih računovodskih izkazih pri uporabi MSRP 17; vključitev plačil

in prejemkov iz naslova davka na dohodek, s katerimi je mogoče posebej bremeniti imetnika police po določbah

zavarovalne pogodbe v denarnih tokovih iz naslova izpolnitve; in izbrane pomoči ob prehodu ter druge manjše

spremembe. Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene konsolidirane/ločene

računovodske izkaze.

Dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe.

• MRS 8 Opredelitev računovodskih ocen;

Sprememba MRS 8 pojasnjuje, kako naj podjetja razlikujejo spremembe računovodskih usmeritev od sprememb

računovodskih ocen ter, kako naj podjetja uporabljajo tehnike merjenja in vhodne podatke za oblikovanje

računovodskih ocen.

Dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe.

• MRS 1 in MSRP Stališče o praksi 2: Razkrivanje računovodskih usmeritev;

MRS 1 je bil spremenjen tako, da od podjetij zahteva, da namesto bistvenih računovodskih usmeritev razkrijejo

pomembne informacije o svojih računovodskih usmeritvah. Sprememba je opredelila pomembne informacije o

računovodskih usmeritvah. Sprememba tudi pojasnjuje, da se informacije o računovodskih usmeritvah štejejo kot

pomembne, če brez njih uporabniki računovodskih izkazov ne bi mogli razumeti drugih pomembnih informacij v

računovodskih izkazih. V spremembah so podani tudi ponazorilni zgledi informacij o računovodskih usmeritvah,

za katere obstaja verjetnost, da se štejejo kot pomembne za računovodske izkaze podjetja. Nadalje sprememba

MRS 1 pojasnjuje, da informacij o nepomembnih računovodskih usmeritvah ni treba razkriti. V primeru, da do

tovrstnega razkritje vseeno pride, slednje ne sme zakriti pomembnih informacij o računovodskih usmeritvah. V

podporo tej spremembi je bilo spremenjeno tudi stališče o praksi MSRP 2 »Presoja pomembnosti«, da bi podalo

napotke o tem, kako upoštevati koncept pomembnosti pri razkritjih računovodskih usmeritev.

• MRS 12 Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz posamezne transakcije;

Spremembe MRS 12 opredeljujejo, kako se obračunava odloženi davek pri transakcijah, kot so najemi in zahteve

za razgradnjo. V določenih okoliščinah so podjetja oproščena pripoznavanja odloženega davka, ko prvikrat

pripoznajo sredstva ali obveznosti. V preteklosti je bilo nekaj negotovosti v zvezi s tem, ali izjema velja za

transakcije, kot so najemi in zahteve za razgradnjo – transakcije, za katere se pripoznata tako sredstvo kot

obveznost. Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev ne velja in da morajo podjetja pri tovrstnih transakcijah

pripoznati odloženi davek. Spremembe zahtevajo, da družbe pripoznajo odloženi davek pri transakcijah, ki ob

prvotnem pripoznanju povzročijo enake zneske obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.

Standardi/dopolnila, ki veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2024 ali kasneje:

V nadaljevanju so predstavljeni standardi, dopolnitve in pojasnila standardov, ki do priprave računovodskih izkazov

družbe še niso začeli veljati. Družba jih bo upoštevala pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.

Družba ni sprejela nobenega od navedenih standardov, dopolnitev in pojasnil pred začetkom njihove uveljavitve.

• MRS 1: Predstavljanje računovodskih izkazov: Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali

nekratkoročne

Sprememba določa zahteve za razvrščanje dolga in drugih obveznosti z negotovim datumom poravnave obveznosti

med kratkoročne in nekratkoročne, zato vplivajo na predstavitev obveznosti v izkazu finančnega položaja. Ne

spreminja pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem pripoznanja sredstev, obveznosti, prihodkov

ali odhodkov ali informacij, ki jih podjetje razkriva o teh postavkah. Sprememba določa tudi razvrstitev obveznosti,

ki jih podjetje poravna z izdajo lastnih kapitalskih instrumentov.

Obveznosti se razvrstijo kot kratkoročne, če:

(i) se pričakuje, da bo obveznost poravnalo v normalnem poslovnem ciklu,

(ii) je obveznost namenjena predvsem za trgovanje,

(iii) je treba obveznost poravnati v roku dvanajstih mesecev po poročevalskem obdobju ali

(iv) podjetje nima neomejene pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj dvanajst mesecev po

poročevalskem obdobju. Pogoji obveznosti, ki bi zaradi odločitve nasprotne stranke utegnili povzročiti, da bi bila

obveznost poravnana z izdajo kapitalskih instrumentov, ne vplivajo na razvrstitev obveznosti.

Vse druge obveznosti se razvrsti med nekratkoročne.

Poslovodstvo ocenjuje, da dopolnitve ne bodo vplivale na računovodske izkaze družbe.

• Dopolnitve MRSP 16 Najemi: Obveznost iz najema pri prodaji s povratnim najemom

Spremembe MSRP 16 določajo, kako prodajalec - najemnik pozneje meri transakcije prodaje s povratnim najemom.

Prodajalec-najemnik po datumu začetka povratnega najema določi najemnine ali spremenjene najemnine tako, da

prodajalec-najemnik ne bi pripoznal nobenega zneska dobička ali izgube, ki se nanaša na pravico do uporabe, ki

jo ohrani prodajalec-najemnik. Uporaba zahtev prodajalcu-najemniku ne preprečuje, da v poslovnem izidu

pripozna dobiček ali izgubo, ki se nanaša na delno ali popolno odpoved najema.

Prodajalec-najemnik začne uporabljati te spremembe za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024

ali pozneje. Zgodnejša uporaba je dovoljena. Če prodajalec najemnik te spremembe uporablja za zgodnejše

obdobje, ta podatek razkrije.

Podlaga za merjenje

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih sredstvih

razpoložljivih za prodajo (delnicah, ki kotirajo), kjer se upošteva poštena vrednost.

Funkcijska in predstavitvena valuta

Priloženi konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v EUR, torej v funkcijski valuti Družbe. Vse računovodske

informacije so predstavljene v EUR.

Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo

računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati

lahko od teh ocen odstopajo.

Poslovodska ocena med drugim vključuje določitev življenjske dobe in preostale vednosti nepremičnin, naprav in

opreme, naložbenih nepremičnin, popravke vrednosti terjatev do kupcev, rezervacije za jubilejne nagrade in

odpravnine. Ocene in navedene predpostavke se stalno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo

za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva.

Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih je uprava obvladujoče družbe pripravila v

procesu izvajanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisani v

pojasnilih: