Luka Koper še naprej krepi svojo vlogo v globalni logistični verigi
in z izjemnimi poslovnimi rezultati pospešuje gospodarski utrip
ter razvoj Obalno-kraške regije in Slovenije nasploh.
Prelomno leto 2022 je z milijonom pretovorjenih
kontejnerskih enot v enem samem letu potrdilo pravilnost
naših dolgoročnih usmeritev v rast kontejnerskega prometa.
Presežena meja 800.000 vozil, ki smo jih odpremili po najkrajši
poti do cilja, utrjuje naše mesto med vodilnimi pristanišči
Sredozemlja in napoveduje izjemne rezultate v tem desetletju.
Prva zaveza našega poslovanja in nadaljnje odličnosti še naprej
ostajajo dosledno zelena logistika, trajnostno usmerjen razvoj
in iskrena skrb za naše okolje.
Luka Koper
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
1
Izjava o odgovornosti članov uprave družbe
Uprava družbe Luka Koper, d. d., je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe in Skupine Luka
Koper ter računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko
premoženjskega stanja in izidov poslovanja družbe in Skupine Luka Koper v letu 2022.
Uprava družbe potrjuje, da je Letno poročilo Skupine in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2022 z vsemi
sestavnimi deli – poslovnim poročilom, trajnostnim poročilom, računovodskim poročilom, vključno z
izjavo o upravljanju družbe – sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene ustrezne
računovodske usmeritve. Računovodske ocene so bile izdelane po načelu previdnosti in dobrega
gospodarjenja.
Uprava potrjuje, da so računovodski izkazi s pojasnili za družbo in Skupino Luka Koper pripravljeni na
podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe Luka Koper, d. d., in njenih odvisnih družb ter v
skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela
Evropska unija.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let od dneva, ko je bilo treba davek obračunati, preverijo
poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka,
zamudnih obresti in kazni iz naslova davka na dohodek pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev.
Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz
tega naslova.
Uprava je odgovorna za izvajanje ukrepov, s katerimi zagotavlja ohranjanje vrednosti premoženja
družbe in Skupine Luka Koper, ter za preprečevanje in odkrivanje prevar ter drugih nepravilnosti.
Člani uprave:
Boštjan Napast
Predsednik uprave
Nevenka Kržan
Članica uprave
Vojko Rotar
Član uprave - delavski direktor
Koper, 28. 3. 2023
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
2
Kazalo
1 POSLOVNO POROČILO 3
1 Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2022 4
2 Pismo predsednika uprave 18
3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2022 21
4 Izjava o upravljanju družbe 26
5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in dosežkov v letu 2022 47
6 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 50
7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega modela 51
8 Poslovna strategija razvoja 57
9 Gospodarsko okolje in tržni položaj 62
10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2022 64
11 Naložbe v nefinančna sredstva 72
12 Evropski projekti 74
13 Pogled naprej 76
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti 80
15 Delnica LKPG 87
2 TRAJNOSTNO POROČILO 92
16 O trajnostnem poročilu 93
17 Proces določanja bistvenih vsebin 96
18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja 102
19 Korporativna integriteta, človekove pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja 106
20 Varno in zdravo pristaniško okolje 114
21 Skrb za zaposlene 124
22 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja 139
23 Družbeno okolje 220
24 Trajnostni odnosi z dobavitelji 223
25 Trajnostni odnosi s kupci 226
26 Kazalo GRI (v skladu s standardi 2021) 227
3 RAČUNOVODSKO POROČILO 238
27 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper 239
28 Pojasnila k računovodskim izkazom 245
29 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev in razkritja 248
30 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida 262
31 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja 270
32 Izkaz bilančnega dobička 320
33 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 321
34 Poročilo neodvisnega revizorja 322
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
4
1
Poudarki poslovanja Skupine Luka Koper v letu 2022
Skupina Luka Koper je uspešno kljubovala še vedno oteženim gospodarskim razmeram in leto 2022 zaključila z
rekordnimi poslovnimi rezultati. Skupni ladijski pretovor je dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel načrto-
vane količine leta 2022 za 378 tisoč ton oziroma za 2 odstotka, pretovor leta 2021 pa za 2,4 milijona ton oziroma
za 12 odstotkov. Pretovor je bil glede na načrtovane količine večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo gene-
ralnih tovorov in kontejnerjev, v primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih
skupinah. V letu 2021 je bilo 42 odstotkov pretovora prepeljanega po cesti in 58 odstotkov po železnici, v letu
2022 se je pretovor po cesti povečal na 46 odstotkov, pretovor po železnici pa zmanjšal na 54 odstotkov.
Konec leta 2022 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU)
dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev, hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja
milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu. Pretovor kontejnerjev je bil sicer neko-
liko manjši od načrtovanega in za 2 odstotka večji kot v letu 2021. Tudi terminal za avtomobile je v letu 2022
dosegel nov letni rekord pretovora, saj je bilo pretovorjenih 801.036 vozil, kar je 7 odstotkov nad načrtom in
22 odstotkov več kot v letu 2021. Zgodovinski mejniki so bili doseženi tudi na terminalih za generalne, sipke in
razsute ter tekoče tovore.
V letu 2022 so vsi finančni kazalniki presegli dosežene kazalnike preteklega leta in tudi načrtovane kazalnike.
Zaradi zelo dobrih poslovnih rezultatov v obdobju januar–avgust 2022 ter zaostrenih gospodarskih gibanj je
Skupina Luka Koper v mesecu septembru 2022 pripravila rebalans poslovnega načrta za leto 2022. Vse primer-
jave v tem poročilu so pripravljene na osnovi sprejetega rebalansa poslovnega načrta.
Leto 2022 so zaznamovali tudi rekordno visoki čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper, ki so s 313,5
milijona evrov presegli načrtovane za 4 odstotke oziroma za 11 milijonov evrov, lanskoletne pa za 37 odstotkov
oziroma za 85 milijonov evrov. Na povečanje čistih prihodkov od prodaje so vplivali predvsem prihodki iz naslo-
va skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem
trgu, ki so se zaradi postopne normalizacije razmer ob koncu leta 2022 zmanjšali. V letu 2022 se je povprečni
čas zadrževanja polnih kontejnerjev na terminalu, v primerjavi z letom 2021, podaljšal za 2,1 dneva. Na višje
prihodke sta vplivala tudi rast cen storitev ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev vseh blagovnih
skupin, tudi zaradi večje produktivnosti.
Leto 2022 je minilo v znamenju vojne v Ukrajini, ki je v začetku drugega četrtletja spremenila geopolitične
razmere in vplivala na gospodarska gibanja v letu 2022. Poslabšali so se gospodarski obeti v mednarodnem
okolju, povečali so se negotovost in inflacijski pritiski, zaostrile so se razmere na energetskih trgih. Neposredna
izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, saj je obseg pretovora
prek Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Kljub temu poslovodstvo redno spremlja
razmere na trgu in se odziva za zagotavljanje nemotenega poslovanja Skupine Luka Koper.
Skupina Luka Koper je v letu 2022 izvajala večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega terminala in
terminala za avtomobile – te predstavljajo nov razvojni cikel teh najpomembnejših strateških blagovnih skupin
– ter sprejela končne investicijske odločitve za obdobje 2022 do 2027 v skupni višini 430 milijonov evrov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
5
LETO 2022 V ŠTEVILKAH
801.036 kosov
pretovorjenih vozil
21.824 vlakov
vlakov pripeljalo v pristanišče in iz njega
odpeljalo
399.291
tovornjakov vstopilo v pristanišče
280.817
razloženih in naloženih vagonov
1.017.788 TEU
naloženih in razloženih kontejnerjev
23,2 milijona ton
ladijskega pretovora
46 %
delež pretovora po cesti
54 %
delež pretovora po železnici
1.659
privezanih ladij
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
6
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE
313,5 mio EUR
+37 % 2022/2021
+4 % 2022/NAČRT 2022
v mio evrov
350
300
250
200
150
100
50
0
2020
313,5
228,4
209,9
2021 2022
Čisti prihodki od prodaje
V letu 2022 so čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper dosegli rekordnih 313,5 milijona evrov in so bili
za 37 odstotkov oziroma za 85 milijonov evrov višji kot v letu 2021. Na povečanje čistih prihodkov od proda-
je so vplivali predvsem višji prihodki iz naslova skladiščnin, rast cen storitev ter povečan obseg pretovora in
dodatnih storitev vseh blagovnih skupin, tudi zaradi večje produktivnosti. Proti koncu leta 2022 so se razmere
normalizirale, posledično tudi prihodki iz tega naslova, kar se nadaljuje tudi v letu 2023. Dosežene čiste prihod-
ke od prodaje Skupine Luka Koper je v letu 2020 zaznamovala pandemija covida-19. Postopno okrevanje v letu
2021 je pozitivno vplivalo na večji ladijski pretovor, kar se je odrazilo v višjih čistih prihodkih od prodaje.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
7
LADIJSKI PRETOVOR
23,2 mio TON
+12 % 2022/2021
+2 % 2022/NAČRT 2022
PRETOVOR KONTEJNERJEV
1 mio TEU
+2 % 2022/2021
-2 % 2022/NAČRT 2022
PRETOVOR AVTOMOBILOV
801 TISOČ KOS
+22 % 2022/2021
+7 % 2022/NAČRT 2022
25
20
15
10
5
0
1.200
1.000
800
400
200
0
Ladijski pretovor v mio ton
Kontejnerji - v tisoč TEU
Avtomobili - v tisoč kos
2020 2021 2022
Ladijski pretovor
Kontejnerji Avtomobili
19,5
945,1
617,2
20,8
997,6
656,5
23,2
1.017,8
801,0
V letu 2022 je skupni ladijski pretovor dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel pretovor leta 2021 za 2,4
milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Glede na leto 2021 je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih
skupinah. Kontejnerski terminal in terminal za avtomobile sta dosegla nov zgodovinski rekord letnega preto-
vora. V letu 2021 je bilo občutiti postopno okrevanje in krepitev gospodarske aktivnost v mednarodnem okolju,
kar je vplivalo tudi na povečanje ladijskega pretovora v letu 2021 glede na leto 2020.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
8
POSLOVNI IZID
IZ POSLOVANJA (EBIT)
83,1 mio EUR
+165 % 2022/2021
+19 % 2022/NAČRT 2022
DOBIČKONOSNOST PRIHODKOV
IZ POSLOVANJA (ROS)
26,5 %
+93 % 2022/2021
+15 % 2022/NAČRT 2022
100
80
60
40
20
0
30
25
20
15
10
5
0
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) v mio evrov Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS) v %
2020 2021 2022
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (ROS)
33,5
16,0
13,7
26,5
31,3 83,1
V letu 2022 je poslovni izid iz poslovanja (EBIT) znašal 83,1 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2021
za 165 odstotkov oziroma za 51,8 milijona evrov iz naslova višjih čistih prihodkov od prodaje. V letu 2021 je bil,
kljub rasti čistih prihodkov od prodaje glede na leto 2020, dosežen nižji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) kot
leto prej in sicer zaradi nižjih drugih prihodkov, saj so bili v letu 2020 med drugimi prihodki pripoznani enkratni
dogodki, ki so pozitivno vplivali na rezultate poslovanja v letu 2020.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
9
POSLOVNI IZID
IZ POSLOVANJA PRED
AMORTIZACIJO (EBITDA)
114,6 mio EUR
+87 % 2022/2021
+14 % 2022/NAČRT 2022
EBITDA marža
36,6 %
+37 % 2022/2021
+10 % 2022/NAČRT 2022
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)
EBITDA marža
140
120
100
80
60
40
20
0
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v mio evrov EBITDA marža v %
2020 2021 2022
36,6
61,8 61,2 114,6
26,8
29,4
Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašal 114,6 milijona
evrov, kar je za 87 odstotkov oziroma za 53,4 milijona evrov več kot v letu 2021. Poslovni izid iz poslovanja pred
amortizacijo (EBITDA) Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašal 61,2 milijona evrov, kar je za 1 odstotek oziroma
za 0,6 milijona evrov manj kot v letu 2020.
EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašala 36,6 odstotka, kar je za 37 odstotkov oziroma za 9,8
odstotne točke več kot v letu 2021. EBITDA marža Skupine Luka Koper je v letu 2021 znašala 26,8 odstotka, kar
je za 9 odstotkov oziroma za 2,7 odstotne točke manj kot v letu 2020.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
10
ČISTI POSLOVNI IZID
74,2 mio EUR
+133 % 2022/2021
+17 % 2022/NAČRT 2022
RAZMERJE MED TRŽNO CENO
IN DOBIČKOM NA DELNICO (P/E)
4,7
-6,7 2022/2021
KAZALNIK NI NAČRTOVAN
Čisti poslovni izid
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
80
70
60
40
50
30
21
10
0
12
10
8
6
4
2
0
Čisti poslovni izid v mio evrov Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
2020 2021 2022
32,0 31,8 74,2
4,7
11,4
8,2
V letu 2022 je čisti poslovni izid znašal rekordnih 74,2 milijona evrov, kar je za 133 odstotkov oziroma za 42,4
milijona evrov več kot v letu 2021. Na višji čisti poslovni izid v letu 2022 glede na leto 2021 so vplivali že pojas-
njeni dejavniki, ki so prispevali k višjemu poslovnemu izidu iz poslovanja (EBIT), pozitivno so na čisti poslovni
izid vplivali še višji finančni prihodki. V letu 2021 je Skupina Luka Koper dosegla nižji čisti poslovni izid kot v letu
2020. Poleg že omenjenih vplivov na poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je na čisti poslovni izid pozitivno vplival
višji poslovni izid iz financiranja, negativno pa višja stopnja davka od dobička.
Kazalnik razmerja med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) se je v letu 2022 znižal glede na predhodno leto
iz naslova doseženega višjega čistega poslovnega izida in je znašal 4,7.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
11
ČISTA DOBIČKONOSNOST
KAPITALA (ROE)
15,1 %
+116 % 2022/2021
+14 % 2022/NAČRT 2022
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)
16
14
12
10
8
6
4
2
0
v %
2020 2021 2022
7,4
7,0
15,1
V letu 2022 je kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala (ROE) znašal 15,1 odstotka, kar je za 116 odstotkov
oziroma za 8,1 odstotne točke več kot v letu 2021. Na povišanje kazalnika v letu 2022 je vplival višji doseženi
čisti poslovni izid. Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2021 znašala 7 odstotkov, kar je za 6 odstotkov
oziroma za 0,4 odstotne točke manj kot v letu 2020. Na nižjo čisto dobičkonosnost kapitala (ROE) v letu 2021 sta
vplivala nižji doseženi čisti poslovni izid, ki je posledica že omenjenih vplivov, ter višji povprečni kapital.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
12
IZDATKI ZA NALOŽBE
50,8 mio EUR
-3 % 2022/2021
-28 % 2022/NAČRT 2022
80
70
60
40
50
30
21
10
0
v mio evrov
2020 2021 2022
Izdatki za naložbe
68,1
52,1
50,8
V letu 2022 je Skupina Luka Koper za naložbe namenila 50,8 milijona evrov, kar je za 3 odstotke oziroma za 1,3 milijona
evrov manj kot v letu 2021. Skupina Luka Koper je v letu 2022 izvajala večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega
terminala in terminala za avtomobile – nadaljevalo se je podaljšanje pomola I, v sklopu katerega je bila zaključena gradnja
priveznega mesta 7D in zgrajene skladiščne površine; za potrebe kontejnerskega terminala sta bili nabavljeni dve dvigali
SPPX in tri dvigala E-RTG; nadaljevala se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu.
Skupina Luka Koper je pandemično leto 2020 izkoristila za nadaljevanje izvajanja naložb v povečevanje pristaniških zmo-
gljivosti, saj se je po izboljšanju zdravstvenih in gospodarskih razmer, povezanih s pandemijo, pričakovala ponovna rast
pretovora. V letu 2021 je Skupina Luka Koper nadaljevala naložbeni ciklus predvsem z vlaganjem v povečevanje pristani-
ških zmogljivosti, najvidnejša naložba je bila nadaljevanje gradnje podaljška kontejnerske obale na čelu I. pomola.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
13
NETO FINANČNA
ZADOLŽENOST/EBITDA
-0,3
-0,8 2022/2021
-0,2 2022/NAČRT 2022
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
-0,1
-0,2
-0,3
-0,4
Neto finančna zadolženost/EBITDA
2020 2021 2022
Neto finančna zadolženost/EBITDA
0,3
0,5
-0,3
Nizka vrednost kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA v letih 2020 do 2022 izkazuje finančno stabilnost
Skupine Luka Koper. Denarna sredstva Skupine Luka Koper so konec leta 2022 presegala stanje finančnih ob-
veznosti, zaradi česar je vrednost neto finančne zadolženosti negativna, posledično je negativna tudi vrednost
kazalnika neto finančna zadolženost/EBITDA. Kazalnik odraža izredno finančno stabilnost Skupine Luka Koper
in s tem njeno odlično pripravljenost na prihodnje izzive in razvoj.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
14
Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Skupina Luka Koper je za prikaz uspešnosti poslovanja uporabila alternativna merila uspešnosti poslovanja
(Smernice APMs
1
), ki jih opredeljuje ESMA
2
.
Alternativno merilo Izračun Pojasnilo izbora
Poslovni izid iz poslova-
nja (EBIT)
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = raz-
lika med poslovnimi prihodki in stroški
poslovanja.
Prikazuje uspešnost (dobičkonosnost)
poslovanja podjetja iz osnovne dejav-
nosti.
Poslovni izid iz poslova-
nja pred amortizacijo
(EBITDA)
Poslovni izid iz poslovanja pred amorti-
zacijo (EBITDA) = poslovni izid iz poslo-
vanja (EBIT) + amortizacija.
Odraža uspešnost poslovanja podjetja
in je približek denarnega toka iz poslo-
vanja. Prikazuje sposobnost pokrivanja
odpisov vrednosti in drugih odhodkov,
ki niso povezani s poslovnimi odhodki.
Dodana vrednost Dodana vrednost = čisti prihodki od
prodaje + usredstveni lastni proizvodi in
storitve + drugi prihodki – stroški blaga,
materiala, storitev – drugi poslovni od-
hodki brez prevrednotovalnih poslovnih
odhodkov.
Prikazuje novoustvarjeno vrednost
podjetja v enem letu. Je merilo gospo-
darske aktivnosti in uspeha.
Dobičkonosnost prihod-
kov iz poslovanja (ROS)
Dobičkonosnost prihodkov iz poslova-
nja (ROS) = poslovni izid iz poslovanja
(EBIT) / čisti prihodki od prodaje.
Prikazuje operativno učinkovitost
podjetja.
Čista dobičkonosnost
kapitala (ROE)
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE)
= čisti dobiček / povprečno stanje
kapitala.
Prikazuje uspešnost poslovodstva pri
povečevanju vrednosti podjetja za
lastnike oz. delničarje.
Čista dobičkonosnost
sredstev (ROA)
Čista dobičkonosnost sredstev (ROA)
= čisti dobiček / povprečno stanje
sredstev.
Prikazuje uspešnost upravljanja s sred-
stvi podjetja.
EBITDA marža EBITDA marža = poslovni izid iz poslo-
vanja pred amortizacijo (EBITDA) / čisti
prihodki od prodaje.
Prikazuje poslovno uspešnost in do-
bičkonosnost v odstotkih. Uporablja
se za primerjavo uspešnosti podjetja z
drugimi podjetji.
EBITDA marža iz tržne
dejavnosti
EBITDA marža iz tržne dejavnosti = po-
slovni izid iz poslovanja pred amortiza-
cijo (EBITDA) / čisti prihodki od prodaje
iz naslova tržne dejavnosti.
Prikazuje poslovno uspešnost in dobič-
konosnost tržne dejavnosti v odstotkih.
Neto finančna zadolže-
nost/EBITDA
Neto finančna zadolženost/EBITDA =
(finančne obveznosti – denar in denarni
ustrezniki) / EBITDA.
Prikazuje zadolženost in dobičkonos-
nost podjetja z namenom ocenjevanja
zmožnosti podjetja poravnavati svoje
finančne dolgove v prihodnosti, če
družba ohrani isti obseg poslovanja in
dobička.
1 APMs - Alternative Performance Measures
2 ESMA - European Securities and Markets Authority – Evropski organ za vrednostne papirje in trge
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
15
Razmerje med tržno
ceno in dobičkom na
delnico (P/E)
Razmerje med tržno ceno in dobičkom
na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti
dobiček na delnico (EPS).
Prikazuje koliko evrov so vlagatelji na
trgu v določenem trenutku pripravljeni
plačati za vsak evro dobička podjetja.
Z njim ocenjujemo vrednost podjetja in
njegovih delnic na trgu.
Knjigovodska vrednost
delnice na dan (v evrih)
Knjigovodska vrednost delnice = kapital
/ število delnic.
Prikazuje vrednost delnice na podlagi
vrednosti kapitala družbe na določen
dan.
Razmerje med tržno
ceno in knjigovodsko
vrednostjo delnice (P/B)
Razmerje med tržno ceno in knjigovod-
sko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni
tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
Prikazuje primerjavo tržne vrednos-
ti enote kapitala podjetja na borzi z
njegovo računovodsko vrednostjo na
določen dan.
Povprečna knjigovodska
vrednost delnice (v evrih)
Povprečna knjigovodska vrednost del-
nice je izračunana na podlagi povpreč-
nih mesečnih stanj razmerja med
kapitalom in številom navadnih delnic.
Prikazuje povprečno knjigovodsko
vrednost delnice izračunano iz razmerja
mesečnih stanj kapitala družbe in števi-
lom navadnih delnic.
Razmerje med povpreč-
no tržno ceno in
povprečno knjigovodsko
vrednostjo delnice
Razmerje med povprečno tržno ceno
in povprečno knjigovodsko vrednost-
jo delnice = povprečna tržna cena /
povprečna knjigovodska vrednost
delnice
Prikazuje primerjavo povprečne tržne
vrednosti enote kapitala podjetja na
borzi z njegovo povprečno računovod-
sko vrednostjo v obdobju. Nakazuje na
morebitno precenjenost oz. podcenje-
nost delnice v obdobju.
Dividenda na delnico (v
evrih)
Dividenda na delnico = bilančni dobi-
ček, ki se uporabi za izplačilo dividend /
število navadnih delnic.
Dividenda prikazuje udeležbo pri dobič-
ku podjetja, ki se izplača delničarjem
družbe.
Dividendna donosnost
(v %)
Dividendna donosnost = dividenda na
delnico / zaključni tečaj.
Izraža razmerje med izplačano dividen-
do in tržno vrednostjo delnice.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
16
1.1 Ključni kazalniki poslovanja
Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022
v primerjavi z letom 2021
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Postavke 2022 2021 Indeks
2022/2021
2022 2021 Indeks
2022/2021
Čisti prihodki od prodaje (v eur) 310.196.680 224.990.379 138 313.462.636 228.444.062 137
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
(v eur)
81.729.523 30.745.444 266 83.114.534 31.346.268 265
Poslovni izid iz poslovanja pred
amortizacijo (EBITDA) (v eur)
112.529.369 59.832.637 188 114.602.528 61.170.729 187
Čisti poslovni izid (v eur) 73.266.227 29.920.330 245 74.159.799 31.793.527 233
Dodana vrednost (v eur) 206.717.589 142.075.730 145 216.463.633 150.251.354 144
Izdatki za naložbe (v eur) 50.157.229 51.835.252 97 50.784.443 52.096.515 97
Ladijski pretovor (v ton) 23.248.355 20.821.177 112 23.248.355 20.821.177 112
Število zaposlenih 1.638 1.577 104 1.801 1.738 104
Kazalniki 2022 2021 Indeks
2022/2021
2022 2021 Indeks
2022/2021
Dobičkonosnost prihodkov iz
poslovanja (ROS)
26,3 % 13,7 % 192 26,5 % 13,7 % 193
Čista dobičkonosnost kapitala
(ROE)
16,1 % 7,1 % 227 15,1 % 7,0 % 216
Čista dobičkonosnost sredstev
(ROA)
11,6 % 5,1 % 227 11,1 % 5,1 % 218
EBITDA marža 36,3 % 26,6 % 136 36,6 % 26,8 % 137
EBITDA marža iz tržne dejavnosti 37,1 % 27,4 % 135 37,4 % 27,6 % 136
Finančne obveznosti/kapital 13,3 % 16,8 % 79 12,3 % 15,5 % 79
Neto finančna zadolženost/
EBITDA
-0,05 0,9 - -0,3 0,5 -
Postavke 31. 12.
2022
31. 12.
2021
Indeks
2022/2021
31.12.
2022
31.12.
2021
Indeks
2022/2021
Sredstva (v eur) 662.680.856 596.417.076 111 701.154.228 634.103.258 111
Kapital (v eur) 480.225.780 432.176.305 111 515.732.169 466.965.328 110
Finančne obveznosti (v eur) 63.801.193 72.645.327 88 63.680.089 72.605.452 88
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
17
Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2022 v
primerjavi z načrtom za leto 2022
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Postavke 2022 Načrt 2022 Indeks
2022/
načrt 2022
2022 Načrt 2022 Indeks
2022/
načrt 2022
Čisti prihodki od prodaje (v eur) 310.196.680 300.703.591 103 313.462.636 302.449.674 104
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
(v eur)
81.729.523 68.870.351 119 83.114.534 69.634.233 119
Poslovni izid iz poslovanja pred
amortizacijo (EBITDA) (v eur)
112.529.369 99.022.567 114 114.602.528 100.669.784 114
Čisti poslovni izid (v eur) 73.266.227 62.921.172 116 74.159.799 63.472.863 117
Dodana vrednost (v eur) 206.717.589 196.356.366 105 216.463.633 204.273.952 106
Izdatki za naložbe (v eur) 50.157.229 68.928.091 73 50.784.443 70.365.091 72
Ladijski pretovor (v ton) 23.248.355 22.870.331 102 23.248.355 22.870.331 102
Število zaposlenih 1.638 1.703 96 1.801 1.864 97
Kazalniki 2022 Načrt 2022 Indeks
2022/
načrt 2022
2022 Načrt 2022 Indeks
2022/
načrt 2022
Dobičkonosnost prihodkov iz
poslovanja (ROS)
26,3 % 22,9 % 115 26,5 % 23,0 % 115
Čista dobičkonosnost kapitala
(ROE)
16,1 % 14,1 % 114 15,1 % 13,2 % 114
Čista dobičkonosnost sredstev
(ROA)
11,6 % 10,1 % 115 11,1 % 9,8 % 113
EBITDA marža 36,3 % 32,9 % 110 36,6 % 33,3 % 110
EBITDA marža iz tržne dejavnosti 37,1 % 34,1 % 109 37,4 % 34,5 % 109
Finančne obveznosti/kapital 13,3 % 13,6 % 98 12,3 % 12,6 % 98
Neto finančna zadolženost/
EBITDA
-0,05 0,2 - -0,3 -0,1 300
Postavke 31. 12.
2022
Načrt
31. 12.
2022
Indeks
2022/
načrt 2022
31. 12.
2022
Načrt
31. 12.
2022
Indeks
2022/
načrt 2022
Sredstva (v eur) 662.680.856 641.404.214 103 701.154.228 674.879.968 104
Kapital (v eur) 480.225.780 467.878.081 103 515.732.169 499.683.062 103
Finančne obveznosti (v eur) 63.801.193 63.796.044 100 63.680.089 62.767.333 101
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
18
2 Pismo predsednika uprave
3
Spoštovane delničarke in delničarji ter poslovni partnerji, drage sodelavke in sodelavci,
leto 2022 je bilo za Skupino Luka Koper v vseh pogledih izjemno, saj smo kljub zaostrenim geopolitičnim
razmeram, s katerimi smo se soočili takoj v začetku leta, presegli vse načrtovane finančne kazalnike, kot tudi
kazalnike, dosežene v letu 2021. Uspešno smo obvladovali vsa tveganja in v svoj prid izkoristili priložnosti, ki
so jih ponudile spremenjene razmere na trgu, ter leto sklenili z rastjo pretovora na vseh blagovnih skupinah in
višjimi čistimi prihodki od prodaje. Ti so znašali rekordnih 313,5 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov oziroma
85 milijonov evrov več kot v letu pred tem. Več je bilo prihodkov iz naslova skladiščnin, predvsem na račun dalj-
šega zadrževanja blaga v skladiščih, na višje prihodke pa so vplivali tudi višje cene storitev in materiala, večja
produktivnost ter povečan obseg pretovora in dodatnih storitev v vseh blagovnih skupinah. To je pozitivno
vplivalo na dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je s 83,1 milijona evrov za kar 165 odstotkov oziroma
za 51,8 milijona evrov presegel izid iz leta 2021, kot tudi na čisti poslovni izid, ki je znašal rekordnih 74,2 milijo-
na evrov, kar je za 133 odstotkov oziroma 42,4 milijona evrov več od čistega poslovnega izida v letu 2021.
Leto 2022 si bomo zagotovo najbolj zapomnili po rekordnih količinah pretovorjenega blaga. Prvi rekord, ki je
bil znanilec nadpovprečnega leta in izjemnih poslovnih rezultatov družbe, smo dosegli že marca, in sicer na
kontejnerskem terminalu. Kmalu sta sledila še dva, maja na sipkih, junija pa na generalnih tovorih. Od avgusta
dalje smo mesečne presežke beležili na terminalu za avtomobile in RO-RO, kjer smo rekordno poslovali vse
do konca koledarskega leta in ga sklenili z 801.036 pretovorjenimi vozili, kar je za 22 odstotkov več, kot smo
jih pretovorili leto prej. Nov letni rekord smo z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU) dosegli
tudi na kontejnerskem terminalu, hkrati pa kot prvo pristanišče v Jadranu presegli zgodovinsko mejo milijon
pretovorjenih TEU v enem samem letu. Ta dosežek je še toliko večji ob zavedanju, da smo se zaradi povečanih
količin blaga, nerednih prihodov ladij in spreminjajočih se dobavnih verig vse leto soočali z velikim pritiskom
na skladiščne površine. Pretovor kontejnerjev je bil zato pričakovano manjši od načrtovanega, a je kljub temu
v primerjavi z letom 2021 dosegel 2-odstotno rast. Večje količine blaga smo pretovorili še na terminalih za ge-
neralne, sipke in tekoče tovore. Na segmentu sipkih in razsutih tovorov smo več pretovora zabeležili na račun
soli za posipanje cest, umetnih gnojil in soje, na tekočih tovorih pa zaradi naftnih derivatov, letalskega goriva in
kemikalij. V blagovni skupini generalnih tovorov je bilo več jeklenih izdelkov, predvsem na račun proizvodnje v
avtomobilski industriji, industriji bele tehnike in gradbenih materialov, prav tako pa smo zabeležili več kavčuka
in projektnih oz. posebnih tovorov. Na letni ravni smo skupno pretovorili 23,2 milijona ton blaga, kar je za 12
odstotkov oziroma 2,4 milijona ton več kot v letu pred tem.
Naložbeni ciklus vreden 50,8 milijona evrov
Aktivno smo se posvečali naložbam, prednostno pa izvajali tiste, ki predstavljajo nov razvojni cikel naših stra-
teških blagovnih skupin – kontejnerjev in avtomobilov. Junija smo sklenili še zadnji odsek ene najobsežnejših
naložb zadnjih let, v okviru katere smo v letu 2021 za slabih sto metrov podaljšali obalo kontejnerskega termi-
nala in uredili novo privezno mesto. V zaledju priveza smo v lanskem letu uredili dodatnih 24.830 kvadratnih
metrov površin za skladiščenje kontejnerjev. Tu se nismo ustavili, saj smo že začeli aktivnosti za podaljšanje
severnega dela prvega pomola za 340 metrov, v okviru katerega bomo pridobili dodatnih 118.000 kvadratnih
metrov skladiščnih površin in nova kontejnerska dvigala. Novo kontejnersko obalo smo poleg tega opremili
z najsodobnejšimi dvigali: z dvema obalnima tipa super post-panamax in tremi električnimi mostnimi dvigali
za skladiščne površine (eRTG). Na območju drugega pomola smo zgradili in namenu predali novo večnamen-
sko skladišče, namenjeno pretežno skladiščenju težjega kosovnega materiala, in se lotili pripravljalnih del za
ureditev in gradnjo novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu. S kapaciteto 203 par-
kirnih mest se bo razprostiral na 5,2 hektarja površine in bo v celoti nadomestil obstoječi terminal za tovorna
vozila na obrobju mesta, ki ga moramo izprazniti do konca leta 2023. V polnem teku je tudi gradnja skladiščnih
površin za avtomobile na t. i. kaseti 5A, ki imajo kapaciteto 3.500 vozil, kot vse kaže, pa bomo parkirne povr-
šine lahko v prihodnje urejali tudi na sosednjih parcelah. Vlada Republike Slovenije je kaseti 6A in 7A v zaledju
tretjega bazena vključila v koncesijsko območje pristanišča in ga povečala za dobrih 11,6 ha.
3 GRI 2-22
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
19
Zadovoljno zremo tudi v prihodnost, saj smo v letu 2022 sprejeli kar nekaj pomembnih investicijskih odločitev,
na podlagi katerih bomo do leta 2030 izpeljali za kar 430 milijonov evrov naložb. Kljub vsemu si nadaljnjega ra-
zvoja pristanišča, zlasti kontejnerskega terminala, ne moremo predstavljati brez zanesljive, stabilne, predvsem
pa polno zmogljive železniške povezave z zaledjem. Projekt gradnje drugega tira je že v polnem teku, in če gre
verjeti zadnjim napovedim, se bo ta zaključil že v letu 2026.
Kako pomembna, predvsem pa nujna je za Luko Koper in logistiko nasploh zanesljiva železniška povezava,
pričajo tudi podatki o količinah tovora, ki ga prepeljemo po železnici in cestah. Kljub dejstvu, da še vedno večji
delež tovora k nam in od nas potuje po železnici, se je zaradi omejenih kapacitet in zamud v slovenskem žele-
zniškem omrežju delež pretovora po železnici zmanjšal na 54 odstotkov, po cesti pa povečal na 46 odstotkov. O
preusmeritvi dela prometa na ceste pričajo tudi številke: v lanskem letu smo v pristanišču sprejeli in odpremili
399.291 tovornjakov, kar je 8,5 odstotka več kot leto prej, medtem ko se je število vlakov povečalo za 4 odstot-
ke, na 21.824.
Za 23 milijonov evrov odobrenih sredstev
Aktivni smo bili tudi pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev – v lanskem letu smo uspešno prijavili šte-
vilne nove projekte in naložbe, katerih višina sofinanciranja bo znašala rekordnih 23 milijonov evrov. Kot vodilni
partner smo v lanskem letu dobili zeleno luč za sofinanciranje projekta SOPOREM, v okviru katerega bomo na
strehah dveh sklopov skladišč za generalne tovore zgradili drugo največjo sončno elektrarno v Sloveniji s skup-
no močjo 3 megavatov. Tako bomo delež proizvedene energije iz obnovljivih virov zvišali na 10 odstotkov, z na-
ložbami, ki jih načrtujemo v prihodnje, pa ga bomo celo podvojili. Do leta 2025 nameravamo namreč s sončnimi
paneli prekriti še tri skladišča in tako povečati skupno nominalno moč na 7 megavatov, s čimer bomo zagotovili
večjo energetsko neodvisnost, kar je v časih nestabilnih cen električne energije naša konkurenčna prednost.
Trajnostno naravnani bomo tudi v letu, ki je pred nami. Za projekte iz tega naslova bomo namenili približno
15 milijonov evrov, večji delež bomo vložili v elektrifikacijo delovnih strojev in vozil, s katerimi bomo postopno
nadomestili vozila na dizelski pogon. V sodelovanju s podjetjem Eles smo začeli aktivnosti za izvedbo projekta
gradnje 110.000-voltnega daljnovoda od Dekanov do pristanišča in razdelilne transformatorske postaje znotraj
pristanišča, ki bosta omogočala elektrifikacijo obal in nemoteno oskrbo ladij z električno energijo.
V začetku januarja letos smo vpeljali tako imenovano shemo ESI, ki ladjam z manjšimi emisijami onesnaževal
v zrak prinaša ugodnosti pri plačilu pristaniške pristojbine. Tako želimo v pristanišče privabiti čim več ladij z
najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter posledično zmanjšati emisije v ozračje.
V Luki Koper si želimo in prizadevamo, da bi bil nadaljnji razvoj pristanišča in njegove dejavnosti usklajen in
tesno povezan z razvojem lokalne skupnosti. Z Mestno občino Koper smo konec leta 2019 podpisali dogovor,
na podlagi katerega občini letno zagotavljamo 200.000 evrov nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih
ukrepov na določenem vplivnem območju z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. V
petletnem obdobju bomo za ta namen skupno porabili 1.000.000 evrov, do katerih so upravičeni prebivalci
starega mestnega jedra, ki so zaradi bližine pristanišča najbolj izpostavljeni negativnim vplivom delovanja
koprskega pristanišča.
Ob tem številne omilitvene ukrepe in trajnostne rešitve skrbno načrtujemo že v fazi priprave projektov in
naložb, saj se zavedamo svoje odgovornosti do okolja, ki smo ga dobili v upravljanje, kot tudi do ljudi in drugih
živih bitij, s katerimi si ta dragoceni prostor delimo. Poleg rednega monitoringa emisij (hrup, svetloba, prašni
delci) ter spremljanja kakovosti morske in podzemnih voda smo v preteklih letih posodobili in elektrificirali
precej mehanizacije, starejše in bolj hrupne stroje pa premestili na območja, ki so bolj oddaljena od območij
večje poselitve. Kot primer naj navedemo, da smo za zmanjšanje in blažitev posledic hrupa v okviru izvedenih
naložb v letu 2021 namenili 1,98 milijona evrov, v letu 2022 pa 6,4 milijona evrov.
Skrbimo za okolje in dobre medsebojne odnose
Svojo odgovornost do okolja in ljudi izražamo tudi s podporo športnih, kulturnih, dobrodelnih in drugih dru-
štev ter organizacij, ki delujejo na tem območju, kar potrjuje skoraj 1 milijon evrov sredstev za sponzorstva in
donacije letno.
Vodstvo družbe in vsi njeni zaposleni smo pri svojem delu in poslovanju zavezani odgovornemu ravnanju ter
spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Pomemben korak na tem področju smo naredili z odpravo modela
poslovanja z izvajalci pristaniških storitev, ki ga je v letu 2020 nadomestil nov tristebrni poslovni model, v
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
20
okviru katerega agencijskim delavcem zagotavljamo enake pravice, kot jih imajo naši redno zaposleni. Do-
sledni smo pri spoštovanju enakosti spolov in obsojamo vsako diskriminacijo na delovnem mestu, posebno
pozornost pa namenjamo tudi spoštovanju zakonskih pravic starejših delavcev, ki se nanašajo na nadurno
in nočno delo ter dodatne dni letnega dopusta. Zaposlenim v postopkih pred invalidsko komisijo nudimo pod-
poro pri iskanju ustreznega delovnega mesta in pri tem uspešno sodelujemo z invalidskim podjetjem Luka
Koper INPO, d. o. o.
V lanskem letu smo uspešno implementirali načela Zaveze k spoštovanju človekovih pravic, ki smo jo podpisali
v letu 2019, imenovali pa smo tudi pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo
osebnih podatkov ter človekovih pravic, katerega dolžnost in pristojnost sta spremljanje in izvajanje aktiv-
nosti, opredeljenih v akcijskem načrtu. Lotili smo se nadgradnje in preoblikovanja obstoječega pravilnika, ki
ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu ter določa
postopke prijave in ukrepe za zaščito dostojanstva zaposlenih. Poudarek dajemo tudi izobraževanju, saj smo
po uspešnem ciklu delavnic s področja varovanja človekovih pravic v letu 2021, ki se jih je udeležilo 173 zapo-
slenih, lani organizirali še dodatno usposabljanje na temo varovanja osebnih podatkov (GDPR). Aktivni smo
tudi na področju varovanja zdravja, kjer na podlagi ocene tveganja izvajamo usposabljanja za varno delo in
uporabo varovalne opreme ter številne ukrepe za promocijo zdravja.
Spoštujemo pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter s temi
povezavami dobro sodelujemo. Ker se zavedamo, da so iskreni odnosi osnova za učinkovito delo in zado-
voljstvo zaposlenih, veliko truda vlagamo v redno, odkrito in spoštljivo komunikacijo na vseh ravneh.
Prepričani smo, da lahko podjetje svojo zgodbo o uspehu piše samo s pomočjo zaposlenih, sodelavk in so-
delavcev, ki so srce in duša vsakega kolektiva. Zato v naši družbi dosledno skrbimo za prijetno, spodbudno,
predvsem pa varno delovno okolje, z zagotavljanjem urejenih delovnih pogojev pa zaposlenim omogočamo,
da lahko svoje delo opravljajo učinkovito in kakovostno. Projekte snujemo in uresničujemo skupaj, se pri tem
spodbujamo in si pomagamo, a najpomembneje je, da si znamo prisluhniti, da se medsebojno spoštujemo in
zaupamo.
Boštjan Napast
Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
21
3 Poročilo nadzornega sveta za leto 2022
3.1 Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet je v letu 2022 deloval v sestavi Franci Matoz (predsednik), Nevenka Črešnar Pergar (namestnica
predsednika), mag. Božidar Godnjavec (član), Andrej Koprivec (član), dr. Rado Antolovič (član do 27. 4. 2022,
ko je podal odstopno izjavo), mag. Tamara Kozlovič (po podani odstopni izjavi članica do 13. 8. 2022), Mladen
Jovičić (član), Rok Parovel (član), Mehrudin Vuković (član) in od 7. 6. 2022 dalje na 35. skupščini delničarjev
novoimenovani član nadzornega sveta Tomaž Benčina. Sestava nadzornega sveta je bila z vidika strokovnih
kompetenc na visoki ravni in člani so se med seboj odlično dopolnjevali.
3.2 Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet se je v letu 2022 sestal na devetih rednih, eni izredni in dveh korespondenčnih sejah. Na janu-
arski seji je nadzorni svet sprejel kriterije za nagrajevanje uprave za leto 2022 in načrt dela notranje revizije za
leto 2022, potrdil Politiko upravljanja družbe, se seznanil s poročilom o delu revizijske komisije, letnim načrtom
upravljanja in pričakovanji SDH za leto 2022 ter rezultati samoocenitve nadzornega sveta in soglašal s predlo-
gom uprave za ureditev prejemkov članov revizijske komisije, ki opravljajo naloge revizijske komisije v Luki
Koper INPO, d. o. o., ter s predlogi glede izvajanja večjih naložbenih projektov.
Na februarski seji je nadzorni svet obravnaval informacijo o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper za leto
2021, se seznanil z letnimi poročili o obvladovanju tveganj in priložnosti, notranji reviziji ter korporativni inte-
griteti in skladnosti poslovanja ter se po poročanju poslovne komisije seznanil s potekom izvajanja naložb.
Na aprilski korespondenčni seji dne 14. 4. 2022 je nadzorni svet soglašal s predlogom uprave o refinanciranju
obstoječih posojil. Na redni aprilski seji dne 22. 4. 2022 je nadzorni svet potrdil revidirano Letno poročilo Skupi-
ne in družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021, se seznanil z revidiranim Poročilom o prejemkih organov vodenja in
nadzora v letu 2021, preveril predlog uprave za uporabo bilančnega dobička za leto 2021, se seznanil s predlo-
gom uprave za sklic 35. skupščine delničarjev ter na predlog kadrovske komisije imenoval novo članico uprave
Nevenko Kržan za mandatno obdobje petih let z začetkom mandata dne 1. 7. 2022. Ob tem je potrdil predloge
uprave za povečanje sredstev pri posameznih naložbah v načrtu naložb za leto 2022.
Na majski seji se je nadzorni svet seznanil z odstopom dr. Rada Antoloviča s funkcije člana nadzornega sveta
ter z nerevidiranim poročilom o poslovanju Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–marec 2022.
Soglašal je s spremembami in dopolnitvami Poslovnika o delovanju notranje revizije.
Na 4. izredni seji dne 23. 8. 2022 se je nadzorni svet seznanil z aktivnostmi družbe glede razpolaganja z nekate-
rimi nepremičninami, z odstopom mag. Tamare Kozlovič s funkcije članice nadzornega sveta, z imenovanjem
Tomaža Benčine na 35. skupščini delničarjev za novega člana nadzornega sveta z začetkom štiriletnega man-
data dne 7. 6. 2022. Imenoval ga je v poslovno komisijo in komisijo za strateški razvoj.
Na redni avgustovski seji dne 26. 8. 2022 se je nadzorni svet seznanil z nerevidiranim poročilom o poslovanju
Skupine in družbe Luka Koper, d. d., v obdobju januar–junij 2022, potrdil predlagano izplačilo nagrade za člane
uprave za leto 2021 ter za vodjo področja notranje revizije. Ob tem je soglašal s kriteriji nagrajevanje vodje
notranje revizije za leto 2022 ter podal soglasje glede razpolaganja s finančnimi instrumenti in s predlogi za
povečanje sredstev pri posameznih naložbah v načrtu naložb.
Na septembrski seji je nadzorni svet obravnaval in potrdil rebalans poslovnega načrta družbe za leto 2022.
Na novembrski seji dne 11. 11. 2022 je nadzorni svet zaradi razhajanj o strateških ciljih družbe potrdil sporazum
o predčasnem prenehanju mandata člana uprave Roberta Rožaca z dnem 11. 11. 2022, sprejel spremembe
Smernic za izbor in zagotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov ter podal soglasje upravi za
prenos nepremičnine Univerzi na Primorskem. Na korespondenčni seji dne 21. 11. 2022 ja nadzorni svet potrdil
spremembo finančnega koledarja za leto 2022, na redi seji dne 29. 11. 2022 pa se seznanil z nerevidiranim po-
ročilom o poslovanju v obdobju januar–september 2022, potrdil poslovni načrt družbe in Skupine za leto 2023,
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
22
obravnaval in potrdil predloge za vključitev novih naložb v načrt naložb za leto 2022, soglašal s spremembo
pravil v zvezi s pripravo ekonomskih elaboratov in se seznanil s poslovnikom o delu uprave.
Na zadnji seji v letu 2022 dne 15. 12. 2022 je nadzorni svet na predlog sveta delavcev imenoval Vojka Rotarja za
člana uprave - delavskega direktorja za nov petletni mandat, ki začne teči z dnem 16. 2. 2023, ter potrdil kriteri-
je nagrajevanja uprave in vodje notranje revizije za leto 2023.
Nadzorni svet je ob tem spremljal še ukrepe za doseganje načrtovanega poslovnega izida za leto 2022, upravi
predlagal preveritev strateškega poslovnega načrta družbe ter opravljal še številne druge naloge, med katerimi
lahko izpostavimo:
◼ obravnavo poročil o delu notranje revizije za leto 2022 in programa dela notranje revizije
za leto 2022,
◼ obravnavo poročil o obvladovanju tveganj,
◼ obravnavo poročil o skladnosti poslovanja in korporativne integritete za leto 2022,
◼ spremljanje rezultatov poslovanja in ukrepov za njihovo doseganje,
◼ spremljanje uresničevanja načrta naložb družbe,
◼ spremljanje priporočil in pričakovanj SDH.
Nadzorni svet je pazil na pravočasno in učinkovito prepoznavanje, razkrivanje, obvladovanje ter odpravo
nasprotja interesov. Člani nadzornega sveta so se redno usposabljali in spremljali dobre prakse korporativnega
upravljanja. Vseh 130 sprejetih sklepov je nadzorni svet sprejel soglasno.
3.3 Delo komisij nadzornega sveta
V letu 2022 so v okviru nadzornega sveta delovale revizijska komisija, kadrovska komisija, poslovna komisija in
komisija za strateški razvoj.
3.3.1 Revizijska komisija
V skladu s poslovnikom nadzornega sveta revizijska komisija z izvajanjem nalog iz svojega programa dela
povečuje učinkovitost dela nadzornega sveta in mu pri izvajanju nadzora nad računovodskim poročanjem,
notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji o svojem
delu redno poroča ter predlaga sprejem ustreznih sklepov. Ključna vloga revizijske komisije v procesu korpora-
tivnega upravljanja je, da deluje v dobro družbe in varuje interese njenih deležnikov.
Revizijska komisija je v letu 2022 delovala v novi sestavi Andrej Koprivec (predsednik komisije, 7. stopnja
izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist CFA), mag. Božidar Godnjavec (član in namestnik predsednika,
8. stopnja izobrazbe, mag. ekonomskih znanosti), Nevenka Črešnar Pergar, MBA (članica, 8. stopnja izobrazbe,
univerzitetna diplomirana pravnica MBA), Rok Parovel (6. stopnja izobrazbe, diplomirani ekonomist) ter Simon
Kolenc, CFA (zunanji član, 7. stopnja izobrazbe, univerzitetni diplomirani ekonomist). Revizijska komisija v novi
sestavi se je sestala na osmih rednih sejah, dveh izrednih sejah in eni korespondenčni seji.
V okviru svojih pristojnosti in pooblastil je komisija redno spremljala proces računovodskega poročanja,
obravnavala različna gradiva in poročila poslovodstva ter o svojih zaključkih in ugotovitvah ter predlogih redno
poročala nadzornemu svetu. Nadzornemu svetu je predlagala v sprejem spremembe Smernic za izbor in za-
gotavljanje neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov ter ob tem nadzirala sklepanje pogodb z revizijskimi
družbami ter vrsto in obseg opravljanja njihovih storitev. Obravnavala je revidirano letno poročilo Skupine in
družbe Luka Koper, d. d., za leto 2021 s posebnim poudarkom na izkazovanju prihodkov, oblikovanju rezervacij
iz naslova potencialnih tožb, obveznostih iz koncesijske pogodbe ter nefinančnem poročanju. Dejavno je ko-
municirala s predstavniki zunanje revizijske družbe tako glede področij kot poteka revizije in ugotovitev v zvezi
s tem ter ob tem spremljala njihovo neodvisnost in kvaliteto opravljenega dela.
Podrobno je spremljala sistem upravljanja tveganj in delovanje področja notranje revizije in notranjih kontrol,
skladnost poslovanja, korporativno integriteto ter podajala priporočila za krepitev sistema. Obravnavala je
druga poročila uprave po sistemu poročanja, jih skrbno preučila ter nadzorovala. Soglašala je s spremembami
pravilnika o računovodstvu, sledila ideji transparentnega, etičnega in družbeno odgovornega modela delo-
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
23
vanja družbe in obvladovanja potencialnih konfliktov interesov ter jasni ureditvi sodelovanja družbe z vsemi
deležniki. Spremljala je delo vodje notranje revizije pri opravljenih rednih in izrednih notranjerevizijskih pregle-
dih, prejemke in nagrado ter bila izredno pozorna na spoštovanje neodvisnosti in osebne integritete. Revizijska
komisija je nadzornemu svetu o svojem delu redno poročala in poročila nadgradila z zahtevami po kvalitetnej-
šem in učinkovitejšem poročanju.
3.3.2 Kadrovska komisija
Kadrovska komisija je v letu 2022 delovala v sestavi Franci Matoz (predsednik), mag. Tamara Kozlovič (na-
mestnica predsednika do 13. 8. 2022) ter člani Nevenka Črešnar Pergar, mag. Božidar Godnjavec in Mehrudin
Vuković. Komisija se je sestala na šestih rednih in eni izredni seji. Obravnavala je poročila uprave o zaposli-
tvah na vodstvenih položajih, stanje odprtih sodnih in upravnih postopkov ter ob zunanji strokovni podpori
pripravila nabor kandidatov za novo članico uprave in po analizi in preveritvi nadzornemu svetu v imenovanje
za mandatno obdobje petih let predlagala Nevenko Kržan. Obravnavala je predlog kriterijev za nagrajevanje
uprave in izplačilo nagrade ter ju posredovala nadzornemu svetu v potrditev.
3.3.3 Poslovna komisija
Poslovna komisija je v letu 2022 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec (predsednik), Nevenka Črešnar
Pergar (namestnica predsednika) ter člani dr. Rado Antolovič (do 27. 4. 2022), mag. Tamara Kozlovič (do 13. 8.
2022), Mladen Jovičić in Tomaž Benčina (od 26. 8. 2022 dalje). Komisija se je sestala na sedmih rednih in eni izre-
dni seji. Komisija je aktivno sodelovala pri oblikovanju poslovnega načrta za leto 2023, ki ga je v zaključku leta
nadzornemu svetu predlagala v potrditev. Skrbno je spremljala izvajanje načrta naložb, tekočega in investi-
cijskega vzdrževanja, pridobivanja zemljišč v okolici pristanišča, se seznanjala z raznimi elaborati ekonomske
upravičenosti naložb ter redno spremljala poslovne cilje družbe ter hčerinskih in odvisnih družb ter drugimi
poročili uprave.
3.3.4 Komisija za strateški razvoj
Komisija za strateški razvoj je bila imenovana dne 12. 7. 2021 v sestavi Nevenka Črešnar Pergar (predsednica),
Andrej Koprivec (namestnik predsednice) in člani dr. Rado Antolovič (član do 27. 4. 2022), mag. Tamara Kozlo-
vič (članica do 13. 8. 2022), Mladen Jovičić, Rok Parovel ter od 26. 8. 2022 dalje Tomaž Benčina. V letu 2022 se
komisija ni sestala.
Potek sej nadzornega sveta in njegovih komisij v letu 2022 ter odsotnost članov
Številka seje Datum seje Odsotni člani
Seje nadzornega sveta
6. redna seja 21. januar 2022 /
7. redna seja 18. februar 2022 Mehrudin Vuković
8. redna seja 22. april 2022 /
9. redna seja 27. maj 2022 /
10. redna seja 26. avgust 2022 /
11. redna seja 30. september 2022 /
12. redna seja 11. november 2022 /
13. redna seja 29. november 2022 /
14. redna seja 15. december 2022 /
4. izredna seja 23. avgust 2022 /
4. korespondenčna seja 14. april 2022 /
5. korespondenčna seja 21. november 2022 /
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
24
Seje kadrovske komisije
4. redna seja 21. januar 2022 /
5. redna seja 18. februar 2022 Mehrudin Vuković
6. redna seja 14. april 2022 /
7. redna seja 27. maj 2022 /
8. redna seja 17. junij 2022 /
9. redna seja 15. december 2022 /
4. izredna seja 11. november 2022 /
Seje poslovne komisije
6. redna seja 20. januar 2022 /
7. redna seja 17. februar 2022 /
8. redna seja 14. april 2022 /
9. redna seja 17. junij 2022 /
10. redna seja 25. avgust 2022 /
11. redna seja 29. november 2022 /
12. redna seja 15. december 2022 /
2. izredna seja 11. november 2022 /
Seje revizijske komisije
6. redna seja 20. januar 2022 /
7. redna seja 17. februar 2022 /
8. redna seja 24. marec 2022 Simon Kolenc
9. redna seja 5. april 2022 /
10. redna seja 26. maj 2022 /
11. redna seja 26. avgust 2022 /
12. redna seja 24. november 2022 /
13. redna seja 15. december 2022 /
1. izredna seja 30. september 2022 /
2. izredna seja 11. november 2022 /
1. korespondenčna seja 12. januar 2022 /
2. korespondenčna seja 12. julij 2022 /
Seja komisije za strateški razvoj
/ / /
3.3.5 Ocena dela nadzornega sveta
Nadzorni svet ocenjuje, da je bila njegova sestava z vidika strokovnih kompetenc ter delovanja učinkovita in
skladna. Delovanje nadzornega sveta je bilo dobro in člani nadzornega sveta so strokovnjaki na svojih področ-
jih. Upravljanje nasprotij interesov članov nadzornega sveta učinkovito varuje interese družbe.
Nadzorni svet je deloval učinkovito in sproti spremljal vsa ključna področja poslovanja. Zaradi dobre individu-
alne priprave in motiviranosti posameznih članov je njegov prispevek velik. Podpora nadzornemu svetu je tako
z vidika delovanja komisij nadzornega sveta kot z vidika sekretarja nadzornega sveta zelo dobra.
Komisije so pripravljale ustrezne sklepe za sprejem na sejah nadzornega sveta in v njihovo delo so bili vključe-
ni vsi člani nadzornega sveta, ki so aktivno sodelovali v razpravah in učinkovito izmenjevali mnenja. Vsi člani
nadzornega sveta so podpisali izjavo o neodvisnosti in se izrekli za neodvisne.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
25
3.3.6 Stroški delovanja nadzornega sveta
Izplačila posameznim članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta ter drugi prejemki in stro-
ški delovanja na podlagi skupščinskega sklepa št. 4 z dne 29. 12. 2017 so podrobneje predstavljeni v računovod-
skem poročilu v pojasnilu št. 33 Posli s povezanimi osebami. Stroški izobraževanja za člane nadzornega sveta
so v letu 2022 znašali 573 evrov.
3.3.7 Potrditev letnega poročila in stališče o revizorjevem poročilu
Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022 je revidirala revizijska družba BDO Revizija, d. o. o.,
ki je izdala mnenje k računovodskim izkazom. Revizijska komisija nadzornega sveta je na svoji 3. seji dne 13.
aprila 2023 ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in v
skladu z določili ZGD-1, veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU,
in drugo veljavno zakonodajo. Revizijska komisija na Letno poročilo družbe in Skupine Luke Koper za leto 2022
ni imela pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, da ga v skladu z 282. členom ZGD-1 potrdi. Na podlagi
revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije nadzornega sveta, podatkov in razkritij v letnem poročilu
za leto 2022 nadzorni svet ocenjuje, da je revizor opravil svoje delo neodvisno in strokovno, v skladu z veljav-
no zakonodajo in s poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z
zahtevami ZGD-1 in da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo finančni položaj
družbe in Skupine Luka Koper na dan 31. decembra 2022 ter njun poslovni izid in denarne tokove za tedaj kon-
čano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU. Na revizorjevo
poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022
nadzorni svet nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.
Zato je nadzorni svet v skladu s 3. odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) na 2. seji dne
13. aprila 2023 potrdil Letno poročilo družbe in Skupine Luka Koper za leto 2022.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti
z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila družbe Luka Koper, d. d., in Skupi-
ne Luka Koper za leto 2022, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe in Skupine v letu 2022.
Mirko Bandelj
Predsednik nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
26
4 Izjava o upravljanju družbe
V skladu z določbo petega odstavka 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1) družba Luka Koper, d. d.,
podaja izjavo o upravljanju družbe, ki se nanaša na obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.
4.1 Kodeksi in praksa upravljanja
4
V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 2022 je za družbo veljal Slovenski kodeks upravljanja javnih delni-
ških družb iz decembra 2021, ki sta ga sporazumno oblikovala in sprejela Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana in
Združenje nadzornikov Slovenije ter se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2022. Kodeks je dostopen na spletnih
straneh Ljubljanske borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8179.
Poleg tega je v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2022 za družbo veljal Kodeks korporativnega upravljanja
družb s kapitalsko naložbo države (sprejet marca 2021), ki je dostopen na spletnih straneh Slovenskega držav-
nega holdinga SDH - Dokumentno središče. Od 1. julija 2022 do 31. decembra 2022 je za družbo veljal dopol-
njeni Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (sprejet junija 2022), ki je dostopen
na spletnih straneh Slovenskega državnega holdinga SDH - Ključni dokumenti upravljanja.
Družba ima sprejeto Politiko upravljanja družbe Luka Koper, d. d., z dne 21. januarja 2022, pri čemer upravljanje
poteka v skladu z določili ZGD-1 ter prej navedenima kodeksoma.
Družba je pri upravljanju prostovoljno pristopila k uporabi Slovenskih smernic korporativne integritete, ki so
dostopne na spletni strani https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208 in na podlagi katerih je
sprejela lastno Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luka Koper in Etični kodeks družb Skupine
Luka Koper, ki sta dostopna na spletnih straneh družbe https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Etič-
ni kodeks družb Skupine Luka Koper je bil prenovljen 1. oktobra 2019 in je dostopen na spletni strani družbe
https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Družba ima sprejet Poslovnik o delu pooblaščenca
za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini Luka
Koper ter Poslovnik o delu pooblaščenca za skladnost poslovanja, dne 11. julija 2022 pa je sprejela še Kodeks
ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper.
4.1.1 Upravljanje družbe Luka Koper, d. d.
Družba pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, odstopanja so navedena oz. pojasnjena v
nadaljevanju.
◼ Pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora se upošteva različne kriterije zastopanosti
v organih vodenja in nadzora z vidika spola in drugih vidikov, kot sta starost ter strokovni
profil. S tem v zvezi ima družba sprejeto politiko raznolikosti. Prej navedene kriterije druž-
ba izpolnjuje, ne izpolnjuje le kriterija uravnotežene zastopanosti spolov v nadzornem sve-
tu. (Delno odstopanje od priporočila 11. Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških
družb in točke 6.5 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
◼ 35. skupščina delničarjev je bila izvedena le s fizično prisotnostjo delničarjev, saj so razme-
re to omogočale in na ta način družba ohranja neposreden stik z delničarji (Delno odstopa-
nje od točke 10.1 in točke 10.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
◼ Na 35. skupščini delničarjev je bil razširjen dnevni red na zahtevo delničarja, ki ni razkril
ocene morebitnega nasprotja interesov kandidata in informacije ali je kandidat v odnosu
do družbe neodvisen ter postopka iskanja, nominacije in vrednotenja kandidatov (Delno
odstopanje od točk 10.10 in 10.11 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb
in točke 6.9 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
◼ Nadzorni svet ni imenoval nominacijske komisije za postopek izbire kandidatov za čla-
ne nadzornega sveta (Delno odstopanje od točk 6.9.1 in 6.9.2 Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
4 GRI 2-23
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
27
◼ Člani nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki, nimajo univerzitetne izobrazbe. Dela-
vski predstavniki nadzornega sveta so imenovani s strani sveta delavcev, na kar skupščina
družbe nima vpliva. Prav tako Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je podlaga
za imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet, ne predpisuje stopnje izobraz-
be za člane nadzornega sveta, ki so delavski predstavniki. Iz tega razloga ni podlage za
zagotovilo, da bodo v prihodnosti vsi člani nadzornega sveta imeli univerzitetno izobrazbo.
(Delno odstopanje od točke 12.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
◼ Člani nadzornega sveta enkrat letno izpolnijo in podpišejo izjavo o neodvisnosti, s katero
se niso na eni izmed sej nadzornega sveta medsebojno seznanili (Delno odstopanje od tč.
13.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
◼ Nadzorni svet ne obravnava enkrat letno poročila sveta delavcev o stanju na področju
sodelovanja delavcev pri upravljanju, ker od sveta delavcev omenjenega poročila ne dobi.
(Odstopanje od točke 14.4 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
◼ Nadzorni svet nima posebnega načrta izobraževanj, ker si prioritete v zvezi z izobraževa-
njem določi vsak član nadzornega sveta posebej. (Delno odstopanje od točke 15.1 Sloven-
skega kodeksa upravljanja javnih delniških družb.)
◼ Nadzorni svet pri oblikovanju posamezne komisije ne določi neposredno njenih nalog s
sklepom ali v poslovniku. Naloge komisije so razvidne iz razprave nadzornega sveta ob
njeni ustanovitvi. (Delno odstopanje od točke 18.2 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih
delniških družb.)
◼ Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov
družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto, ki so je deležni. V zvezi z za-
varovanjem odgovornosti članov nadzornega sveta obstaja za vse člane organov vodenja
in nadzora v družbi enoten sistem, ki se tudi v bodoče ne bo spreminjal. (Odstopanje od
točke 6.10.6 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.)
◼ Nadzorni svet ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana uprave,
ki je lasten družbi in panogi družbe. (Odstopanje od priporočila 22.2 Slovenskega kodeksa
upravljanja javnih delniških družb in točke 6.1.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb
s kapitalsko naložbo države.)
◼ Družba v etičnem kodeksu nima natančneje razdelanih vsebin, ki se nanašajo na zgled
vodstva, zaposlene, delavske pravice, odnos do uradnih oseb in kontrolo ter sankcije. V
etičnem kodeksu so obravnavane različne vsebine, ki jih družba sproti dopolnjuje. (Delno
odstopanje od priporočila 10.1.1. Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države.)
◼ Družba na svojih spletnih straneh ne objavlja vseh poslovnikov svojih organov, tj. organa
vodenja, nadzora in skupščine. (Delno odstopanje od priporočila 32.7 Slovenskega kode-
ksa upravljanja javnih delniških družb.)
4.1.2 Korporativna integriteta
Podrobno o korporativni integriteti poročamo v 19. poglavju z naslovom Korporativna integriteta, človekove
pravice, preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja.
4.1.3 Sistem obvladovanja tveganj
Podrobno o tveganjih poročamo v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
28
4.2 Notranje kontrole in upravljanje tveganj v povezavi z
računovodskim poročanjem
Skupina Luka Koper obvladuje tveganja, povezana z računovodskim poročanjem, z izvajanjem sprejetih
usmeritev in postopkov pri notranjih kontrolah. Namen notranjih kontrol je zagotoviti točnost, zanesljivost
in popolnost zajemanja podatkov o poslovnih dogodkih ter pripravo računovodskih izkazov, ki so resničen in
pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala v skladu z veljavni-
mi zakoni, mednarodnimi računovodskimi standardi ter drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Tveganja,
povezana s konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine, obvladujemo tudi s centralizirano računovodsko
funkcijo v enotnem informacijskem sistemu v obvladujoči družbi, ki vključuje tudi vse odvisne družbe in večji
del pridruženih.
Računovodske kontrole so zasnovane po načelih resničnosti in delitve odgovornosti ter so osredotočene na
kontrolo pravilnosti in popolnosti obdelave podatkov, usklajenosti stanja, izkazanega v poslovnih knjigah, in
dejanskega stanja, ločenosti evidence od izvajanja poslov, strokovnosti računovodij in neodvisnosti. Notranje
kontrole v računovodstvu so povezane tudi s kontrolami na področju informacijskih tehnologij, ki med drugim
zagotavljajo omejitve in nadzor nad dostopi do omrežja, podatkov in aplikacij ter točnost in popolnost zajema-
nja in obdelovanja podatkov.
Luka Koper, d. d., kot družba, ki je zavezana k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, v poslovnem poročilu navaja
vse potrebne podatke in pojasnila v skladu z določili šestega odstavka 70. člena ZGD-1.
4.2.1 Struktura osnovnega kapitala družbe
Delnice družbe so navadne kosovne delnice, ki dajejo njihovim imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju
družbe, pravico do dela dobička – dividend in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji
ali stečaju družbe. Vse delnice se glasijo na ime, so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Delnice
družbe so prosto prenosljive ter uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o delnici in
lastniški strukturi so predstavljeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
4.2.2 Omejitve prenosa delnic
Vse delnice družbe so prosto prenosljive.
4.2.3 Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih
31. decembra 2022 je bila na podlagi prvega odstavka 77. člena Zakona o prevzemih glede doseganja kvalifici-
ranega deleža:
◼ Republika Slovenija imetnica 7.140.000 delnic izdajatelja družbe Luka Koper, d. d., kar
predstavlja 51,00 odstotkov osnovnega kapitala izdajatelja, in
◼ Slovenski državni holding, d. d., imetnik 1.557.857 delnic izdajatelja družbe Luka Koper,
d. d., kar predstavlja 11,13 odstotka osnovnega kapitala izdajatelja.
4.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne
pravice
Družba ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
4.2.5 Delniška shema za delavce
Družba nima delniške sheme za delavce.
4.2.6 Omejitev glasovalnih pravic
Omejitve glasovalnih pravic ni.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
29
4.2.7 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa delnic ali
glasovalnih pravic
Družbi tovrstni dogovori niso znani.
4.2.8 Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali
nadzora
Uprava družbe ima predsednika uprave in največ tri člane uprave, od katerih je eden delavski direktor. Predse-
dnika uprave in druge člane uprave imenuje in razrešuje nadzorni svet. Delavskega direktorja kot člana uprave
imenuje in razrešuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Mandat predsednika uprave, članov uprave in
delavskega direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Nadzorni svet ima pravico in pristoj-
nost odpoklicati celotno upravo ali posameznega člana uprave.
Nadzorni svet lahko predčasno odpokliče predsednika uprave, člane uprave in delavskega direktorja iz razlo-
gov, ki so določeni v zakonu. Za sklepčnost nadzornega sveta pri imenovanju in odpoklicu predsednika uprave,
člana uprave ali delavskega direktorja je potrebna navzočnost vsaj polovice članov nadzornega sveta, pri
čemer mora biti najmanj polovica prisotnih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala, od katerih mora
biti prisoten tudi predsednik nadzornega sveta ali namestnik predsednika nadzornega sveta.
Predsednik in člani uprave morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo, aktivno obvladati en svetovni jezik
in imeti vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v velikih družbah v skladu s kriteriji, kot jih
opredeljuje zakon, ki ureja gospodarske družbe. Natančnejše pogoje in merila za predsednika in člana uprave
določi nadzorni svet. Pogoje za imenovanje delavskega direktorja skupaj določita nadzorni svet in svet delav-
cev.
Nadzorni svet ima kadrovsko komisijo, ki izvaja predhodne postopke, povezane z izborom kandidatov za
upravo družbe, in s tem v zvezi nadzornemu sveta predlaga najustreznejše kandidate za člane uprave, pred
njenim predlogom pa tudi preveri, ali predlagani kandidati izpolnjujejo zakonske in statutarne kriterije za člane
uprave.
Nadzorni svet družbe ima devet članov, od katerih jih šest izvoli skupščina družbe z navadno večino glasov nav-
zočih delničarjev, tri člane pa svet delavcev družbe. Enega od šestih članov nadzornega sveta lahko predlagajo
skupščini v izvolitev občina ali občine, na območju katerih leži kopenski del območja pristanišča. Skupščina s
sklepom ugotovi izvolitev in odpoklic članov nadzornega sveta, ki jih je izvolil ali odpoklical svet delavcev druž-
be. Sklep o predčasnem odpoklicu članov nadzornega sveta mora biti sprejet s tričetrtinsko večino oddanih
glasov skupščine. Člane nadzornega sveta iz vrst delavcev lahko pred potekom mandata odpokliče svet delav-
cev, skupščina pa s sklepom samo ugotovi njihov odpoklic. Vsak izvoljeni član nadzornega sveta je po izteku
mandata lahko ponovno predlagan in izvoljen za člana nadzornega sveta.
Uprava družbe in nadzorni svet sta v letu 2020 oblikovala in sprejela politiko raznolikosti v zvezi z zastopa-
nostjo v organih vodenja in nadzora družbe, kot to opredeljujeta ZGD-1 in Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb. S tem družba zasleduje cilj raznolikosti pri zastopanosti v organih vodenja in nadzora.
4.2.9 Pravila družbe o spremembah statuta
Skupščina s tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala odloča o spremembah statuta.
4.2.10 Pooblastila članov poslovodstva, zlasti glede lastnih delnic
Pooblastila članov poslovodstva so opredeljena v poglavju 4.6 z naslovom Uprava družbe. Sicer pa uprava
nima posebnih pooblastil v zvezi z izdajo ali nakupom lastnih delnic.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
30
4.2.11 Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo
na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica javne
prevzemne ponudbe
Družbi taki dogovori niso znani.
4.2.12 Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora
ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot
jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez
utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha
Dogovorov skladno z zakonom o prevzemih ni.
4.3 Sistem upravljanja
5
V družbi Luka Koper, d. d., je v veljavi dvotirni sistem upravljanja, po katerem ima družba tri organe upravljanja:
skupščino delničarjev, nadzorni svet in upravo. Pristojnosti posameznih organov in pravila o njihovem delo-
vanju ter imenovanju in odpoklicu njihovih članov, spremembah statuta in notranjih predpisov družbe, ki se
nanašajo na delovanje omenjenih organov, so določeni z Zakonom o gospodarskih družbah ZGD-1, s statutom
družbe ter poslovnikom o delovanju nadzornega sveta, uprave in skupščine družbe.
O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na deležnike sta uprava in nadzorni
svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: kvartalnih poročil, letnega poročila, poročil o
obvladovanju tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri
delu, varovanju okolja, požarni varnosti itd.
Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev
so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovod-
skem poročilu v pojasnilu št. 33. Posli s povezanimi osebami.
Posamezna določila o delovanju uprave so navedena tudi v drugih splošnih aktih notranje regulative družbe.
Statut delniške družbe je dostopen na spletni strani www.luka-kp.si/slo/o-podjetju.
Nadzorni svet ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana uprave, ki je lasten družbi in
panogi družbe. Člani uprave morajo za imenovanje izpolnjevati zakonske in statutarne pogoje.
4.4 Skupščina
Skupščina delničarjev je najvišji organ družbe in odloča o statusnih spremembah družbe, delitvi dobička in
imenovanju ali odpoklicu članov nadzornega sveta ter o vseh drugih zadevah, o katerih odloča na podlagi Za-
kona o gospodarskih družbah ZGD-1 in statuta družbe Luka Koper, d. d. Lastniška struktura družbe Luka Koper,
d. d., je prikazana v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
4.4.1 Sklic skupščine
Uprava družbe skliče sejo skupščine delničarjev praviloma enkrat letno, po potrebi večkrat. Seja skupščine je
najavljena vsaj mesec dni prej na spletni strani agencije AJPES, v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljan-
ske borze SEOnet in na spletnih straneh družbe. Na spletnem mestu http://www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje/
skupscine-delnicarjev je dostopno celotno gradivo s predlogi sklepov, ki je delničarjem na vpogled tudi na
sedežu družbe. Skladno s Pravili Ljubljanske borze so po skupščini objavljeni tudi sprejeti skupščinski sklepi.
5 GRI 2-9, 2-10, 2-16
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
31
4.4.2 Pravica do udeležbe in glasovanja
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in na njej uveljavljajo glasovalno pravico, če svojo udeležbo prijavijo
najkasneje konec četrtega dne pred skupščino pri upravi družbe, ki ji na vpogled predložijo delnice oziroma
potrdilo zanje.
Družba nima omejitev glasovalnih pravic, saj vse delnice Luke Koper, d. d., zagotavljajo glasovalne pravice
skladno z zakonodajo.
Luka Koper, d. d., nima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi imetnikom zagotavljali posebne kontrolne pravice.
4.4.3 Sklepi skupščine delničarjev
Delničarji družbe Luka Koper, d. d., so se dne 6. junija 2022 zbrali na 35. skupščini družbe. Na njej so delničarji:
◼ odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2021,
◼ sprejeli sklep o predlogu uporabe bilančnega dobička za leto 2021, ki je znašal
29.592.319,96 evra:
◼ del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra se nameni za izplačilo dividend
v bruto vrednosti 1,14 evra na navadno delnico;
◼ preostanek bilančnega dobička v znesku 13.632.319,96 evra ostane nerazporejen.
◼ za leto 2021 podelili razrešnico upravi ter članom nadzornega sveta,
◼ se seznanili z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Rada Antoloviča z dne 27.4.2022,
◼ za novega člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., za dobo štirih let z začetkom
mandata 7. 6. 2022 izvolili Tomaža Benčino,
◼ se seznanili s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzorne-
ga sveta v zadevi TTI.
4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.
6
Nadzorni svet nadzira vodenje poslov v družbi. Druge glavne naloge in pristojnosti, ki mu jih nalagajo zakonski
predpisi in statut družbe, so predvsem še: imenovanje in odpoklic uprave družbe, določanje višine prejemkov
uprave, potrjevanje letnega poročila, oblikovanje predloga za delitev bilančnega dobička ter sklic skupščine.
Družba ima sprejet kompetenčni profil članov nadzornega sveta (Kompetenčni profil NS), ki je objavljen na
spletnih straneh družbe Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si).
4.5.1 Sestava nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., šteje devet članov. Šest članov voli skupščina, tri iz vrst zaposlenih pa
svet delavcev družbe. Mandat članov nadzornega sveta traja štiri leta.
4.5.2 Sestava nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., na zadnji dan v letu
2022:
4.5.2.1 Imenovani s strani kapitala:
Franci Matoz, predsednik nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Odvetniška družba Matoz, o. p., d. o. o.
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: namestnik predsednika nadzornega
sveta Slovenskih železnic, d. o. o.
6 GRI 2-9, 2-10, 405-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
32
Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlena: družba NP Consulting, d. o. o
Andrej Koprivec, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Koprico, d. o. o.
Božidar Godnjavec, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 2. julij 2021 (34. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Ministrstvo za infrastrukturo
Tomaž Benčina, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 7. junij 2022 (35. skupščina delničarjev)
Zaposlen: Regionalna gospodarska zbornica Celje
Članstvo v drugih organih nadzora ali upravljanja: član nadzornega sveta Zavarovalnice
Triglav, d. d.
4.5.2.2 Imenovani s strani zaposlenih:
Mladen Jovičić, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 8. april 2021 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)
Mehrudin Vuković, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 19. januar 2020 (33. skupščina – seznanitev delničarjev)
Rok Parovel, član nadzornega sveta
Začetek štiriletnega mandata: 13. september 2020 (34. skupščina – seznanitev delničarjev)
4.5.2.3 Zunanji član komisij nadzornega sveta:
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije nadzornega sveta
Imenovan za obdobje od 12. julija 2021 do 23. februarja 2023.
Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu
31. 12. 2022 moški ženske skupaj
Število članov nadzornega sveta 7 1 8
Delež 88 % 12 % 100 %
Raznolikost članov nadzornega sveta po starosti
31. 12. 2022 do 30 let od 30 do 50 let nad 50 let skupaj
Število članov nadzornega sveta 0 2 6 8
Delež 0 % 25 % 75 % 100 %
4.5.3 Revizijska komisija nadzornega sveta
Revizijska komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi Andrej Koprivec kot predsednik, mag.
Božidar Godnjavec kot namestnik predsednika, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, Rok Parovel kot član in
Simon Kolenc kot zunanji član.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
33
4.5.4 Spremembe v sestavi kadrovske komisije nadzornega sveta
Kadrovska komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi Franci Matoz kot predsednik, Nevenka
Črešnar Pergar kot članica, mag. Božidar Godnjavec kot član, Mehrudin Vuković kot član in do 13. avgusta 2022
mag. Tamara Kozlovič, ki ji dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo članice nadzornega sveta.
4.5.5 Spremembe v sestavi poslovne komisije nadzornega sveta
Poslovna komisija nadzornega sveta je v letu 2022 delovala v sestavi mag. Božidar Godnjavec kot predsednik,
Nevenka Črešnar Pergar kot namestnica predsednika, Mladen Jovičić kot član. Do dne 27. aprila 2022 je bil član
komisije dr. Rado Antolovič, ki dne 27. aprila 2022 podal odstopno izjavo člana nadzornega sveta in do 13. avgu-
sta 2022 tudi mag. Tamara Kozlovič, ki ji dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo. Od 23. avgusta 2022 dalje je
bil za člana poslovne komisije imenovan na skupščini novo izvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina, ki
je z dnem 7. junija 2022 nastopil štiriletni mandat.
4.5.6 Komisija za strateški razvoj
Komisijo za strateški razvoj so v letu 2022 sestavljali Nevenka Črešnar Pergar kot predsednica, Andrej Koprivec
kot namestnik predsednice, Rok Parovel kot član, Mladen Jovičić kot član, do 27. aprila 2022 dr. Rado Antolovič
kot član, do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič kot članica in od 23. avgusta 2022 dalje novoizvoljeni član
nadzornega sveta Tomaž Benčina.
4.5.7 Imenovanje nominacijske komisije
Nadzorni svet nominacijske komisije ni imenoval, zato je to nalogo opravila kadrovska komisija nadzornega
sveta.
4.5.8 Podrobni podatki o sestavi nadzornega sveta
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane nadzornega sveta oz. njegovo sestavo ter sestavo ko-
misij nadzornega sveta, navedene v tabelah z naslovom Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu
2022, ki so sestavni del te izjave o upravljanju družbe in so bile izdelane skladno s prilogama C.2 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb in prilogo 3.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapital-
sko naložbo države.
4.5.9 Delovanje nadzornega sveta
7
Delovanje nadzornega sveta urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu nadzornega sveta,
Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države, Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga in Priporočila Združenja nadzor-
nikov Slovenije.
Nadzorni svet je v letu 2022 deloval v prej opisani sestavi, pri čemer je bil do dne 27. aprila 2022 član nadzor-
nega sveta dr. Rado Antolovič, ki dne 27. aprila 2022 podal odstopno izjavo, do dne 13. avgusta 2022 pa mag.
Tamara Kozlovič, ki je dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo. Od 7. junija 2022 dalje je bil za člana nadzor-
nega sveta imenovan Tomaž Benčina, ki je s tem dnem nastopil štiriletni mandat. O delovanju, odločitvah in
stališčih nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta podrobneje poročamo v poglavju 3 z naslovom Poročilo
nadzornega sveta za leto 2022.
Vsak posamezni član nadzornega sveta je, upoštevaje določila Slovenskega kodeksa upravljanja javnih del-
niških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, v letu 2022 podpisal
izjavo o tem, da v letu 2022 ni obstajalo nasprotje interesov, ki bi se kazalo tako, da bi posamezni član:
◼ opravljal funkcije izvršnega direktorja ali člana uprave družbe ali povezane družbe ali da bi
opravljal take funkcije v zadnjih petih letih,
7 GRI 2-15
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
34
◼ bil zaposlen v družbi ali povezani družbi in bil na takem položaju v zadnjih treh letih,
◼ prejemal večje dodatne prejemke iz družbe ali povezane družbe razen plačila, ki ga je pre-
jemal kot član nadzornega sveta ali njegovih komisij,
◼ bil večinski delničar in zastopal večinskega delničarja/večinske delničarje,
◼ imel z družbo ali povezano družbo v zadnjem letu pomembne poslovne stike bodisi nepos-
redno bodisi kot partner, delničar, direktor ali vodilni delavec organa,
◼ bil sedaj ali v zadnjih treh letih partner ali uslužbenec sedanjega ali nekdanjega zunanjega
revizorja v družbi ali povezani družbi,
◼ bil izvršni direktor ali član uprave druge družbe, v kateri je izvršni direktor ali član uprave
družbe član nadzornega sveta, ali bil kako drugače povezan z izvršnimi direktorji oziroma
člani uprave prek sodelovanja v drugih družbah ali organih,
◼ bil v nadzornem svetu več kot tri mandate (ali več kot 12 let), z izjemo Mladena Jovičića kot
predstavnika zaposlenih,
◼ bil bližnji družinski član članov uprave ali oseb, ki so na položajih, navedenih v prejšnjih
alinejah,
◼ bil član širšega poslovodstva povezane družbe,
◼ sodeloval pri sestavljanju vsebine predloga letnega poročila družbe.
Izjave so dostopne tudi na spletni strani https://luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208.
Nasprotje interesov članov nadzornega sveta je urejeno v poslovniku o delu nadzornega sveta in referenčnih
kodeksih. Poleg tega so člani nadzornega sveta dolžni izpolniti izjavo o neodvisnosti in MRS 24 z navedbo po-
vezanih oseb in drugih funkcij. Po poslovniku so dolžni ob nastopu nasprotja interesov o tem nemudoma pisno
obvestiti predsednika nadzornega sveta in člane nadzornega sveta ter sprejeti ustrezne ukrepe. Navzkrižja
interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita
deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu
v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami.
4.5.10 Komisije nadzornega sveta
V okviru nadzornega sveta redno delujejo štiri komisije:
◼ kadrovska komisija,
◼ revizijska komisija,
◼ poslovna komisija,
◼ komisija za strateški razvoj.
Komisije opravljajo strokovne naloge v pomoč nadzornemu svetu.
Kadrovsko komisijo so v letu 2022 sestavljali Franci Matoz kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar kot članica,
mag. Božidar Godnjavec kot član, Mehrudin Vuković kot član in do 13. avgusta 2022 mag. Tamara Kozlovič, ki je
dne 13. maja 2022 podala odstopno izjavo.
Revizijsko komisijo so v letu 2022 sestavljali Andrej Koprivec kot predsednik, mag. Božidar Godnjavec kot
namestnik predsednika, Nevenka Črešnar Pergar kot članica, Rok Parovel kot član in Simon Kolenc kot zunanji
član.
Poslovno komisijo so v letu 2022 sestavljali mag. Božidar Godnjavec kot predsednik, Nevenka Črešnar Pergar
kot namestnica predsednika, Mladen Jovičić kot član, do dne 27. aprila 2022 dr. Rado Antolović in do 13. avgu-
sta 2022 mag. Tamara Kozlovič. Od 23. avgusta 2022 dalje je bil član komisije novoizvoljeni član nadzornega
sveta Tomaž Benčina, ki je z dnem 7. junija 2022 nastopil štiriletni mandat člana nadzornega sveta.
Komisijo za strateški razvoj so v letu 2022 sestavljali Nevenka Črešnar Pergar kot predsednica, Andrej Koprivec
kot namestnik predsednice, Rok Parovel kot član, Mladen Jovičić kot član, do 27. aprila 2022 dr. Rado Antolovič
kot član, od 23. avgusta 2022 dalje novoizvoljeni član nadzornega sveta Tomaž Benčina in do 13. avgusta 2022
mag. Tamara Kozlovič kot članica.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
35
4.5.11 Prejemki nadzornega sveta
8
Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in plačila za opravljanje
funkcije. Višino sejnin in plačil določi skupščina. Člani nadzornega sveta in člani komisij nadzornega sveta so
upravičeni tudi do povračila potnih in drugih stroškov za prihod in udeležbo na sejah. Več o prejemkih nadzor-
nega sveta in o njihovi višini je zapisano v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v pojasnilu št. 33: Posli
s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij
v poslovnem letu 2022, povzeti po prilogi 4.2 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, v poglavju Priloga izjave o upravljanju, ki je sestavni del izjave o upravljanju. Podatki o lastništvu delnic
članov nadzornega sveta in njegovih komisij so navedeni v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
9
Delovanje uprave urejajo zakonski predpisi, statut družbe, poslovnik o delu uprave, Kodeks upravljanja javnih
delniških družb, Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočila in priča-
kovanja Slovenskega državnega holdinga. V skladu z ZGD-1 in s statutom uprava vodi družbo ter jo zastopa in
predstavlja nasproti tretjim osebam.
4.6.1 Sestava uprave
Upravo družbe Luka Koper, d. d., so na dan 31. decembra 2022 sestavljali:
◼ Boštjan Napast, predsednik uprave, imenovan dne 3. 12. 2021 za obdobje petih let,
funkcijo je nastopil na dan imenovanja,
◼ Nevenka Kržan, članica uprave, imenovana dne 22. 4. 2022 za obdobje petih let,
funkcijo je nastopila dne 1. 7. 2022,
◼ Vojko Rotar, delavski direktor, imenovan dne 16. 2. 2018 za obdobje petih let,
funkcijo je nastopil na dan imenovanja.
8 GRI 2-19, 2-20
9 GRI 2-9, 2-10, 2-11, 405-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
36
4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra
2022
10
:
Boštjan Napast
Predsednik uprave
Boštjan Napast je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Poklicno pot
je začel leta 1995 v podjetju Projekta inženiring, d. o. o., na Ptuju kot projektant strojnih
inštalacij, nato je kariero nadaljeval v mariborskem podjetju Menerga Energie-Technologie,
d. o. o. V letu 1998 se je zaposlil v družbi Petrol, d. d., kjer je opravljal več vodstvenih funkcij.
Bil je direktor Petrolove mariborske območne enote za veleprodajo, v letu 2004 je prevzel
vodenje sektorja za prodajo naftnih derivatov, v letih 2005 do 2009 pa je bil kot član uprave
Petrola zadolžen za področje energetike, investicij, tehničnega razvoja in kakovosti. Po izteku
mandata v upravi je v družbi Petrol še dve leti deloval kot svetovalec uprave. V letu 2011 je
prevzel vodenje družbe Geoplin, d. o. o., ki jo je v desetletnem obdobju uspešno preoblikoval
iz lokalnega v regionalno podjetje.
Svoj petletni mandat kot predsednik uprave Luke Koper, d. d., je pričel s sklepom nadzornega
sveta družbe z dne 3. 12. 2021.
10 GRI 2-15, 405-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
37
Nevenka Kržan
Članica uprave
Nevenka Kržan je po izobrazbi univerzitetna diplomirana ekonomistka. Poklicno pot je začela
v bančništvu, kjer je zasedala različne vodstvene položaje. V tem obdobju je bila vpeta tako
v bančne in privatizacijske procese, sodelovala je pri ustanovitvi nove komercialne banke ter
družbe za upravljanje investicijskih skladov in družb. Leta 1998 se je zaposlila v KPMG Sloveni-
ja in leta 2001 postala partnerka na ravni regije, zadolžena za storitve finančnega svetovanja.
Kot strokovnjakinja za področje financ in finančnega sektorja je sodelovala v projektih števil-
nih podjetij iz zasebnega in javnega sektorja v širokem naboru industrij. V svoji bogati karieri
je kot odgovorna partnerka vodila projekte skrbnih pregledov, M&A, vrednotenj, prestrukturi-
ranj, refinanciranj ter oblikovanja strategij in poslovnih načrtov. Vlogo senior partnerke KPMG
v Sloveniji je prevzela leta 2010. Pri Slovenskem inštitutu za revizijo je pridobila licenco za
pooblaščeno ocenjevalko vrednosti podjetij in pooblaščeno revizorko.
Nadzorni svet družbe je Nevenko Kržan imenoval za članico uprave za obdobje petih letih s
pričetkom mandata 1. 7. 2022.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
38
Vojko Rotar
Delavski direktor
Vojko Rotar po izobrazbi je diplomirani ekonomist. Poklicno pot je začel leta 1995 v špediter-
skem podjetju Avico iz Ljubljane in v dejavnosti logistike ter kasneje mednarodne trgovine
ostal do leta 2003, pri tem pa nabral vrsto izkušenj na področju delovanja pristanišča kot
tranzitne točke, ki posreduje mednarodne blagovne tokove. Razumevanje splošnega go-
spodarskega okolja in delovanje subjektov znotraj njega mu je odprlo pot do različnih del
na medijsko-komunikacijskem področju, kjer se je preizkusil kot urednik, novinar, dopisnik,
fotoreporter in spletni poročevalec pri več slovenskih medijih. V zadnjih štirih letih je bil od-
govoren za področja odnosov z javnostmi in marketing v koprskem javnem podjetju Marjetica
Koper in se približal številnim področjem, ki so povezana s spodbujanjem dobrih okoljskih
praks in sodelovanjem z lokalno skupnostjo.
Svoj petletni mandat kot član uprave - delavski direktor v Luki Koper, d. d., je pričel s sklepom
nadzornega sveta družbe z dne 16. 2. 2018.
Člani poslovodstva in osebe na vodstvenih mestih so dolžni ob nastopu in ves čas opravljana funkcije izvajati
vse ukrepe za obvladovanje nasprotja interesov in o tem obveščati nadrejeni organ v skladu s sprejeto Politiko
obvladovanja nasprotja interesov. Ob tem izpolnijo tudi izjavo o obvladovanju nasprotja interesov, da niso poda-
ne okoliščine, v katerih bi bilo lahko nepristransko ali objektivno opravljanje funkcije ali drugih nalog ogroženo,
oz. če so, katere so in kakšni ukrepi so sprejeti. Navzkrižja interesov glede navzkrižnega članstva, navzkrižnega
lastništva in obstoja obvladujočih delničarjev so razkrita deležnikom. Podrobno so posli s povezanimi osebami
predstavljeni v konsolidiranem računovodskem poročilu v pojasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
39
Raznolikost članov uprave po spolu
31. 12. 2022 moški ženske skupaj
Število članov uprave 2 1 3
Delež 67% 33 % 100 %
Raznolikost članov uprave po starosti
31. 12. 2022 do 30 let od 30 do 50 let nad 50 let skupaj
Število članov uprave 0 1 2 3
Delež 0 % 33 % 67 % 100 %
Predstavitev članov uprave je dostopna tudi na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/vodstvo-druzbe-193.
4.6.3 Podrobni podatki o sestavi uprave
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na člane uprave, navedene v tabeli z naslovom Sestava uprave
v poslovnem letu 2022, ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je bila izdelana skladno s prilogama
C.1 Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in 3.1 Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države.
4.7 Delovanje uprave
Uprava samostojno in na lastno odgovornost vodi poslovanje družbe v njeno dobro. Svoje delo opravlja skla-
dno s predpisi, statutom družbe ter z zavezujočimi sklepi organov družbe.
4.7.1 Prejemki uprave
11
Prejemki članov uprave so sestavljeni iz stalnega in spremenljivega dela. Določeni so v pogodbah o zaposlitvi za
določen čas za poslovodenje družbe za člana uprave, v aneksih k pogodbam o zaposlitvi in v sklepih nadzornega
sveta. Pogodbe o zaposlitvi in aneksi so sklenjeni med posameznimi člani uprave in nadzornim svetom, v njih
so določena tudi povračila in ugodnosti. Pri sklepanju pogodb in aneksov za člane uprave nadzorni svet zastopa
predsednik nadzornega sveta. O prejemkih uprave poročamo v računovodskem poročilu Luke Koper, d. d., v po-
jasnilu št. 33: Posli s povezanimi osebami ter v tabeli z naslovom Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2022,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je povzeta po prilogi 4.1 Kodeksa korporativnega upravljanja
družb s kapitalsko naložbo države. O lastništvu delnic poročamo v 15. poglavju z naslovom Delnica LKPG.
4.7.2 Ocena uspešnosti uprave
12
Po politiki prejemkov članov uprave in veljavni zakonodaji znaša spremenljivi del prejemkov članov uprave
največ 30 odstotkov oziroma 3,6-kratnik letne osnovne plače v poslovnem letu. Nadzorni svet ob tem določi
kvantitativna in kvalitativna merila, pri čemer imajo kvantitativna merila težo 70 odstotkov glede na uspešnost
poslovanja, 30 odstotkov pa kvalitativna merila, in sicer:
◼ uresničevanje ciljev družbene odgovornosti in priporočil notranje revizije ter ukrepov
obvladovanja tveganj,
◼ implementacija projektov,
◼ poškodbe (nezgode pri delu).
Ocene so neodvisne, ocenjevanje poteka enkrat letno.
11 GRI 2-19, 2-20
12 GRI 2-18, 2-19
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
40
4.8 Vodenje in upravljanje družb v Skupini Luka Koper
Družba Luka Koper, d. d., ima vzpostavljen sistem korporativnega upravljanja, v katerega je poleg obvladu-
joče družbe v Skupini Luka Koper vključenih še 5 družb. Luka Koper ima poslovne deleže oz. je udeležena kot
delničar v odvisnih družbah Skupine Luke Koper, poleg tega pa še v 12 gospodarski družbah. Cilji na področju
upravljanja finančnih naložb so opredeljeni v Strateškem poslovnem načrtu družbe in Skupine za obdobje
2020–2025. V letu 2018 je bila sprejeta Strategija upravljanja finančnih naložb, ki glede na štiri ključna področja
(vpetost v poslovanje družbe, povečanje fleksibilnosti in minimizacija tveganj, finančni vidik ter druge ekster-
nalije) razporeja finančne naložbe v dva investicijska razreda:
◼ Strateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki opravljajo dejavnosti,
pomembne za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter pripomorejo k obvladova-
nju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Upravljajo se po načelu koncernskega delovanja.
◼ Nestrateške finančne naložbe so naložbe v delnice in deleže družb, ki ne opravljajo de-
javnosti, pomembnih za nadaljnji razvoj in delovanje matične družbe, ter ne pripomorejo
k obvladovanju tveganj in dvigu dodane vrednosti. Cilj je maksimiranje izplačil dobička
oziroma realizacija drugih pozitivnih vplivov za lastnika. Upravljajo se po načelu skrbništva
nad naložbami.
S sprejetjem Strategije upravljanja finančnih naložb so bile začrtane tudi smernice upravljanja strateških
finančnih naložb z vidika odločanja in upravljanja. Dividendna politika sledi kategorizaciji posamezne finančne
naložbe: v vlogi družbenika v nestrateških finančnih naložbah si prizadevamo doseči cilj maksimiranja izplačila
dobička, v vlogi družbenika v strateških finančnih naložbah pa zasledujemo cilj uravnoteženega izplačila dobič-
kov glede na investicijsko-razvojne cikle družbe.
Vodenje in upravljanje odvisnih družb v Skupini Luka Koper na dan 31. 12. 2022
Družba Direktor Delež obvladujoče družbe v lastništvu (v %)
Luka Koper INPO, d. o. o. Roberto Levanič 100,00
Adria Terminali, d. o. o. Bojan Babič 100,00
Adria Investicije, d. o. o. Boris Jerman 100,00
Logis-Nova, d. o. o. Larisa Škandra 100,00
TOC, d. o. o. Ankica Budan Hadžalič 68,13
4.9 Notranja revizija
Področje notranje revizije deluje z namenom izvajanja funkcije notranjega revidiranja za Skupino Luka Koper.
Dejavnost notranje revizije pomaga uresničevati cilje Skupine s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem in
izboljševanjem uspešnosti upravljanja družbe, tveganj in sistema notranjih kontrol ter s predlaganjem priporo-
čil za izboljšave.
Področje notranje revizije deluje kot samostojna enota družbe Luka Koper, d. d. Funkcijsko je podrejena
nadzornemu svetu in organizacijsko upravi družbe. Deluje neodvisno in skladno s sprejeto temeljno listino,
Poslovnikom o delovanju notranje revizije, ki temelji na veljavnem Mednarodnem okviru strokovnega
ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksu notranjerevizijskih načel in Kodeksu poklicne etike notranjih
revizorjev.
V letu 2022 je notranja revizija izvajala notranjerevizijske posle in preostale dejavnosti na podlagi odobrene-
ga letnega načrta dela. Načrtovanih je bilo 13, uresničenih 16 notranjerevizijskih poslov. Vodilo pri izvajanju
načrtovanih poslov so bila ob pripravi letnega načrta prepoznana tveganja, ki so bila v fazi podrobnejšega
spoznavanja posameznega področja revidiranja in po začetni oceni tveganj po potrebi dopolnjena. Večji del
storitev dajanja zagotovil je vključeval preverjanje ustreznosti zasnove notranjih kontrol in njihovega delovanja
v skladu z vnaprej določenimi cilji in standardi.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
41
Poleg notranjerevizijskih poslov so bile v letu 2022 mesečno izvedene porevizijske dejavnosti, ki so bile name-
njene sprotnemu poročanju o izvedenih aktivnostih za boljše obvladovanje tveganj.
Notranja revizija je o posameznem opravljenem poslu sproti poročala vodstvu revidirane enote, upravi družbe
in revizijski komisiji nadzornega sveta, slednjima tudi o izvajanju notranjerevizijskih priporočil. Nadzornemu
svetu notranja revizija poroča letno.
Razvoj notranje revizije se uresničuje s pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, ki se izvaja
prek zunanjih in notranjih presoj, samoocenjevanja, izobraževanja ter spremljanja in merjenja uspešnosti dela
notranje revizije. Zadnja zunanja presoja, s katero je bilo potrjeno delovanje notranje revizije v skladu z Med-
narodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom notranjerevizijskih načel in
Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja, je bila izvedena v letu 2020.
V letu 2022 so bili doseženi vsi načrtovani kazalniki za merjenje uspešnosti dela notranje revizije.
4.10 Zunanja revizija
Skupščina delničarjev je na 33. skupščini delničarjev dne 26. 8. 2020 za revidiranje izkazov družbe Luka Koper,
d. d., in Skupine Luka Koper imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d. o. o., družba za revidiranje, Cesta v
Mestni log 1, Ljubljana, in sicer za poslovna leta 2020, 2021 in 2022.
Stroški revizijskih storitev Luke Koper, d. d., in njenih odvisnih družb so predstavljeni v konsolidiranem računo-
vodskem poročilu v pojasnilu št. 35: Posli z revizijsko družbo.
Boštjan Napast
Predsednik uprave družbe Luka Koper, d. d.
Nevenka Kržan
Članica uprave družbe Luka Koper, d. d.
Vojko Rotar
Član uprave - delavski direktor družbe Luka Koper, d. d.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
42
4.11 Izjava o zunanji presoji izjave o upravljanju za Letno
poročilo 2022
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
43
4.12 Priloga izjave o upravljanju
3.1: Sestava poslovodstva v poslovnem letu 2022
Ime in priimek Funkcija (predsednik,
član)
Prvo imenovanje na
funkcijo
Zaključek funkcije /
mandata
Spol Državljanstvo Letnica rojstva Izobrazba Strokovni profil Članstvo v organih nadzora z družbo
nepovezanih družb
Boštjan Napast predsednik 03/12/2021 v teku moški slovensko 1971 VII. stopnja
univerzitetni diplomirani
strojni inženir
član nadzornega sveta v družbi Plinovodi d.o.o. in
Unior d.d. do 8.12.2022
Nevenka Kržan članica 29/12/2017 v teku ženska slovensko 1962 VIII. stopnja
magistra ekonomskih
znanosti
ne obstaja
Rožac Robert član 16/11/2021 11/12/2022 moški slovensko 1965 VII. stopnja
univerzitetni diplomirani
arhitekt
ne obstaja
Vojko Rotar član - delavski direktor 16/02/2018 v teku moški slovensko 1976 VII. stopnja
Univerzitetni diplomirani
ekonomist
ne obstaja
3.2: Sestava nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Franci Matoz predsednik 02/07/2021 06/02/2023 predstavnik kapitala 12/12 moški Slovensko 1963 VII. stopnja Univerzitetni
diplomirani pravnik
da ne Namestnik predsednika
nadzornega sveta
Slovenske železnice, d.o.o.
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA PREDSEDNIIK 7/7
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Nevenka Črešnar
Pergar
namestnica
predsednika
02/07/2021 06/02/2023 predstavnik kapitala 12/12 ženski Slovensko 1962 VII. stopnja Univerzitetna
diplomirana
pravnica
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA,
POSLOVNA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
ČLAN/ČLAN/
NAMESTNICA
PREDSEDNIKA/
PREDSEDNICA
7/7, 12/12,8/8,0/0
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
44
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Andrej Koprivec član 02/07/2021 06/02/2023 predstavnik kapitala 12/12 moški Slovensko 1980 VII. stopnja Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
REVIZIJSKA KOMISIJA, KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
PREDSEDNIK/
NAMESTNIK
PREDSEDNICE
12/12,0/0
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mag. Božidar
Godnjavec
član 02/07/2021 06/02/2023 predstavnik kapitala 12/12 moški Slovensko 1972 VIII. stopnja Magister
ekonomskih
znanosti
da ne Predsednik nadzornega
sveta Elektro Ljubljana d.d.
do 16.12.2022
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA, REVIZIJSKA KOMISIJA,
POSLOVNA KOMISIJA
ČLAN/NAMESTNIK
PREDSEDNIKA/
PREDSEDNIK
7/7, 12/12, 8/8,
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mag. Tamara
Kozlovič
članica 22/08/2019 13/08/2022 predstavnica kapitala 5/5 ženski Slovensko 1978 VIII. stopnja Magistrica znanosti
iz področja
managementa
poslovnih sistemov
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA/POSLOVNA KOMISIJA/
KOMISIJA ZA STRATEŠKI RAZVOJ
NAMESTNICA
PREDSEDNIKA/
ČLANICA/ČLANICA
5/5,4/4,0/0
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
dr. Rado Antolovič član 07/10/2013 27/04/2022 predstavnik kapitala 4/4 moški slovensko 1959 IX. stopnja Doktor ekonomskih
znanosti
da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
komisija za prejemke,…)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
ČLAN/ČLAN 3/3, 0/0
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
45
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Tomaž Benčina član 07/06/2022 v teku predstavnik kapitala 7/7 moški slovensko 1965 VII. stopnja univ. dipl. inženir
matalurgije; univ.
dipl. ekonomist
da ne Član nadzornega sveta
Zavarovalnica Triglav d.d..
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
komisija za prejemke,…)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
ČLAN/ČLAN 4/4, 0/0
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mladen Jovičič član 8.4.2009 v teku predstavnik zaposlenih 12/12 moški Slovensko 1969 V. stopnja elektro tehnik da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
POSLOVNA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
ČLAN/ČLAN 8/8, 0/0
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Rok Parovel član 12.9.2016 v teku predstavnik zaposlenih 12/12 moški Slovensko 1987 VI. stopnja dipl. ekonomist da ne Mestna občina Koper/član
nadzornega odbora do
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
poslovna komisija, komisija za strateški razvoj)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
REVIZIJSKA KOMISIJA/KOMISIJA ZA STRATEŠKI
RAZVOJ
ČLAN/ČLAN 12/12, 0/0
Ime in priimek Funkcija
(predsednik,
namestnik,
član NS)
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede na
skupno število sej NS
Spol Državljanstvo Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil Neodvisnost
po 23. členu
Kodeksa (DA
/ NE)
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
(DA / NE)
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Mehrudin Vuković član 19.1.2020 v teku predstavnik zaposlenih 11/12 moški Slovensko 1972 VI/1 stopnja Inženir logistike da ne ne
Članstvo v komisijah (revizijska, kadrovska,
komisija za prejemke,…)
predsednik / član Udeležba na sejah komisij glede
na skupno število sej komisij
KADROVSKA KOMISIJA ČLAN 4/5
Zunanji član v komisijah (revizijska, kadrovska, komisija za prejemke,…)
Ime in priimek KOMISIJA Udeležba na sejah komisij glede na
skupno število sej komisij
Spol Državljanstvo Izobrazba Letnica rojstva Strokovni profil Članstvo v organih nadzora z
družbo nepovezanih družb
Simon Kolenc revizijska komisija 11/12 moški slovensko VII. stopnja 1977 Univerzitetni
diplomirani ekonomist
ne
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
46
4.1 Sestava in višina prejemkov* članov poslovodstva poslovnem letu 2022
(v EUR)
Ime in priimek Funkcija (predsednik, član) Fiksni prejemki - bruto
(1)
Variabilni prejemki - bruto Odloženi
prejemki
(3)**
Odpravnine
(4)
Bonitete
(5)***
Vračilo izplačane
nagrade - “claw-
back” (6)
Skupaj bruto
(1+2+3+4+5-6)
na podlagi
kvantitativnih meril
na podlagi
kvalitativnih meril
Skupaj (2)
Dimitrij Zadel
predsednik uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0,00 25.017,63 5.837,45 30.855,08 0,00 0,00 0,00 0,00 30.855,08
Metod Podkrižnik
član uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0,00 22.506,46 5.251,51 27.757,97 0,00 0,00 0,00 0,00 27.757,97
Irma Gubanec
članica uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0,00 22.081,63 5.152,38 27.234,01 0,00 0,00 0,00 0,00 27.234,01
Vojko Rotar
član uprave - delavski direktor
od 16. 2. 2018
165.139,68 17.855,65 9.759,80 27.615,45 29.654,17 0,00 2.652,68 0,00 225.061,98
Rober Rožac
član uprave
od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022
163.293,62 1.611,76 376,08 1.987,84 0,00 0,00 5.053,14 0,00 170.334,60
Boštjan Napast
predsednik uprave
od 3. 12. 2021
182.957,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 314,98 0,00 183.272,93
Nevenka Kržan članica uprave od 1. 7. 2022 69.991,84 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 131,14 0,00 70.122,98
*za namen tega razkritja ni potrebno razkrivati potnih stroškov, stroškov namestitve in dnevnic, ker po svoji naravi ne predstavljajo plačila upravi.
** odloženo izplačilo druge polovice nagrade po ZPPOGD na dan 18. 7. 2021 oz. ob poteku mandata, če ja ta trajal več kot dve leti
*** boniteta za zavarovanje odgovornosti in boniteta za uporabo službenega vozila
4.2 Sestava in višina prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2022
(v EUR)
Ime in priimek Funkcija (predsednik, namestnik,
član, zunanji član komisije)
Plačilo za opravljanje funkcije in doplačila - bruto letno Sejnine NS in komisij -
bruto letno (2)
Skupaj bruto (1+2) Potni stroški*
Osnovno plačilo za
opravljanje funkcije
Doplačilo
za opravljanje funkcije
Doplačilo za posebne
naloge
Skupaj (1)
Franci Matoz predsednik od 2. 7. 2021 15.000,00 12.656,28 0,00 27.656,28 5.225,00 32.881,28 51,36
Nevenka Pergar Črešnar namestnica predsednika od 2. 7. 2021 15.000,00 9.000,00 0,00 24.000,00 9.757,00 33.757,00 1.058,13
Andrej Koprivec član od 2. 7. 2021 15.000,00 7.500,00 0,00 22.500,00 6.017,00 28.517,00 883,23
Božidar Godnjavec član od 2. 7. 2021 15.000,00 7.500,00 0,00 22.500,00 9.757,00 32.257,00 1.217,89
Rado Antolovič član od 7. 10. 2013 do 27. 4. 2022 6.083,33 3.041,67 0,00 9.125,00 2.695,00 11.820,00 0,00
Tamara Kozlovič članica od 22. 8. 2019 do 12. 8. 2022 10.483,87 5.241,94 0,00 15.725,81 4.730,00 20.455,81 0,00
Tomaž Benčina član od 7. 6. 2022 7.000,00 2.036,29 0,00 9.036,29 2.475,00 11.511,29 637,53
Mladen Jovičič član od 8. 4. 2009 15.000,00 7.500,00 0,00 22.500,00 5.445,00 27.945,00 0,00
Mehrudin Vuković član od 19. 1. 2020 15.000,00 3.750,00 0,00 18.750,00 4.730,00 23.480,00 0,00
Rok Parovel član od 12. 9. 2016 15.000,00 7.500,00 0,00 22.500,00 6.017,00 28.517,00 0,00
Simon Kolenc zunanji član od 12. 7. 2021 6.600,00 0,00 6.600,00 2.332,00 8.932,00 151,79
*bruto znesek
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
47
5 Pregled pomembnejših dogodkov, novosti in
dosežkov v letu 2022
◼ Luka Koper je kot investitor pričela pripravljalna dela za ureditev novega zunanjega kamionskega
terminala, ki se nahaja ob serminskem tovornem vhodu in se bo razprostiral na 5,2 ha površine.
◼ Luka Koper, d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d.,
in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov.
Posojilo je namenjeno financiranju naložbenih aktivnosti družbe in temelji na fiksni obrestni meri s
četrtletnimi obroki vračanja, ki jih bo družba odplačevala od sredine leta 2023 do konca leta 2031.
JANUAR
◼ Začel se je rusko-ukrajinski konflikt. Skupina Luka Koper pri analiziranju posledic na poslovanje
ugotavlja, da je njena neposredna izpostavljenost do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, saj je
obseg pretovora prek Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Skupina
Luka Koper nima neposredne finančne izpostavljenosti, vezane na Rusijo, Ukrajino in Belorusijo,
pričakuje pa lahko posredne vplive na svoj naložbeni portfelj zaradi gibanj na finančnih trgih.
FEBRUAR
◼ Luka Koper je na drugem pomolu pričela gradnjo novega večnamenskega skladišča velikosti 2.800
m
2
. Skladišče bo namenjeno skladiščenju težjega kosovnega materiala, predvsem valjane pločevine
v kolutih.
◼ Vlada Republike Slovenije je konec marca 2022 razširila koncesijsko območje pristanišča na parcele
t. i. kaset 6A in 7A v zaledju tretjega bazena. S tem se je koncesijsko območje povečalo za 11,6 ha
na skupno površino 353 ha. Območje bo v prihodnje urejeno v skladiščne površine, predvsem za
segment avtomobilov.
◼ Kontejnerski terminal Luke Koper je v marcu 2022 postavil nov mesečni rekord pretovora kontej-
nerjev.
MAREC
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
48
◼ Dne 22. aprila 2022 je nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., imenoval Nevenko Kržan za članico
uprave s pričetkom petletnega mandata 1. julija 2022.
◼ Nadzorni svet je na seji dne 22. aprila 2022 obravnaval in sprejel tudi več pomembnih sklepov, ki se
nanašajo na povečanje in izgradnjo dodatnih pretovornih in skladiščnih kapacitet. Najpomembnejši
med njimi zadevajo investicije na območju kontejnerskega terminala, ki predstavljajo nov razvojni
cikel te najpomembnejše strateške blagovne skupine. Odobril je elaborat projekta, ki predvideva
do leta 2030 za 248 milijonov evrov naložb v povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala na
1,75 milijona TEU/leto.
◼ Luka Koper, d. d., je 25. aprila 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d.,
in Banke Intesa Sanpaolo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 36,1 milijona evrov.
Posojilo je namenjeno refinanciranju dela obstoječih dolgoročnih posojil, s čimer je bila znižana
obrestna marža in podaljšan končni rok vračila posojil. Posojilo temelji na variabilni obrestni meri s
četrtletnimi obroki vračanja, njegov končni rok vračila pa je v aprilu 2032.
◼ Dne 27. aprila 2022 je družba prejela odstopno izjavo člana nadzornega sveta Rada Antoloviča, ki je
z omenjenim dnem odstopil s funkcije člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d.
◼ V pristanišče je prispelo prvo od dveh novih kontejnerskih dvigal. Gre za dvigali tipa super post-pa-
namax, ki sta po dimenzijah in tehničnih lastnostih enaka obstoječima, nabavljenima v letu 2017.
APRIL
◼ V pristanišče je prispelo še drugo novo kontejnersko dvigalo tipa super post-panamax.
◼ Dne 13. maja 2022 je družba prejela odstopno izjavo članice nadzornega sveta Tamare Kozlovič s
trimesečnim odpovednim rokom, ki je začel teči z dnem 13. maja 2022 in je trajal do dneva imeno-
vanja novega (nadomestnega) člana nadzornega sveta oziroma do poteka treh mesecev od dneva
odstopa.
◼ S pridobitvijo uporabnega dovoljenja za zadnji odsek novozgrajenega podaljška prvega pomola je
Luka Koper zaključila eno največjih posamičnih investicij v zadnjih desetletjih.
MAJ
◼ Dne 6. junija 2022 je bila izvedena 35. skupščina delničarjev družbe Luke Koper, d. d. Delničarji so
na skupščini:
◼ izglasovali sklep, da se del bilančnega dobička v znesku 15.960.000,00 evra nameni za izpla-
čilo dividend v bruto vrednosti 1,14 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička
v znesku 13.632.319,96 evra ostane nerazporejen,
◼ odobrili poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora družbe v letu 2021,
◼ podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za leto 2021,
◼ se seznanili z odstopno izjavo člana nadzornega sveta dr. Rada Antoloviča,
◼ izvolili Tomaža Benčino za člana nadzornega sveta družbe Luka Koper, d. d., za obdobje
štirih let,
◼ se seznanili s pisnim poročilom o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in nadzornega
sveta.
JUNIJ
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
49
◼ Družba je konec septembra objavila povzetek rebalansa poslovnega načrta za leto 2022. Pripravi
rebalansa poslovnega načrta Luke Koper za leto 2022 so botrovali odlični poslovni rezultati, ki jih
je družba dosegla v obdobju od januarja do avgusta 2022, zaostrena gospodarska gibanja zaradi
trenutnih razmer v Ukrajini ter dogajanje na energetskih trgih, ki se odraža v rasti cen energentov in
visoki inflaciji.
SEPTEMBER
◼ Z izvajalcem del je bila podpisana pogodba za ureditev površine na kaseti 5a v zaledju tretjega
bazena. Na novi površini bo lahko skladiščenih dodatnih 3.500 vozil. Površina bo predvidoma do-
končana do konca oktobra leta 2023. Luka Koper, d. d., bo v izgradnjo in ureditev novega skladišča
investirala 5,1 milijona evrov.
◼ V uporabo je bilo predano novo zaprto večnamensko skladišče za generalne tovore, ki se nahaja na
drugem pomolu.
◼ V pristanišče so v začetku oktobra prispela tri dvigala eRTG za potrebe kontejnerskega terminala.
OKTOBER
◼ Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je 11. novembra 2022 odpoklical Roberta Rožaca z mesta
člana uprave in z njim sklenil sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Področja dela odpokli-
canega člana uprave so prevzeli ostali člani uprave družbe.
NOVEMBER
◼ Luka Koper je decembra presegla dva pomembna mejnika v pretovoru. Prvič v zgodovini prista-
nišča je pretovor v enem letu presegel milijon kontejnerskih enot (TEU) in 800 tisoč avtomobilov.
Družba je rekorde dosegla tudi na drugih blagovnih skupinah oz. segmentih.
◼ Okrožno sodišče v Kopru je dne 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije iz sodnega
registra izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo, d. o. o., Koper.
◼ Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na predlog sveta delavcev dne 15. decembra 2022 vnovič
imenoval Vojka Rotarja za člana uprave - delavskega direktorja družbe. Nov mandat je Vojku Rotarju
kot članu uprave - delavskemu direktorju pričel teči s 16. februarjem 2023.
DECEMBER
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
50
6 Pomembnejši dogodki po zaključku
poslovnega leta
◼ Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sklicala 36. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., ki je
potekala 6. februarja 2023. Na skupščini so delničarji odpoklicali člane nadzornega sveta Francija
Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter z dnem 7. februarja
2023 imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petro-
viča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.
◼ Dne 23. februarja 2023 se je v prenovljeni sestavi prvič sestal nadzorni svet Luke Koper, d. d. Člani
so na prvi, ustanovni seji za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino.
Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta – revizijsko, kadrovsko in poslovno.
FEBRUAR 2023
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
51
7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis
poslovnega modela
13
Pristanišče Koper s svojim delovanjem
vpliva na podobo Kopra ter razvoj regije,
slovenskega gospodarstva in logistike v tem
delu Evrope. Obsega celovit vodni in priobalni
prostor, v katerem se opravljajo pristaniške
dejavnosti, ki so namenjene tovornemu in
potniškemu prometu.
Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga, ki se dopol-
njujejo z vrsto dodatnih storitev na blagu in z vrsto dopolnilnih storitev. Cilj družbe je zagotavljanje celovite
logistične podpore za stranke. Družba upravlja tudi ekonomsko cono ter skrbi za razvoj in vzdrževanje pristani-
ške infrastrukture. Cilji so postavljeni ambiciozno in se v veliki meri tudi dosegajo. Z uresničevanjem razvojnih
usmeritev pristanišča Luka Koper krepi svoje konkurenčne prednosti. V letu 2022 ni bilo sprememb v izvajanju
dejavnosti pristanišča.
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem
posebne vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi takšne pozicije že
vrsto let skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri
poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem,
pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. O trajnostni narav-
nanosti in razvoju se podrobneje poroča v trajnostnem poročilu v nadaljevanju tega dokumenta.
O poslovanju v letu 2022 in vplivu vojne v Ukrajini se poroča v posameznih poglavjih v nadaljevanju tega doku-
menta.
V Skupini Luka Koper so poleg obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., še odvisne družbe in pridružene družbe.
Odvisna družba Luka Koper Pristan, d. o. o., je bila 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije
izbrisana iz sodnega registra. Družbe Skupine Luka Koper opravljajo svojo dejavnost na območju Republike
Slovenije, družba Adria Transport Croatia, d. o. o., v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o., pa opravlja de-
javnost na območju Republike Hrvaške.
13 GRI 2-1, 2-6
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
52
7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d., na dan
28. marca 2023
14
Ime družbe LUKA KOPER, pristaniški in logistični sistem, delniška družba
Skrajšano ime družbe LUKA KOPER, d. d., Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper – Capodistria
Sedež družbe Koper
Poslovni naslov Koper, Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper/Capodistria
Pravnoorganizacijska oblika Delniška družba d. d.
Telefon: 05 66 56 100
Faks: 05 63 95 020
Elektronska pošta: portkoper@luka-kp.si
Spletna stran: www.luka-kp.si
Trajnostni razvoj: http://www.zivetispristaniscem.si
Vpis v sodni register Okrožno sodišče v Kopru pod vložno številko 066/10032200
Matična številka 5144353000
Davčna številka SI 89190033
Osnovni kapital družbe 58.420.964,78 evra
Število delnic 14.000.000 navadnih kosovnih delnic
Kotacija delnic Prva kotacija Ljubljanske borze
Oznaka delnice LKPG
Predsednik uprave Boštjan Napast
Članica uprave Nevenka Kržan
Član uprave - delavski direktor Vojko Rotar
Predsednik nadzornega sveta Mirko Bandelj
Osnovna dejavnost družbe Storitveno podjetje; pristaniški in logistični sistem
Dejavnosti v Skupini Luka Koper Različne storitvene dejavnosti
14 GRI 2-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
53
7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in pridruženih družb
15
V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča. V
Skupino Luka Koper je vključenih šest družb in sicer obvladujoča družba in pet odvisnih družb:
Skupina Luka Koper na dan 31. decembra 2022
◼ Obvladujoča družba Luka Koper, d. d.
◼ Odvisne družbe
◼ Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
◼ Adria Terminali, d. o. o., 100 %
◼ Logis-Nova, d. o. o., 100 %
◼ Adria Investicije, d. o. o., 100 %
◼ TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe
◼ Adria Transport, d. o. o., 50 %
◼ Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
◼ Adria-Tow, d. o. o., 50 %
◼ Adriafin, d. o. o., 50 %
◼ Avtoservis, d. o. o., 49 %
V trajnostno poročilo je vključenih 6 družb, ki sestavljajo Skupino Luka Koper (obvladujoča družba in odvisne
družbe), in sicer pri vsebinah, ki se dotikajo njihovega poslovanja. Pri vsaki vsebini je v kazalu GRI opredeljena
meja poročanja.
O spremembah v okviru odvisnih in pridruženih družb podrobneje poročamo v poglavju 28.1 Podlage za pri-
pravo računovodskih izkazov.
7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze
16
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. 12. 2022, so vključeni
računovodski izkazi obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultati pridru-
ženih družb.
Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
◼ Adria Terminali, d. o. o., 100 %
◼ TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
◼ Adria Transport, d. o. o., 50 %
◼ Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lastništvu Adrie Transport, d. o. o.
◼ Adria-Tow, d. o. o., 50 %
◼ Adriafin, d. o. o., 50 %
◼ Avtoservis, d. o. o., 49 %
Družbe, ki niso vključene v konsolidirane izkaze na dan 31. 12. 2022:
◼ Logis-Nova, d. o. o., 100 %
◼ Adria Investicije, d. o. o., 100 %
15 GRI 2-2
16 GRI 2-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
54
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista bili vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno
predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni, saj poslujeta v zelo omejenem obsegu.
7.4 Članstva in zaveze
17
Luka Koper, d. d., je članica v organizacijah:
◼ GZS – Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in upravnem odboru
Združenja za promet,
◼ ESPO – združenje evropskih pristanišč,
◼ Kmetijsko gozdarska zbornica,
◼ Združenje delodajalcev Slovenije,
◼ Združenje notranjih revizorjev,
◼ FEPORT – združenje evropskih pristaniških terminalistov,
◼ NAPA – združenje severnojadranskih pristanišč,
◼ MedCruise – združenje sredozemskih potniških pristanišč,
◼ Medports – združenje sredozemskih pristanišč,
◼ IZS – Inženirska zbornica Slovenije,
◼ Združenje industrije za pametna omrežja in storitve 6G (6G-IA),
◼ ZRSZV – Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja,
◼ ICS – Institut za korporativne varnostne študije,
◼ IGP – Inštitut za gospodarsko pravo,
◼ ZNS – Združenje nadzornikov Slovenije,
◼ Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva,
◼ Slovensko društvo za odnose z javnostmi,
◼ Slovensko združenje za požarno varnost,
◼ Združenja varnostnih svetovalcev za prevoz nevarnega blaga,
◼ Združenje svetov delavcev Slovenije - ŠCID (Študijski center za industrijsko demokracijo),
◼ Združenje poslovnih finančnikov Slovenije,
◼ Davčna hiša Bilans,
◼ AmCham – Ameriška gospodarska zbornica,
◼ AXMARINE,
◼ Slovensko-japonski poslovni svet,
◼ Slovenački poslovni klub Beograd,
◼ Društvo vzdrževalcev Slovenije,
◼ Magyar Szállítmányozók Szövetsége (MSZSZ) – Združenje madžarskih špediterjev,
◼ Svaz spedice a logistiky Češka – Združenje za špedicijo in logistiko, Češka
◼ Združenje občanov in podjetij, Slovaška,
◼ Combinet – Mreža za kombinirani transport, Avstrija.
Luka Koper, d. d., je podpisnica:
◼ Slovenskih smernic korporativne integritete,
◼ Deklaracije o poštenem poslovanju,
◼ Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju.
17 GRI 2-28
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
55
Luka Koper INPO, d. o. o., je članica v organizacijah:
◼ Združenje delodajalcev Slovenije,
◼ Zavod invalidskih podjetij Slovenije,
◼ EBA (European Boatmen‘s Association),
◼ IBLA (International Boatmen‘s Linesmen‘s Association),
◼ Slovensko združenje za požarno varstvo,
◼ Društvo vzdrževalcev Slovenije,
◼ Inženirska zbornica Slovenije,
◼ Združenje sveta delavcev.
7.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper
18
Luka Koper je edino večnamensko slovensko pristanišče in obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem
se opravljajo pristaniške dejavnosti, namenjene tovornemu prometu, in dejavnosti, namenjene potniškemu
prometu.
Osnovna dejavnost pristanišča je izvajanje pretovornih in skladiščnih storitev za vse vrste blaga. Skupina Luka
Koper izvaja enajst osnovnih storitev (nakladanje/razkladanje ladij, nakladanje/razkladanje kamionov, na-
kladanje/razkladanje vagonov, vkrcavanje/izkrcavanje potnikov, skladiščenje, dostava, privez ladij) ter vrsto
dopolnilnih storitev na blagu in drugih storitev, kar strankam zagotavlja celovito logistično podporo.
7.5.1 Koncesijska pogodba
Luka Koper, d. d., je leta 2008 z državo sklenila Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti,
vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča.
Koncesijska pogodba je bila sklenjena za obdobje 35 let, kakor določa Pomorski zakonik. Dogovorjena kon-
cesijska dajatev znaša 3,5 odstotka poslovnih prihodkov od prodaje družbe, iz katerih so izločeni prihodki od
pristaniških pristojbin. V koncesijsko dajatev so vključene tudi vodna pravica, vodne takse in druge dajatve, po-
vezane z uporabo morja, ki pripada Republiki Sloveniji. Celotno koncesijsko dajatev plačuje Luka Koper, d. d.,
Republiki Sloveniji, ki nato polovico zneska nameni lokalnim skupnostim, Mestni občini Koper in od 1. januarja
2015 tudi Občini Ankaran.
V Luki Koper, d. d., se izvajata dve gospodarski javni službi, in sicer gospodarska javna služba rednega vzdrže-
vanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s
plovil na območju koprskega pristanišča.
7.5.2 Pristaniška in logistična dejavnost
Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja ima Luka Koper dvanajst specializiranih
terminalov, ki so organizirani glede na blago oziroma tovor, ki ga sprejemajo. Vsak terminal ima svoje zna-
čilnosti, ki jih določajo za blago specifičen delovni proces, tehnološki postopki in tehnologija. Terminali so
združeni v pet profitnih centrov. Podrobno so opisani na spletni strani Storitve in terminali - Luka Koper d.d.
(luka-kp.si). Osnovna pristaniška dejavnost se izvaja na eni lokaciji, in sicer na območju pristanišča.
Koncesijsko območje obsega 300 ha kopenskih površin, ki vključujejo 63,1 ha pokritih skladišč in 111,7 ha odpr-
tih skladiščnih površin. Ob 224 hektarjih morske površine in 3.475 metrih obale je 30 ladijskih privezov. Storitve
logistične dejavnosti obsegajo:
◼ storitve zbirnega in distribucijskega centra za vse blagovne skupine,
◼ storitve na blagu (sortiranje, paletiranje, vzorčenje, zaščito, označevanje, tehtanje, čišče-
nje in drugo), ki se vzporedno z razvojem logističnih storitev in povpraševanjem naročni-
kov nadgrajujejo,
◼ integrirane logistične rešitve.
18 GRI 2-6, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
56
Storitve posameznih terminalov dopolnjujejo družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adria Tran-
sport, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o., kar omogoča hitro prilagajanje potrebam kupcev.
Družba Luka Koper INPO, d. o. o, opravlja različne dejavnosti za potrebe matične družbe in zunanje uporab-
nike, in sicer v okviru treh enot: storitvene, maritimne in komunalne. Ob tem družba skrbi za zaposlovanje in
usposabljanje invalidov.
Družba Adria-Tow, d. o. o., opravlja dejavnost vleke ladij in plovil, ladijske oskrbe ter reševanja in pomoči plovi-
lom v koprskem pristanišču.
Adria Transport, d. o. o., skrbi za vzpostavitev učinkovite železniške logistike med koprskim pristaniščem in
njegovim zaledjem.
Avtoservis, d. o. o., ponuja celovito servisno storitev za osebna in lahka industrijska vozila. Storitve nudi uvo-
znikom in izvoznikom vozil ter špediterjem, ki koristijo koprsko pristanišče kot logistično rešitev.
7.5.3 Zaledna logistična dejavnost v Sežani
Družba Adria Terminali, d. o. o., upravlja kopenski logistični terminal v Sežani, ki opravlja dejavnost pretovora
in skladiščenja različnih vrst blaga. Terminal je dobro povezan tako z železniško kot s cestno infrastrukturo.
7.5.4 Druge dejavnosti
Poleg osnovne, pristaniške dejavnosti zaokrožuje delovanje Skupine Luka Koper tudi dejavnost družbe TOC,
tehnološko okoljski in logistični center, d. o. o., ki opravlja storitve s področja tehnoloških in ekoloških raziskav
ter storitve analitskega laboratorija.
Družbi Adria Investicije, d. o. o., (oddajanje v najem in uporabo nepremičnin na obligacijskopravni in stvarno-
pravni podlagi), in Logis-Nova, d. o. o., (podjetje za kmetijstvo in nepremičnine) poslujeta v zelo omejenem
obsegu.
Družba Luka Koper, d. d., je v maju 2021 sprejela odločitev o začetku postopka redne likvidacije odvisne družbe
Luka Koper Pristan, d. o. o. Redna likvidacija se je pričela dne 15. septembra 2021. Okrožno sodišče v Kopru je
dne 14. decembra 2022 zaradi zaključka postopka likvidacije izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo,
d. o. o., Koper iz sodnega registra.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
57
8 Poslovna strategija razvoja
POSLANSTVO
Z upoštevanjem najvišjih standardov trajnostnega razvoja in inovativnimi
pristopi zagotavljamo našim partnerjem učinkovite, zanesljive in visokoka-
kovostne storitve.
VIZIJA
Luka Koper kot vodilni pristaniški in logistični sistem ter ponudnik globalnih
logističnih rešitev za države srednje in vzhodne Evrope.
VREDNOTE
SODELOVANJE ODGOVORNOST SPOŠTOVANJE PRIPADNOST USTVARJALNOST
8.1 Strateški cilji
V letu 2022 je Luka Koper nadaljevala izvajanje aktivnosti za dosego ciljev, določenih v Strateškem poslovnem
načrtu 2020–2025, ki so poleg povečanja poslovnih prihodkov in skupnega pretovora usmerjeni še v povečanje
zmogljivosti in pretočnosti pristanišča, digitalno preobrazbo, razvoj kadrov in trajnostni razvoj ter dvig ravni
družbene odgovornosti. Strateške aktivnosti, s katerimi bo družba udejanjila zastavljene cilje, so usmerjene
v širitev kapacitet na strateških blagovnih skupinah, digitalizacijo ključnih procesov, povečevanje pretočnosti
pristanišča in razvoj celotne logistične verige.
V okviru intenzivnega infrastrukturnega razvoja se je v letu 2022 zaključil projekt podaljšanja I. pomola s skladi-
ščnimi in manipulativnimi površinami na južnem delu, v letu 2023 se predvideva še zaključek ureditve kasete
5A in izgradnje novega sodobnega kamionskega terminala. Večina teh naložb se sofinancira z evropskimi
sredstvi.
Program razvoja pristanišča 2021–2025, s katerim se na ravni idejne zasnove načrtujeta prostorski in infra-
strukturni razvoj pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih ureditev, zagotavlja nadaljnje
povečanje kapacitet koprskega tovornega pristanišča s povečevanjem števila priveznih mest in obsega skladi-
ščnih površin ter z nadaljnjim razvojem cestne in železniške infrastrukture v pristanišču.
V okviru dviga ravni družbene odgovornosti je bil podpisan tristranski sporazum med Občino Ankaran, Mini-
strstvom za infrastrukturo in Luko Koper, d. d., o ureditvi medsebojnih razmerij pri projektu ureditve ankaran-
skega obrobnega kanala in Železniške ceste. Sporazum omogoča ureditev ankaranskega obrobnega kanala,
kar bo izboljšalo poplavno varnost območja, hkrati pa je to pogoj za začetek širitve pristanišča na območje t. i.
ankaranske bonifike.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
58
Luka Koper bo nadaljevala intenzivno vlaganje v povečanje kapacitet pristanišča. S povečevanjem števila
priveznih mest, skladiščnih površin, cestne in železniške infrastrukture v pristanišču in zaledju ter s projekti s
področja digitalne transformacije bo Luka Koper prenovljeno dvotirno progo pričakala pripravljena, ob tem pa
skrbela za doseganje najvišjih standardov trajnostnega razvoja.
Implementacija strategije se izvaja tudi na tehnološkem področju, na katerem je družba s pridobljenimi sred-
stvi za sofinanciranje izvedla testiranje tehnologije 5G v industrijski vertikali logistike, s čimer se pripravljajo
osnove za nadaljnji tehnološki razvoj delovnih procesov.
Možnost premeščanja morskega mulja, ki nastane ob vzdrževanju globin in poglabljanju bazenov v pristanišču,
kot tudi vplovnih kanalov v slovenskem morju, je bila umeščena v državni Pomorski prostorski načrt (PPN).
Družba pridobiva potrebna dovoljenja za testno premeščanje morskega mulja z uporabo novih tehnologij.
Družba je v letu 2022 po umiritvi zdravstvene pandemije s skrbnim komercialnim pristopom, izkoriščanjem
sinergij v logistični verigi in učinkovitim izvajanjem storitev dosegla rekordni pretovor kontejnerjev in avtomo-
bilov ter s tem ohranila primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju.
V strateškem poslovnem načrtu je družba začrtala razvoj pristanišča do leta 2030. Luka Koper bo pomembno
razširila kontejnerski terminal na kapaciteto približno 1,75 milijona kontejnerskih enot (TEU) letno ter razvi-
la pristaniško infrastrukturo v sodobno in digitalno razvit pristaniški sistem, ki bo zagotavljal dolgoročno in
stabilno rast.
Za razvoj koprskega pristanišča je ključna gradnja drugega tira med Divačo in Koprom, ki bo po informacijah
družbe 2TDK (koncesionar za izgradnjo in upravljanje z drugim železniškim tirom Divača–Koper) operativen
v letu 2027. V času do izgradnje drugega tira bo družba skupaj z deležniki povečevala kapaciteto obstoječe
železniške proge z organizacijskimi ukrepi, infrastrukturnimi prilagoditvami ter ukrepi s področja informacijske
tehnologije.
Do leta 2025 si je družba zastavila naslednje cilje:
Cilj Ciljna vrednost v letu 2025
Čisti prihodki od prodaje 279,4 milijona EUR
Skupni pretovor 27,3 milijona ton
Pretovor kontejnerjev 1,227 milijona TEU
Pretovor avtomobilov 0,886 milijona enot
Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) 8,1 %
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 47,8 milijona EUR
EBITDA marža 32,1 %
Dodana vrednost na zaposlenega 93.353 EUR
Operativnost kontejnerskega terminala 700 m obale: na J delu in zaledje S dela pomola I
Operativnost terminala za avtomobile Garažna hiša 2a, parkirne površine v zaledju bazena
3 (5A, 6A, 7A), 3 nova privezna mesta
Operativnost terminala za les Združen in urejen v zaledju pomola II (privez,
skladišča, tiri)
Operativnost generalnih tovorov Novo avtomatizirano skladišče, povečanje za
166 m obale in 10.800 m
2
skladiščnih površin
Število priveznih mest 32 priveznih mest
Operativna obala 3,2 km grajene obale
Investicije 2020–2025: 576,5 milijona EUR, od tega 213,5
milijona EUR za pristaniško infrastrukturo za javni
promet
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
59
8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost
19
Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:
◼ posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost (ocena 3): dejanski pozitiven
vpliv,
◼ neposredno distribuirana ekonomska vrednost (nabava materiala in storitev pri doba-
viteljih, plače zaposlenih, plačevanje dajatev, davkov, izplačila dividend idr.) (ocena 3):
dejanski pozitiven vpliv,
◼ kakovost izvajanja storitev (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
◼ omejitve širjenja območja pristanišča (ocena 3): potencialni negativen vpliv,
◼ družbeno odgovorne aktivnosti (ocena 2): dejanski pozitiven vpliv.
Pripoznan je potencialni negativen vpliv prihodnjega širjenja območja pristanišča. Ukrepi za obvladovanje tega
vpliva so pripoznani v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti.
Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja
kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov.
Ukrepe za obvladovanje vplivov družba sprejema in spremlja v okviru sistema obvladovanja tveganj in prilož-
nosti, na podlagi sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic in zakonodaje,
finančnih revizij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, reklamacij itd.
Luka Koper, d. d., kot družbeno odgovorna družba ustvarja razmere in okolje za zadovoljstvo kupcev, zaposle-
nih, lastnikov ter lokalne in širše skupnosti ter za sobivanje z naravnim okoljem in uresničitev širših razvojnih
projektov. Vzpostavlja ravnotežje med okoljskimi in socialnimi vidiki ter ekonomskimi zahtevami. Razvojna
strategija Luke Koper temelji na okoljevarstvenem upravljanju. Izhaja iz načela: Uvajati ukrepe, ki ne bodo zgolj
zadostili zakonskim zahtevam, temveč z najboljšo tehnologijo tudi zmanjševali neželene vplive.
Za dosego svojih ciljev potrebuje tudi ustrezno infrastrukturo, kar zagotavlja z ustreznimi naložbami in
vzdrževanjem. V Politiki upravljanja družbe so opredeljene glavne usmeritve upravljanja družbe, ki se med
drugim odražajo v doseganju ambicioznih poslovnih rezultatov, sistematičnem izboljševanju kakovosti dela in
postavljanju ciljev v poslovnih načrtih. Skupina Luka Koper udejanja strategijo in cilje, razvija in vodi zaposle-
ne, snuje in obvladuje procese, ukrepa ter upravlja vse družbe Skupine Luka Koper. Cilji poslovanja družb
Skupine Luka Koper so določeni v letnih poslovnih načrtih skladno s strateškimi usmeritvami, za doseganje
zastavljenih ciljev pa so ustrezno organizirani procesi in strukture posameznih družb Skupine Luka Koper.
Nadzor nad doseganjem ciljev in merjenje rezultatov se spremljata prek kazalnikov poslovanja, priprave
poročil in programov dela na četrtletni ravni, letnih razgovorov z zaposlenimi, priprave in izvedbe vodstvene-
ga pregleda, prepoznavanja in obvladovanja tveganj in priložnosti. Odločitve se sprejemajo na sejah uprave
na podlagi podanih in obravnavanih predlogov. Odgovornost glede odločanja je opredeljena v splošnih aktih
družbe in drugi notranji regulativi. Vrednote družbe ter partnerska podjetniška kultura družbe se gradijo prek
komuniciranja. Komunikacija se izvaja redno in sistematično prek sej uprave, obdobnih koordinacij, tedenskih
operativnih sestankov, sestankov timov za kakovost in drugih oblik delovnih sestankov. Preverjanje se izvaja z
neposrednim preverjanjem nadrejenih, s poročili o izvedenem delu, preverjanjem izvedenih programov dela,
preverjanjem izvedenih sklepov uprave, poslovnim poročanjem, z notranjimi in zunanjimi presojami, notra-
njimi in zunanjimi revizijami in vodstvenimi pregledi, s poročili o delu pri projektih ipd. V primeru odstopanj,
ki so zaznana v fazi preverjanja in pri drugih oblikah nadzora, se ukrepa sistemsko, skladno s predpisom o
izvajanju ukrepov za izboljšanje.
19 GRI 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
60
Luka Koper je bila med prvimi evropskimi pristanišči, ki je celotno poslovanje uredila v skladu z mednarodnimi
standardi kakovosti. Temu je botrovala odločitev, da se k povečevanju dodane vrednosti in zadovoljstva odje-
malcev pristopi sistematično. Obvladovani sistemi so predstavljeni na spletni strani družbe Kakovost – Luka
Koper, d. d. (luka-kp.si). Enoviti sistem vodenja Luke Koper je bil tudi v letu 2022 preverjen in certificiran pri
strokovni in neodvisni instituciji.
Pristaniška dejavnost
20
ima s številnimi neposrednimi in posrednimi učinki izjemno pomembno vlogo pri
konkurenčnosti širšega gospodarskega prostora, saj ustvarja dodano vrednost v pristaniški dejavnosti in
podpornih pristaniških dejavnostih. Ustvarjeni prihodki pristaniške dejavnosti predstavljajo približno četrti-
no prihodkov gospodarstva v Obalno-kraški regiji, pristaniška dejavnost pa ima v regiji več kot 17-odstotno
dodano vrednost. Pristaniška dejavnost je tudi velik zaposlovalec in zagotavlja kar 15 odstotkov delovnih mest
v regiji. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper. Luka Koper spodbuja
širše družbeno okolje tudi v obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča Mestni občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki
jo družba plačuje koncedentu, torej državi. Luka Koper redno plačuje plače zaposlenim, davek od dobička,
davke in prispevke iz naslova prejemkov zaposlenih, nabavo dobaviteljem, dividende lastnikom. Od leta 2019
Luka Koper državi plačuje takso na pretovor za izgradnjo drugega tira. Trajnostno naravnanost družba izkazuje
s sprejetimi strateškimi usmeritvami razvoja na okoljskem področju in sprejeto politiko varnega in zdravega
pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti.
Deležniki so z ukrepi seznanjeni prek letnih poročil, samega sodelovanja v ukrepih (anketiranje), člankov v
internem glasilu organizacije, reševanja reklamacij, srečanj itd.
8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper
21
Pristaniška dejavnost pomembno vpliva na konkurenčnost širšega gospodarskega prostora, prispeva k ustvar-
janju delovnih mest ter storitev in blaga v regijskem in nacionalnem gospodarstvu. Luka Koper ima velike
neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Neposredni učinki se kažejo v ustvarjeni dodani
vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in pod-
pornih pristaniških dejavnostih (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, pomorski agenti,
kamionski terminal, kontrolne hiše).
Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehnič-
nih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Luka Koper širše družbeno okolje spodbuja tudi v
obliki sponzorstev, donacij in članarin ter s plačevanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Mestni
občini Koper in Občini Ankaran. Občini prejemata tudi del koncesijske dajatve, ki jo družba plačuje konceden-
tu, torej državi. Spodbuden za razvoj mesta, regije in turizma je tudi potniški promet Luke Koper.
Luka Koper je v letu 2020 pri Gospodarski zbornici Slovenije naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na
slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018. Rezultati študije so prikazani na spodnji sliki.
20 Vir: Študija vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo v letih od 2009 do 2018.
21 GRI 203-2, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
61
Vpliv pristaniškega sektorja na gospodarstvo v Sloveniji in Obalno-kraški regiji
(podatki iz študije Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2020)
OŽJE
dejavnosti Luke Koper
• prekladanje
• skladiščenje
• upravljanje pristaniške infrastrukture
Na pristaniške
dejavnosti je bilo leta
2018 vezanih 7.154
delovnih mest
Skupni prihodki
pristaniške
dejavnosti so v letu
2018 znašali več kot
1,2 milijarde €
1 evro prodaje v
pristaniški dejavnosti
ustvari še 3,3 evra v
gospodarstvu
Pristaniška
dejavnost je
za vsak ustvarjen 1 €
dodane vrednosti
prispevala (skoraj)
+ 1 € k dodani
vrednosti v
ostalih dejavnostih.
24 % prihodkov
gospodarstva v Obalno-
kraški regiji je vezanih na
pristaniško dejavnost
Vsako delovno
mesto v pristaniški
dejavnosti je v letu
2018 prispevalo še k
1,55 delovnega
mesta v ostalih
dejavnostih.
ŠIRŠE
podporne pristaniške dejavnosti
• pilotaža
• vleka
• oskrba in vzdrževanje ladij
• privezovanje ladij
• kamionski terminal
• kontrolna dejavnost
• in druge splošne storitve
Kaj vse štejemo pod pristaniško dejavnost?
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
62
9 Gospodarsko okolje in tržni položaj
9.1 Analiza širšega in panožnega okolja
Pomorski blagovni tokovi so najpomembnejši segment mednarodne trgovinske menjave; večina blaga se
prevaža po morju. Pristanišča so stične točke med kopenskim in pomorskim prometom in so pomemben člen v
globalnih dobavnih verigah.
Napovedi Stratfor Worldview
22
do leta 2030 predvidevajo neurejen svet z več centri moči na vseh celinah. Pri
tem napovedujejo največje spremembe na področjih političnih zavezništev, zmanjševanja ekonomske globa-
lizacije oziroma protekcionizma v mednarodni trgovini, varnostnih vprašanj, preoblikovanja globalnih norm
zaradi tehnoloških vplivov, podnebnih težav in demografske rasti prebivalstva. Izjemno pomembne bodo rela-
cije med EU, ZDA, Kitajsko in Rusijo. Na Daljnem vzhodu je pričakovati nižanje gospodarske rasti na Kitajskem
in rast indijskega gospodarstva. Večina blagovnih znamk bo svojo poceni proizvodnjo iz Kitajske selila v države
na obrobju Indijskega oceana; te države bodo okoli leta 2025 beležile visoko rast gospodarstva, podobno tisti
na Kitajskem pred leti.
9.2 Značilnosti gospodarskega okolja v letu 2022
V letu 2022 se je svetovno gospodarstvo soočalo s številnimi izzivi: nadaljevanjem pandemije covida-19, invazi-
jo Rusije na Ukrajino, spremembo globalnih blagovnih tokov žit, umetnih gnojil in energentov zaradi mednaro-
dnih sankcij proti Rusiji. Inflacija je močno obremenila mednarodno gospodarstvo in gospodinjstva ter zaostri-
la monetarno politiko in finančne pogoje poslovanja.
Trg logistike kontejnerjev je bil v prvi polovici leta 2022 še vedno v znamenju motenj prometa zaradi vplivov
pandemije covida-19, ki so se kazali v nerednih prihodih in zamudah ladij, visokih cenah ladijskih prevozov
zaradi pomanjkanja ladijskega prostora, pomanjkanju delovne sile in skladiščnih zmogljivosti na pretovornih
terminalih, težavah železniških prevoznikov. Proti koncu leta so ladijske voznine v pomorskem kontejnerskem
prometu drastično upadle, kar nakazuje na opazen padec povpraševanja zaradi vsesplošne draginje, negotovih
razmer v mnogih delih sveta in spremenjenih nakupnih navad v času po pandemiji. Povpraševanje po pomor-
skem prevozu s prekomorskih trgov se je zaradi velikih zalog blaga pri prodajalcih in proizvajalcih, nakopičenih
zaradi bojazni pred nerednimi dobavami blaga in zamudami, precej ohladilo.
V letu 2022 je povpraševanje po pomorskem prevozu novih vozil močno naraslo. Zaradi pomanjkanja mikroči-
pov in drugih sestavnih delov v letu 2021 je bilo v avtomobilski industriji mnogo zaostalih naročil, ki so jih po-
tem proizvajalci v letu 2022 po izboljšanju stanja v dobavi sestavnih delov pospešeno izpolnjevali. V nekaterih
najpomembnejših evropskih pristaniščih za pretovor vozil so imeli velike težave in zamude zaradi pomanjkanja
delovne sile in skladiščnih zmogljivosti, zato se je tovor preusmeril v druga pristanišča, tudi v Koper. Zaradi
pomanjkanja prostora na ladjah za prevoz vozil so se znatno dvignile voznine. Ob koncu leta se je zaradi nižjih
voznin na pomorskem trgu kontejnerskih prevozov povečalo povpraševanje po prevozu vozil v kontejnerjih.
Pomanjkanje energentov v Evropi kot posledica sankcij Evropske unije proti Rusiji in posledične prekinitve do-
bav iz te države je povečalo povpraševanje po dobavah premoga in plina iz prekomorskih držav. Zaradi visokih
cen plina v Evropi so mnoge tovarne umetnih gnojil zaustavile proizvodnjo, zato je bilo potrebno blago prav
tako pripeljati z ladjami. Tovor, namenjen v Ukrajino in iz nje, se je zaradi vojne preusmeril v druga pristanišča,
tudi v jadranska. Veliko je bilo povpraševanja po prevozu in pretovoru žitaric iz Ukrajine.
22 Vir: https://worldview.stratfor.com/article/stratfor-decade-forecast-2020-2030-risk-opportunity
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
63
9.2.1 Tržni položaj
23
Luka Koper zaradi ugodne strateške lege, široke palete pretovornih storitev, dobrih prekomorskih in zalednih
povezav ter dobrega sodelovanja s pristaniško skupnostjo iz leta v leto povečuje svojo prepoznavnost v svetu.
Osnovno pristaniško dejavnost pretovora in skladiščenja blaga izvaja za svoja zaledna tržišča. Najpomembnej-
ši zaledni trgi Luke Koper so države srednje in jugovzhodne Evrope brez dostopa do morja in lastnih pristanišč.
Najpomembnejše zaledno tržišče za Luko Koper je Avstrija; blago s tega tržišča se pretovarja na vseh termina-
lih Luke Koper. Drugo najpomembnejše zaledno tržišče je Madžarska, kjer prevladujejo kontejnerji, pomembni
so še vozila, generalni tovori in sipki tovori. Preostala najpomembnejša zaledna tržišča so Slovaška, Češka in
Poljska. Pomembna so predvsem za pretovor vozil, generalnega tovora in kontejnerjev. Na omenjenih treh
tržiščih ima koprsko pristanišče še veliko možnosti za povečanje tržnega deleža. Nemčija je za Luko Koper zelo
zanimiva, saj je tam še veliko potenciala za pretovor kontejnerjev in vozil. Svoje storitve Luka Koper ponuja
tudi prekomorskim trgom, na katerih promovira koprsko pristanišče kot idealno vstopno in izstopno točko
za omenjena zaledna tržišča. In ne nazadnje je pomembna tudi Slovenija, ki kot domače tržišče dosega med
25 in 30 odstotki skupnega pretovora koprskega pristanišča. . V letu 2022 na tržiščih Luke Koper ni bilo večjih
sprememb.
Kljub zahtevnim razmeram na področju kontejnerske logistike, ki so jih občutili tudi na kontejnerskem termi-
nalu Luke Koper, mnogim izzivom zaradi motenj v globalnih dobavnih verigah in vedno ostrejši konkurenci
sosednjih pristanišč je Luki Koper uspelo ohraniti primat vodilnega terminala za pretovor kontejnerjev v Jadra-
nu, ohraniti visoke tržne deleže na ključnih zalednih trgih, za 2 odstotka povečati pretovor in preseči številko
milijon pretovorjenih kontejnerjev.
Rekordni pretovor je bil doseženi tudi v pretovoru vozil. Z več kot 800 tisoč pretovorjenimi enotami je Luka
Koper ohranila položaj največjega terminala za pretovor vozil v Sredozemlju in utrdila položaj med petimi
največjimi terminali v Evropi. Kljub mnogimi izzivom, kot je, na primer, pomanjkanje skladiščnega prostora v
pristanišču, je družba kupcem nudila dovolj dobro storitev, da so se ti odločili preusmeriti obstoječe in nove
posle z drugih evropskih terminalov za pretovor vozil v Koper.
Zaradi obsežne obnove in izboljšav nekaterih dotrajanih in z vidika varnosti ter povečanega prometa neustrez-
nih odsekov slovenskega železniškega omrežja je prihajalo do občasnih in stalnih zapor prometa, ki so povzro-
čale hude motnje v železniškem tovornem prometu, tudi v tistem v koprsko pristanišče in iz njega. Zamude
vlakov oziroma podaljšanje prevoznih časov, nizke hitrosti, odpovedi vlakov in pomanjkanje tras za nove vlake
so močno vplivali na pretovor vseh blagovnih skupin v Luki Koper, ki bi bil lahko v normalnih razmerah, brez
tovrstnih omejitev, še bistveno večji.
V rekordnem letu 2022 je Luka Koper dosegla največji pretovor doslej še pri blagovnih skupinah tekoči tovori,
sipki tovori in generalni tovori. S ponovnim zagonom potrošnje in sprostitvijo komercialnih letalskih prevozov
po pandemiji covida-19 se je znatno povečal pretovor dizelskega in letalskega goriva. Povečan pretovor je bil
zabeležen tudi pri sipkih in razsutih tovorih; zaradi energetske krize v Evropi se je močno povečalo povpraševa-
nje po pretovoru premoga. Prav tako se je povečal pretovor umetnih gnojil iz prekomorskih držav kot posledica
zmanjšane proizvodnje umetnih gnojil na zalednih trgih. Povečal se je tudi pretovor industrijske soli, pretovor
sojinih tropin pa je ostal na ravni prejšnjih let.
23 GRI 2-6
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
64
10 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2022
Kljub oteženim gospodarskim razmeram na svetovnih trgih v letu 2022, ki so bile posledica predvsem vojne
v Ukrajini, delno pa tudi pretekle pandemije, je Skupina Luka Koper v letu 2022 dosegla rekordne poslovne
rezultate. Ladijski pretovor je presegel pretovor leta 2021, tako kontejnerski kot avtomobilski terminal sta
dosegla nov letni rekord pretovora. V letu 2022 so tudi vsi finančni kazalniki presegli dosežene kazalnike pre-
teklega leta.
10.1 Ladijski pretovor
Ladijski pretovor
1 - 12 2021 Načrt 1 - 12 2022 1 - 12 2022
Kontejnerji - TEU
Avtomobili - kos Ladijski pretovor
25
20
15
5
0
1.200
1.000
800
600
400
200
0
Ladijski pretovor v mio ton
Kontejnerji - v tisoč TEU
Avtomobili - v tisoč kos
998
20,8
22,9
23,2
1.037 1.018656 751 801
Skupni ladijski pretovor je dosegel 23,2 milijona ton blaga in presegel načrtovane količine leta 2022 za 378 tisoč
ton oziroma za 2 odstotka, pretovor leta 2021 pa za 2,4 milijona ton oziroma za 12 odstotkov. Pretovor je bil
glede na načrtovane količine večji na vseh blagovnih skupinah z izjemo generalnih tovorov in kontejnerjev, v
primerjavi z letom 2021 pa je bila rast pretovora zabeležena na vseh blagovnih skupinah.
Ladijski pretovor v tonah po blagovnih skupinah v letu 2022 v primerjavi z načrtom za leto 2022
in z letom 2021
Blagovne skupine
(v tonah)
2021 Načrt
2022
2022 Indeks 2022/
načrt 2022
Indeks
2022/2021
Generalni tovori 1.126.786 1.345.351 1.311.121 97 116
Kontejnerji 9.703.415 9.892.375 9.659.007 98 100
Avtomobili 1.094.326 1.312.563 1.394.106 106 127
Tekoči tovori 3.331.065 4.278.620 4.644.337 109 139
Sipki in razsuti tovori 5.565.585 6.041.421 6.239.783 103 112
Skupaj 20.821.177 22.870.331 23.248.355 102 112
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
65
Na blagovni skupini generalnih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 1,3 milijona ton blaga, kar je 3 od-
stotke pod načrtom in 16 odstotkov več kot v letu 2021. Zviševanje cen kontejnerskih voznin ter pomanjkanje
razpoložljive opreme in ladijskega prostora sta povzročila upad prometa polnjenja in praznjenja kontejnerjev
in preusmeritev blagovnih tokov na ladijski promet. Večji je bil pretovor jeklenih izdelkov, na kar je vplivala
proizvodnja v avtomobilski industriji, industriji bele tehnike in gradbenih materialov, in pretovor kavčuka ter
projektnih oz. posebnih tovorov.
Na blagovni skupini tekočih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 4,6 milijona ton blaga, kar je 9 odstotkov
več od načrta in 39 odstotkov več, kot je znašal pretovor v letu 2021. Povečal se je predvsem pretovor dizelske-
ga in letalskega goriva zaradi ponovnega zagona potrošnje in sprostitve komercialnih letalskih prevozov.
Na blagovni skupini sipkih in razsutih tovorov je bilo v letu 2022 pretovorjenih 6,2 milijona ton blaga, kar je za
3 odstotke več od načrtovanih količin in 12 odstotkov več kot v letu 2021. Povečano povpraševanje in pretovor
premoga sta posledica energetske krize v Evropski uniji. Večji je bil pretovor soje, industrijske soli ter umetnih
gnojil zaradi zmanjšane domače proizvodnje in s tem povezanim večjim uvozom.
Pretovor kontejnerjev (TEU) in avtomobilov (v kosih) v letu 2022 v primerjavi z načrtom za leto
2022 in z letom 2021
Blagovne skupine 2021 Načrt 2022 2022 Indeks
2022/načrt 2022
Indeks
2022/2021
Kontejnerji – TEU 997.566 1.036.898 1.017.788 98 102
Avtomobili – kos 656.477 751.457 801.036 107 122
Konec leta 2022 je bil na kontejnerskem terminalu z 1.017.788 pretovorjenimi kontejnerskimi enotami (TEU)
dosežen nov letni zgodovinski rekord v pretovoru kontejnerjev, hkrati pa je bila presežena zgodovinska meja
milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem samem letu. Pretovor kontejnerjev je bil sicer nekoliko
manjši od načrtovanega in za 2 odstotka večji kot v letu 2021.
Na pretovor kontejnerjev je v letu 2022 pomembno vplivalo okrevanje svetovnega gospodarstva, ki se je
nadaljevalo še iz druge polovice leta 2021. Na kontejnerske tokove je pomembno vplival tudi izbruh vojne v
Ukrajini, ki je dodatno pretresel svetovno gospodarstvo. Omenjeni dejavniki so botrovali nadaljnjim odklo-
nom v transportnih verigah, ki so se najbolj odražali v zamudah ladij na domala vseh transportnih poteh. To je
povzročalo precej težav tako na posameznih kontejnerskih terminalih kot tudi v drugih delih transportne veri-
ge. Kontejnerski terminal je vse leto 2022 beležil zamude ladij ter prihode zunaj dogovorjenih ‚časovnih oken‘,
kar je dodatno obremenilo njegovo zasedenost. Kljub navedenemu je kontejnerskemu terminalu kot čedalje
pomembnejši vstopni točki za tovor iz Azije, predvsem za hitro razvijajoča se gospodarstva srednje Evrope, v
nasprotju z nekaterimi pristanišči v severni Evropi uspelo povečati pretovor kontejnerjev.
Tudi terminal za avtomobile je v letu 2022 dosegel nov letni rekord pretovora, saj je bilo pretovorjenih 801.036
vozil, kar je 7 odstotkov nad načrtom in 22 odstotkov več kot v letu 2021. Pretovor se je povečal predvsem v
segmentu avtomobilov visokega cenovnega razreda in električnih avtomobilov. Ta dosežek je še zlasti pomem-
ben v luči negotovih razmer na avtomobilskem trgu, ki se še vedno sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih
verig, preobremenjenostjo transportnih in skladiščnih kapacitet ter z vplivi nepredvidljivih vojnih razmer v
Ukrajini.
Okrevanje dejavnosti križarjenja je bilo po popolni zaustavitvi dejavnosti v letu 2020 postopno. Potniški
terminal je tako v letu 2022 zabeležil 65 prihodov potniških ladij s skupno 72.753 potniki. Doseženi rezultati
še zdaleč niso primerljivi s prometom iz obdobja pred epidemijo, vendar bi tega lahko na podlagi napovedi in
najav ladjarjev morda ponovno dosegli že v letu 2023.
V celotni strukturi ladijskega pretovora prevladujejo kontejnerji, katerih delež se je glede na leto 2021 zmanjšal
za 5 odstotnih točk. Delež tekočih tovorov se je povečal za 4 odstotne točke, delež blagovne skupine avtomobili
pa za 1 odstotno točko. Deleža sipkih in razsutih tovorov ter generalnih tovorov sta ostala nespremenjena.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
66
10.1.1 Primerjalna analiza s konkurenti
Ladijski pretovor Luke Koper je v letu 2022 presegel pretovor leta 2021, tako kontejnerski kot avtomobilski
terminal sta dosegla nov letni rekord pretovora.
V letu 2022 so vsa pristanišča na območju severnega Jadrana dosegla rast pretovora kontejnerjev glede na leto
2021. Absolutno največji pretovor je dosegla Luka Koper z 1.017.788 kontejnerskimi enotami (TEU), kar je 2 od-
stotka več kot leto prej. Najvišjo rast pretovora kontejnerjev pa je v letu 2022 doseglo pristanišče Reka, in sicer
20-odstotno. V letu 2022 so vsa severnoevropska pristanišča zabeležila padec pretovora kontejnerjev glede na
leto 2021. Pristanišče Rotterdam je zabeležilo 6-odstotni padec, pristanišči Hamburg in Antwerpen-Bruge pa
5-odstotni padec pretovora glede na leto 2021.
Ladijski pretovor kontejnerjev pristanišč severnega Jadrana v TEU
24
Benetke
Trst
Koper
Reka
Koper
997.566
1.017.788
2021
2022
Benetke -
VECON, VIT
513.814
533.991
Trst - TMT
652.319
755.932
Reka - AGCT
312.321
373.343
+2 %
+4 %
+16 %
+20 %
Ladijski pretovor kontejnerjev najpomembnejših treh pristanišč severne Evrope v TEU
25
Antwerpen
Rotterdam
Hamburg
Rotterdam
15.300.000
14.455.000
2021
2022
Antwerpen -
Bruges
14.240.000
13.500.000
Hamburg
8.708.426
8.300.000
-6 %
-5 %
-5 %
24 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
25 Vir: spletne strani omenjenih pristanišč ter podatki NAPA
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
67
Pri pretovoru avtomobilov so vsa tri pristanišča v letu 2022 dosegla rast glede na leto 2021. Luka Koper in
pristanišče Valencia sta zabeležila 22-odstotno rast pretovora vozil, pristanišče Barcelona pa 18-odstotno rast.
Absolutno je največ avtomobilov v letu 2022 pretovorila Luka Koper, in sicer 801.036 vozil.
Ladijski pretovor vozil najpomembnejših treh pristanišč v Sredozemlju
Barcelona
Valencija
Barcelona, ES
499.013
591.015
2021
2022
Valencia, ES
493.697
603.566
Luka Koper, SI
656.477
801.036
+18 %
+22 %
+22 %
10.2 Finančna analiza uspešnosti poslovanja Skupine Luka Koper
Rast cen storitev, povečan obseg pretovora in dodatnih storitev ter predvsem višji prihodki iz skladiščnin so
botrovali rekordno visokim čistim prihodkom od prodaje Skupine Luka Koper v letu 2022. V višini 313,5 milijona
evrov so presegli lanskoletne za 37 odstotkov oziroma za 85 milijonov evrov. Proti koncu leta 2022 so se razme-
re normalizirale in posledično tudi prihodki iz tega naslova, kar se nadaljuje tudi v letu 2023.
Čisti prihodki od prodaje
320.000.000
280.000.000
240.000.000
200.000.000
160.000.000
120.000.000
80.000.000
40.000.000
0
v evrih
2022
Skupina
Luka Koper
313.462.636
2021
Skupina
Luka Koper
228.444.062
2022
Luka Koper, d. d.
310.196.680
2021
Luka Koper, d. d.
224.990.379
Višji čisti prihodki od prodaje so pozitivno vplivali na dosežen poslovni izid iz poslovanja (EBIT). Ta je v letu 2022
znašal 83,1 milijona evrov in je presegel doseženega v letu 2021 za 165 odstotkov oziroma za 51,8 milijona evrov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
68
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
90.000.000
80.000.000
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
v evrih
2022
Luka Koper, d. d.
81.729.523
2022
Skupina
Luka Koper
83.114.534
2021
Skupina
Luka Koper
31.346.268
2021
Luka Koper, d. d.
30.745.444
Poslovni odhodki so v letu 2022 znašali 234,7 milijona evrov in so se glede na leto 2021 povečali za 16 odstotkov
oziroma za 32,8 milijona evrov. Povečale so se vse vrste stroškov z izjemo drugih poslovnih odhodkov. V okviru
stroškov materiala so se občutno, za 4,6 milijona evrov povečali stroški energije zaradi večje porabe pogonske-
ga goriva in zaradi višjih cen elektrike in pogonskega goriva, povečali so se tudi stroški nadomestnih delov
zaradi večjega obsega vzdrževalnih del ter rasti cen; v okviru stroškov storitev so se kot posledica večjega
ladijskega pretovora in višjih čistih prihodkov od prodaje najbolj povečali stroški pristaniških storitev, in sicer
za 5,4 milijona evrov, povečali so se tudi stroški takse na pretovor in stroški koncesije, višji so bili stroški infor-
macijske podpore ter stroški varovanja in deratizacije. Stroški dela so višji iz naslova večjega števila zaposlenih,
višjih izplačil iz naslova poslovne uspešnosti, več opravljenega nadurnega dela in zaradi uskladitve plač z infla-
cijo. Na dan 31. 12. 2022 je bilo v Skupini Luka Koper zaposlenih 63 delavcev več kot na dan 31. 12. 2021. Stroški
amortizacije so višji zaradi novih nabav sredstev, drugi poslovni odhodki pa so nižji od lanskoletnih iz naslova
nižjih stroškov popravkov vrednosti terjatev do kupcev.
Delež poslovnih odhodkov v čistih prihodkih od prodaje je v letu 2022 znašal 74,9 odstotka, kar je za 13,5 od-
stotne točke manj kot v letu 2021, predvsem zaradi občutno višjih čistih prihodkov od prodaje. V primerjavi z
letom 2021 se je zmanjšal delež vseh vrst stroškov v čistih prihodkih od prodaje, delež stroškov materiala pa je
ostal na enaki ravni.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
69
Čisti poslovni izid družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
80.000.000
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
v evrih
2022
Skupina
Luka Koper
74.159.799
2021
Skupina
Luka Koper
31.793.527
2022
Luka Koper, d. d.
73.266.227
2021
Luka Koper, d. d.
29.920.330
V letu 2022 je Skupina Luka Koper dosegla rekorden čisti poslovni izid v višini 74,2 milijona evrov, ki je bil za 133
odstotkov oziroma za 42,4 milijona evrov višji od doseženega v letu 2021. Na višji čisti poslovni izid v letu 2022
glede na leto 2021 so vplivali že pojasnjeni dejavniki, ki so prispevali k višjemu poslovnemu izidu iz poslovanja
(EBIT), pozitivno so na čisti poslovni izid vplivali še višji finančni prihodki.
Bilančna vsota Skupine Luka Koper je na dan 31. decembra 2022 znašala 701,2 milijona evrov, kar je za 11 od-
stotkov oziroma za 67,1 milijona evrov več kot na dan 31. decembra 2021.
Struktura sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.
v evrih
2022
Skupina
Luka Koper
156.525.767
544.628.461
2021
Skupina
Luka Koper
89.729.888
544.373.370
2022
Luka Koper, d. d.
130.316.118
532.364.738
2021
Luka Koper, d. d.
65.024.871
531.392.205
80.000.000
70.000.000
60.000.000
50.000.000
40.000.000
30.000.000
20.000.000
10.000.000
0
89 %
11 %
80 %
20 %
86 %
14 %
78 %
22 %
Kratkoročna sredstva
Nekratkoročna sredstva
Nekratkoročna sredstva Skupine Luka Koper so v letu 2022 ohranila vrednost iz leta 2021, v okviru le-teh se je
povečala vrednost nepremičnin, naprav in opreme zaradi vlaganj, ki presegajo amortiziranje teh sredstev, zni-
žala pa se je vrednost predujmov ter delnic in deležev, vrednotenih po pošteni vrednosti. Kratkoročna sredstva
so se povečala iz naslova povečanja stanja denarja ter denarnih ustreznikov. Povečale so se tudi poslovne
terjatve do kupcev, ki sledijo povečanju prihodkov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
70
Struktura obveznosti do virov sredstev družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper na dan 31. 12.
v evrih
2022
Skupina
Luka Koper
75.818.749
109.603.310
515.732.169
2021
Skupina
Luka Koper
55.446.409
111.691.521
466.965.328
2022
Luka Koper, d. d.
74.666.277
107.788.799
480.225.780
2021
Luka Koper, d. d.
54.449.795
109.790.976
432.176.305
800.000.000
700.000.000
600.000.000
500.000.000
400.000.000
300.000.000
200.000.000
100.000.000
0
Kratkoročne obveznosti
Nekratkoročne obveznosti z rezervacijami in
dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Kapital
9 %
11 %
9 %
11 %
18 %
16 %
17 %
16 %
73 % 73 % 74 % 73 %
Povečanje kapitala Skupine Luka Koper v letu 2022 je neto učinek prenosa dela dobička v višini 16 milijonov
evrov v izplačilo dividend obvladujoče družbe, vnosa čistega poslovnega izida obdobja v višini 37,5 milijona
evrov, povečanja rezerv iz dobička v višini 36,6 milijona evrov in negativne spremembe presežka iz prevred-
notenja finančnih naložb v višini 9,4 milijona evrov. Nekratkoročne obveznosti z dolgoročnimi rezervacijami in
dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2022 nižje
kot na dan 31. decembra 2021, saj so se zaradi rednega prenosa glavnic iz pogodbeno dogovorjenih amortiza-
cijskih načrtov med kratkoročne obveznosti zmanjšala nekratkoročna posojila pri poslovnih bankah. Dodatno
je k znižanju nekratkoročnih posojil prispevalo predčasno vračilo celotne preostale glavnice banki EIB. Krat-
koročne obveznosti Skupine Luka Koper so bile na dan 31. decembra 2022 za 37 odstotkov večje kot dne 31.
decembra 2021. Povečale so se obveznosti iz naslova davka od dohodka ter poslovne in druge obveznosti.
Finančne obveznosti Skupine Luka Koper so na dan 31. decembra 2022 znašale 63,7 milijona evrov, kar je za 12
odstotkov oziroma za 8,9 milijona evrov manj kot na dan 31. decembra 2021.
Na dan 31. decembra 2022 so denarna sredstva Skupine Luke Koper za 21,1 milijona evrov presegala finančne
obveznosti, zato je tudi kazalnik neto finančne zadolženosti/EBITDA negativen in znaša –0,2.
Likvidnost Skupine Luka Koper je zelo dobra, kar izkazuje visoko stanje denarja in denarnih ustreznikov, poleg
katerih je imela obvladujoča družba na dan 31. decembra 2022 sklenjeno tudi kreditno pogodbo, po kateri
sredstva še niso črpana. Nečrpana kreditna sredstva v skupni višini 60 milijonov evrov so namenjena financira-
nju vlaganj v osnovna sredstva.
Primerjava rezultatov Skupine Luka Koper, doseženih v letu 2022, z načrtom
Zaradi zelo dobrih poslovnih rezultatov v obdobju januar–avgust 2022 ter zaostrenih gospodarskih gibanj je
Skupina Luka Koper v mesecu septembru 2022 pripravila rebalans poslovnega načrta za leto 2022. Vse sledeče
primerjave so pripravljene na osnovi sprejetega rebalansa poslovnega načrta. Skupina Luka Koper je v letu 2022
presegla načrtovane kazalnike poslovanja z izjemo naložb v nefinančna sredstva. Realizacija le-teh je bila manj
obsežna od načrtovane predvsem zaradi zasedenosti površin, kar je povzročalo zamude pri izvedbah, in ponovi-
tev postopkov javnih naročil. Ladijski pretovor je presegel načrtovano raven za 2 odstotka, čisti prihodki od pro-
daje v rekordni višini 313,5 milijona evrov so bili za 4 odstotke oziroma za 11 milijonov evrov večji od načrtovanih.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
71
Višji čisti prihodki od prodaje od načrtovanih in višji drugi prihodki od načrtovanih so pozitivno vplivali na
poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper, ki je v letu 2022 znašal 83,1 milijona evrov in je bil za 19
odstotkov oziroma za 13,5 milijona evrov višji od načrtovanega. Stroški poslovanja Skupine Luka Koper so bili
na ravni načrtovanih stroškov.
Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je v letu 2022 znašal rekordnih 74,2 milijona evrov in je bil za 17 odstot-
kov oziroma za 10,7 milijona evrov višji od načrtovanega.
10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska
vrednost
2627
Neposredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost družbe Luka Koper, d. d., in
Skupine Luka Koper
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 Delež v
prihodkih
2022
2021 Delež v
prihodkih
2021
2022 Delež v
prihodkih
2022
2021 Delež v
prihodkih
2021
A PRIHODKI
- od prodaje 310.196.680 224.990.379 313.462.636 228.444.062
- financiranje 6.349.703 4.898.610 5.601.753 6.263.822
- drugi prihodki 2.338.538 2.941.895 4.265.615 4.691.557
Skupaj A 318.884.921 232.830.884 323.330.004 239.399.441
B STROŠKI POSLOVANJA
stroški (brez kategorij C, E F in
amortizacije)
56.591.808 18% 52.013.416 22% 50.984.287 16% 48.166.674 20%
Skupaj B 56.591.808 18% 52.013.416 22% 50.984.287 16% 48.166.674 20%
C STROŠKI DELA
stroški dela (brez delodajalče
-
vih prispevkov od prejemkov
zaposlencev)
81.999.906 26% 70.252.664 30% 88.761.854 27% 76.266.495 32%
Skupaj C 81.999.906 26% 70.252.664 30% 88.761.854 27% 76.266.495 32%
D IZPLAČILA LASTNIKOM KAPITALA IN OSTALIM DOBAVITELJEM FINANČNIH SREDSTEV
dividende 15.960.000 5% 15.960.000 7% 15.960.000 5% 15.960.000 7%
- država (Republika Slovenija,
SDH, KAD)
10.709.657 3% 10.709.657 5% 10.709.657 3% 10.709.657 4%
- ostali lastniki 5.250.343 2% 5.250.343 2% 5.250.343 2% 5.250.343 2%
obresti 405.344 0% 254.312 0% 404.967 0% 254.529 0%
Skupaj D 16.365.344 5% 16.214.312 7% 16.364.967 5% 16.214.529 7%
E INVESTICIJE V DRUŽBENO OKOLJE
sponzorstva in donacije 1.170.259 0% 1.039.432 0% 1.175.358 0% 1.043.011 0%
Skupaj E 1.170.259 0% 1.039.432 0% 1.175.358 0% 1.043.011 0%
F PRISPEVKI DRŽAVI
koncesija 10.682.667 3% 7.729.718 3% 10.682.667 3% 7.729.718 3%
davki od dobička 13.568.209 4% 5.450.466 2% 13.725.541 4% 5.541.067 2%
davki in prispevki iz naslova
prejemkov zaposlencev
11.577.922 4% 9.901.759 4% 12.479.435 4% 10.703.751 4%
nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča
6.830.441 2% 6.621.321 3% 6.830.441 2% 6.621.321 3%
taksa na pretovor
27
6.084.315 2% 5.265.145 2% 6.084.315 2% 5.265.145 2%
Skupaj F 48.743.554 15% 34.968.408 15% 49.802.399 15% 35.861.001 15%
Zadržana ekonomska vred
-
nost (A-B-C-D-E-F)
114.014.050 36% 58.342.652 25%
116.241.138
36% 61.847.731 26%
26 GRI 201-1
27 Taksa na pretovor – namenska sredstva, ki jih Luka Koper prispeva za izgradnjo drugega tira Divača – Koper.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
72
11 Naložbe v nefinančna sredstva
28
Skupina Luka Koper je v letu 2022 izvajala večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega terminala in terminala za av-
tomobile; te predstavljajo nov razvojni cikel teh najpomembnejših strateških blagovnih skupin. V letu 2022 je Skupina Luka
Koper za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva
29
namenila 50,8 milijona evrov, kar je 3 odstotke oziroma 1,3 milijona evrov manj kot v letu 2021. Družba Luka Koper, d. d., je v
letu 2022 za naložbe namenila 50,2 milijona evrov, kar predstavlja 98,8 odstotka naložb Skupine Luka Koper.
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena
osnovna sredstva družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper
55.000.000
50.000.000
45.000.000
40.000.000
35.000.000
30.000.000
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
v evrih
2022
Skupina
Luka Koper
50.784.443
2021
Skupina
Luka Koper
52.096.515
2022
Luka Koper, d. d.
50.157.229
2021
Luka Koper, d. d.
51.835.252
Izvedenih je bilo več večjih naložb:
◼ nabavljeni sta bili dve dvigali SPPX za potrebe kontejnerskega terminala,
◼ nabavljena so bila tri dvigala E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala,
◼ nadaljevalo se je podaljšanje pomola I – zaključena je bila gradnja priveznega mesta 7D,
zgrajene so bile skladiščne površine,
◼ izvaja se nadgradnja protiprašnega sistema na terminalu sipkih tovorov,
◼ zaključena je bila obnova zunanjih manipulacijskih površin med skladiščema 50f in 51A,
◼ nadaljevala se je izgradnja novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
◼ nabavljenih je bilo 5 novih kombiniranih vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
◼ nabavljen je bil portal OCR, ki je bil postavljen na dveh železniških tirih,
◼ nabavljen je bil nov 8-tonski viličar za potrebe terminala generalnih tovorov,
◼ izdelanih je bilo več novih priklopov za hlajene kontejnerje,
◼ zaključila se je gradnja skladišča 50G za potrebe terminala generalnih tovorov,
◼ urejeni so bili prostori za potrebe kontejnerskega terminala, terminala za avtomobile ter
za potrebe notranjega železniškega transporta,
◼ zgrajen je bil nov rezervoar za potrebe terminala tekočih tovorov.
28 GRI 203-1
29 Brez upoštevanja avansov za opremo
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
73
V letu 2022 so bili izdatki za naložbe Skupine Luka
Koper nižji od načrtovanih iz naslova ponovitev
postopkov javnih naročil, ker so ponudbe presegale
zagotovljena sredstva ali ni bila oddana nobena po-
nudba. Zaradi preseganja vrednosti je bilo potrebno
spreminjati Program razvoja pristanišča ter pridobiti
nova soglasja na Programe infrastrukturne ureditve.
Zamiki pri izvedbi naložb so nastali tudi zaradi težav
pri dobavi materiala, zahtevkov za povišanje enotnih
pogodbenih cen in visoke izkoriščenosti infrastruk-
ture in opreme zaradi visokega pretovora, kar je
vplivalo na nižjo razpoložljivost za izvedbo investicij-
skih posegov.
Vse naložbe, predvidene za leto 2022, so bile preteh-
tane z ekonomskega vidika, z vidika upravičenosti,
prihrankov energije in nujnosti ter z vidika zakonskih
obveznosti ali drugih vplivov. Odločitve o večjih
naložbah so se sprejemale na osnovi izdelanih inve-
sticijskih študij in analiz njihovega vpliva na donos
lastniškega kapitala.
Okoljsko trajnostne naložbe
Skupina Luka Koper je v letu 2022 namenila 27 od-
stotkov vrednosti vseh naložb okoljsko trajnostnim
naložbam, tj. aktualnim okoljskim in energetskim
izzivom ter izzivom varstva pri delu. V okviru nalož-
benja v okolje, energetiko in varstvo pri delu je:
◼ zaradi dodatnih skladiščnih površin na južnem
delu pomola I nabavila tri dodatna dvigala
E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala:
uporaba dodatnih dvigal E-RTG bo zagotovila
povečanje deleža porabe električne energije
v primerjavi z dizelskim gorivom; zmanjša-
nje deleža dizelskega goriva pri obratovanju
terminala ima ugodne finančne učinke (manjši
strošek energije, potrebne za obratovanje
dvigal) ter zagotavlja manjši vpliv terminala na
okolico (nižje emisije hrupa in dimnih plinov),
◼ izvajala nadgradnjo protiprašnega sistema na
terminalu sipkih tovorov z namenom dosega-
nja skladnosti s Pravilnikom o protieksplozijski
zaščiti,
◼ izvedla sanacijo podnic na terminalu za ra-
stlinska olja,
◼ obnovila protikorozijsko zaščito rezervoarjev
in cevovodov na terminalu za tekoče tovore,
◼ pričela izvajati aktivnosti za zagotovitev
požarne varnosti v garažni hiši za avtomobile;
izvedena je bila izgradnja javljalnikov požara,
◼ zaradi zastarelosti obnovila električne inštala-
cije v skladiščih 31 A, B, C in 32 A, B, C, D.
Kamionski terminal Sermin
Skladišče 50G
SPPX dvigala
OCR portal
Prvi pomol
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
74
12 Evropski projekti
V letu 2022 so potekale aktivnosti pri projektih programov Instrument za povezovanje Evrope (CEF), Obzorja
Evropa (Horizon Europe) ter projektih teritorialnega sodelovanja (Interreg), finančnega mehanizma Evropskega
gospodarskega prostora in Načrta za okrevanje in odpornost.
Zaključili so se številni projekti teritorialnega sodelovanja, raziskovalni in drugi projekti. V letu 2022 je družba iz
naslova sofinanciranja prejela skupaj 8 milijonov evrov prilivov, od tega 2,3 milijona evrov za tekoče in zaključe-
ne projekte, ostalo so bili predujmi za novoodobrene projekte.
Z nastopom nove finančne perspektive je bilo zagotovljenih kar 23 milijonov evrov sredstev iz različnih progra-
mov, ki jih bo mogoče črpati v prihodnjih štirih letih.
CLEAN BERTH
ADRIAPAS-PLUS
LUKA.DT
ACCESS2
KOPERPORT
Sodelovanje
ITA-SLO
Obzorja
2020 / Obzorja
Evropa
MF EGP
CEF
Srednja
Evropa
Adrion
Načrt za
okrevanje in
odpornost
SOPOREM
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
75
V luči reševanja razvojnih izzivov in infrastrukturnih potreb pristanišča ter uresničevanja politike koridorjev vse-
evropskega prometnega omrežja (TEN-T) Evropske unije ima družba zagotovljena sredstva iz programa CEF za:
◼ projekt ACCESS2KOPERPORT za izgradnjo 12. veza in rampe ro-ro v višini 16 milijonov
evrov,
◼ projekt ERIK-PARKING za izgradnjo zunanjega kamionskega terminala v višini 4,9 milijona
evrov.
Odobren je bil projekt SOPOREM, ki ga sofinancira finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora in
v okviru katerega bo v pristanišču postavljena večja sončna elektrarna (3MW), Luka Koper pa bo lahko črpala
do 1,2 milijona evrov sredstev.
Iz Načrta za okrevanje in odpornost je bil za sofinanciranje odobren tudi projekt Luka.DT – Digitalna trans-
formacija procesov v Luki Koper, v katerem bo Luka Koper s strani konzorcijskih partnerjev prejemnica novih
informacijskih rešitev v vrednosti približno 2 milijona evrov, za lastne aktivnosti Luke Koper bo na voljo 0,5
milijona evrov.
Poleg omenjenih sta bila odobrena še dva raziskovalno-razvojna projekta: ATLANTIS (varnost kritične infra-
strukture) in NEPHELE (rešitve za optimizacijo dostave kontejnerjev). V okviru teh dveh projektov bo družba
lahko črpala do 0,4 milijona evrov.
Za dva prijavljena projekta rezultati evalvacije in odločitev o sofinanciranju še niso znani, za odobreni projekt
ACCESSMILE pa še poteka usklajevanje ob podpisu pogodbe.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
76
13 Pogled naprej
13.1 Napovedi gospodarskega okolja za leto 2023
V letu 2022 so svetovno gospodarsko aktivnost krojili globalni boj proti inflaciji, ruska vojna v Ukrajini in po-
noven izbruh covida-19 na Kitajskem (Mednarodni denarni sklad, IMF)
30
. Prva dva dejavnika bosta vplivala na
svetovno gospodarsko aktivnost tudi v letu 2023.
V napovedi, objavljeni januarja 2023, IMF predvideva, da bo svetovna rast BDP padla z ocenjenih 3,4 odstotka
v letu 2022 na 2,9 odstotka v letu 2023, nato pa narasla na 3,1 odstotka v letu 2024. Napoved za leto 2023 je za
0,2 odstotne točke višja od napovedi, objavljene v oktobru 2022, vendar je rast še vedno pod povprečjem rasti
obdobja 2000–2019, ko je znašala 3,8 odstotka. Svetovno gospodarsko dejavnost najbolj zavirata dvig obre-
stnih mer centralne banke za boj proti inflaciji in ruska vojna v Ukrajini. Hitro širjenje covida-19 na Kitajskem je
leta 2022 zmanjšalo rast, vendar je nedavno ponovno odprtje utrlo pot hitrejšemu okrevanju od pričakovane-
ga. Svetovna stopnja inflacije naj bi padla z 8,8 odstotka leta 2022 na 6,6 odstotka leta 2023 in 4,3 odstotka leta
2024, kar je še vedno nad ravnjo pred pandemijo (2017–2019), ko je znašala približno 3,5 odstotka.
Stopnja rasti BDP v evroobmočju naj bi se po napovedih znižala s 3,5 odstotka v letu 2022 na 0,7 odstotka leta
2023, v letu 2024 pa naj bi rast znašala 1,6 odstotka. V Združenem kraljestvu naj bi se rast BDP znižala s 4,1 od-
stotka v letu 2022 na –0,6 odstotka leta 2023, v letu 2024 bo rast znašala 0,9 odstotka. V ZDA je rast BDP v letu
2022 znašala 2 odstotka, v letu 2023 naj bi se znižala na 1,4 odstotka in v letu 2024 na 1 odstotek. Stopnja rasti
BDP na Kitajskem naj bi v letu 2022 dosegla 3 odstotke, v letu 2023 se bo povišala na 5,2 odstotka, v letu 2024
pa znižala na 4,5 odstotka.
OECD je za Slovenijo
31
napovedal upočasnitev gospodarske rasti s 5 odstotkov v letu 2022 na 0,5 odstotka v
letu 2023 kot odraz višje inflacije, šibkejšega zunanjega povpraševanja in negativnega vpliva ruske vojne proti
Ukrajini. Kljub upočasnitvi aktivnosti se pričakuje, da bo trg dela ostal trden, kar bo spodbudilo močnejšo rast
plač in prispevalo k inflacijskim pritiskom. Kljub temu se bodo realne plače znižale, kar bo zmanjšalo zasebno
potrošnjo. Z upadanjem inflacije se bo gospodarska rast leta 2024 dvignila na 2 odstotka.
SVETOVNA GOSPODARSKA NAPOVED (POSODOBITEV JANUAR 2023)
PROJEKCIJA RASTI
Globalno gospodarstvo
3,4
2,9
3,1
2022 2023 2024
Napredna gospodarstva
2,7
1,2
1,4
2022 2023 2024
Nastajajoči trgi in
gospodarstva v razvoju
3,9
4,0
4,2
2022 2023 2024
30 Vir: IMF: Inflation Peaking amid Low Growth (imf.org)
31 Vir: Slovenia | OECD Economic Outlook, Volume 2022 Issue 2 | OECD iLibrary (oecd-ilibrary.org)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
77
Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper
Leto 2022 je minilo v znamenju vojne v Ukrajini, ki je v začetku drugega četrtletja spremenila geopolitične
razmere in vplivala na gospodarska gibanja v letu 2022. Poslabšali so se gospodarski obeti v mednarodnem
okolju, povečali so se negotovost in inflacijski pritiski, zaostrile so se razmere na energetskih trgih. Neposredna
izpostavljenost Skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, saj je obseg pretovora
prek Luke Koper, ki je namenjen za trg Ukrajine in Rusije, zanemarljiv. Kljub temu poslovodstvo redno spremlja
razmere na trgu in se odziva za zagotavljanje nemotenega poslovanja Skupine Luka Koper.
13.2 Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2023
Občuten padec voznin na trgu kontejnerskih pomorskih prevozov v zadnjih mesecih leta 2022 je kazal na ohla-
janje svetovne blagovne izmenjave in na manjše povpraševanje po ladijskem prostoru za prevoz kontejnerjev
po morju. V letu 2023 bo ponudba ladijskega prostora večja zaradi velikega števila novih kontejnerskih ladij na
trgu. Nekateri ladjarji že omejujejo razpoložljivo zmogljivost svoje flote, pri čemer uvajajo t. i. ‚blank sailings‘ –
odpovejo odhod ladje v urniku. Tovrstne prijeme za zdaj uporabljajo le na pomorskih povezavah med Daljnim
vzhodom in severnoevropskimi pristanišči, medtem ko so ladje, namenjene v Sredozemlje in Jadran, še vedno
polne. Kdaj, če sploh, in za koliko se bo zmanjšalo število kontejnerjev v prihodu v pristanišča tudi v tej regiji, ni
jasno. Napovedi glede dogajanja na tem trgu se med seboj močno razlikujejo.
Pričakuje se porast hlajenih tovorov, predvsem avtomobilskih baterij, ki se prevažajo v posebnih hlajenih kon-
tejnerjih.
Na zalednih trgih, predvsem na Madžarskem in v Srbiji, se pričakuje nadaljevanje obsežnih investicij v avtomo-
bilsko industrijo, še posebej v proizvodnjo avtomobilskih baterij, zaradi česar lahko tudi v koprskem pristani-
šču pričakujemo stanoviten tok tovora, tako proizvodne opreme kot surovin in polizdelkov v kontejnerjih, na
klasičnih ladjah in na posebnih ladjah za pretovor tovora na kolesih in prikolicah.
Pričakuje se, da bo pretovor novih vozil po obdobju izpolnjevanja starih naročil upadel zaradi zmanjšanega
povpraševanja po novih vozilih na trgu kot posledice nestanovitnih razmer v gospodarstvu, splošne draginje
ter bolj konservativnega nakupnega vedenja potrošnikov zaradi učinkov vojne v Ukrajini na ceno energentov.
Pričakuje se ohranitev pretovora sipkih, razsutih in tekočih tovorov na približno enaki ravni kot v letu 2022.
Cena energentov, predvsem plina, bo vplivala na delež tovora, ki bo v Evropo prihajal iz prekomorskih držav.
Če bo prišlo do manjšega povpraševanja po novih vozilih, bo to vplivalo tudi na količino pretovorjenega jekla in
jeklenih izdelkov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji.
Za ohranjanje konkurenčnosti koprskega pristanišča ter izboljšanje tržnega položaja v pretovoru posameznih
blagovnih skupin na vseh trgih je treba vlagati v širitev pristaniških zmogljivosti, izboljševati storitve in voditi
primerno prodajno in cenovno politiko. V sodelovanju s partnerji v logistični verigi si je treba prizadevati za
vzpostavitev novih kopenskih in pomorskih povezav, ključnih za razvoj pristaniške dejavnosti. Za ohranjanje
konkurenčnosti bosta nujna izgradnja nove železniške povezave do Divače v predvidenih rokih in čim hitrejše
dokončanje obnovitvenih del na slovenskem železniškem omrežju.
13.2.1 Poslovni cilji za leto 2023
Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper v letu 2023 načrtujeta ladijski pretovor v višini 23,3 milijona
ton, kar je na ravni doseženih količin v letu 2022.
Ladijski pretovor kontejnerjev naj bi v letu 2023 dosegel 1.089.000 kontejnerskih enot TEU, kar je 7 odstotkov
več kot v letu 2022. S tem bo koprsko pristanišče še naprej ohranilo primat med pristanišči v Jadranu.
Pretovor vozil naj bi v letu 2023 znašal 760.000 vozil, kar je 5 odstotkov manj kot v letu 2022, saj se v trenutnih
negotovih časih avtomobilski trg sooča z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo ladijskih
in skladiščnih kapacitet ter nepredvidljivim družbenopolitičnim dogajanjem v svetu.
V letu 2023 bodo doseženi višji čisti prihodki od prodaje iz naslova večjega obsega osnovnega pretovora in do-
datnih storitev ter rasti cen, medtem ko bodo skupni čisti prihodki od prodaje nižji za 7 odstotkov zaradi nižje
načrtovanih prihodkov iz naslova skladiščenja. Na višje prihodke iz naslova skladiščnin je v letu 2022 vplival
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
78
podaljšan časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu. Ti prihodki so bili v
tretjem četrtletju zaradi postopne normalizacije razmer že nekoliko nižji v primerjavi z drugim četrtletjem leta
2022, ohranitev tega trenda pa se predvideva tudi za leto 2023.
Družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper bosta v letu 2023 dosegli za 59 oziroma za 58 odstotkov nižji
poslovni izid iz poslovanja (EBIT) in za 57 oziroma za 56 odstotkov nižji čisti poslovni izid, kot je bil dosežen v
letu 2022, predvsem zaradi nižjih načrtovanih čistih prihodkov od prodaje, nižjih prihodkov iz naslova skladi-
ščenja ter nižjih drugih prihodkov. Višji inflacijski pritiski se bodo odrazili tudi v rasti stroškov, vendar je kljub
temu poslovni izid iz poslovanja (EBIT) družbe Luka Koper, d. d., v letu 2023 načrtovan v višini 33,4 milijona
evrov, kar je primerljivo z letom 2022 ob izločitvi vpliva višjih prihodkov iz skladiščenja.
Za leto 2023 sta družba Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper pripravili načrt naložb, s katerim bosta sledili
ciljem iz strateškega načrta. Ključni investicijski projekti v letu 2023 bodo vezani na povečevanje zmogljivosti
kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih odprtih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov, povečanje
skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, gradnjo novega kamionskega terminala in nabavo
opreme. Za projekte s področja trajnostnega razvoja bo Skupina Luka Koper v letu 2023 namenila 14,5 milijona
evrov, kar predstavlja 24,7 odstotka vseh načrtovanih naložb.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
79
Ključni kazalniki poslovanja družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper v letu 2023
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Postavke 2022 Načrt 2023 Indeks
2022/
načrt 2023
2022 Načrt 2023 Indeks
2022/
načrt 2023
Čisti prihodki od prodaje (v eur) 310.196.680 287.440.777 93 313.462.636 290.071.036 93
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
(v eur)
81.729.523 33.439.720 41 83.114.534 34.543.649 42
Poslovni izid iz poslovanja pred
amortizacijo (EBITDA) (v eur)
112.529.369 66.283.553 59 114.602.528 68.204.522 60
Čisti poslovni izid (v eur) 73.266.227 31.296.435 43 74.159.799 32.312.492 44
Dodana vrednost (v eur) 206.717.589 171.971.638 83 216.463.633 181.876.073 84
Izdatki za naložbe (v eur) 50.157.229 57.390.573 114 50.784.443 58.853.168 116
Ladijski pretovor (v ton) 23.248.355 23.333.878 100 23.248.355 23.333.878 100
Število zaposlenih 1.638 1.754 107 1.801 1.917 106
Kazalniki 2022 Načrt 2023 Indeks
2022/
načrt 2023
2022 Načrt 2023 Indeks
2022/
načrt 2023
Dobičkonosnost prihodkov iz
poslovanja (ROS)
26,3 % 11,6 % 44 26,5 % 11,9 % 45
Čista dobičkonosnost kapitala
(ROE)
16,1 % 6,7 % 42 15,1 % 6,4 % 42
Čista dobičkonosnost sredstev
(ROA)
11,6 % 4,7 % 41 11,1 % 4,6 % 41
EBITDA marža 36,3 % 23,1 % 64 36,6 % 23,5 % 64
EBITDA marža iz tržne dejavnosti 37,1 % 24,1 % 65 37,4 % 24,6 % 66
Finančne obveznosti/kapital 13,3 % 23,4 % 176 12,3 % 21,7 % 176
Neto finančna zadolženost/
EBITDA
-0,05 1,4 - -0,3 1,0 -
Postavke 31. 12. 2022 Načrt
31. 12. 2023
Indeks
2022/
načrt 2023
31. 12. 2022 Načrt
31. 12. 2023
Indeks
2022/
načrt 2023
Sredstva (v eur) 662.680.856 687.353.233 104 701.154.228 726.942.645 104
Kapital (v eur) 480.225.780 471.426.149 98 515.732.169 508.896.695 99
Finančne obveznosti (v eur) 63.801.193 110.317.094 173 63.680.089 110.291.679 173
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
80
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti
32
14.1 Sistem obvladovanja tveganj in priložnosti v Skupini Luka
Koper
Obvladovanje tveganj in priložnosti je pomemben element strategije in uspešnosti poslovanja Skupine Luka
Koper. V Skupini uporabljamo sistem naprednega obvladovanja tveganj in priložnosti, ki zagotavlja, da so
ključna tveganja in priložnosti, ki jim je Skupina izpostavljena, prepoznana, ovrednotena, obvladovana, spre-
mljana in ustrezno poročana. Imenovan imamo Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, kljub temu pa
je obvladovanje tveganj in priložnosti skrb vsakega zaposlenega v Skupini v okviru njegovih delovnih nalog in
pristojnosti. Tveganja in priložnosti se prepoznava ‚od spodaj navzgor‘, s čimer se zagotavlja pokritost vseh po-
slovnih procesov, metodologija pa je opredeljena ‚od zgoraj navzdol‘, kar zagotavlja dosledno uporabo sistema
obvladovanja tveganj in priložnosti v celotni Skupini.
Osnovo sistema obvladovanja tveganj in priložnosti predstavlja register tveganj in priložnosti, ki vsebuje
seznam vseh zaznanih tveganj in priložnosti, značilnosti posameznega tveganja in priložnosti, opredeljene
ukrepe in kontrolne aktivnosti ter odgovorne osebe (skrbnike) za spremljanje posameznih tveganj in priložnos-
ti. Register se vodi centralno na ravni Skupine Luka Koper z namenom sistematičnega spremljanja in analizi-
ranja ter se redno posodablja. Metodologija ocenjevanja pomembnosti tveganj in priložnosti je oblikovana
petstopenjsko, tako za oceno verjetnosti nastanka kot posledic. Pri oceni posledic se upošteva pet razsežnosti,
in sicer posledice za zdravje in varnost, finančne posledice, posledice za okolje, posledice za ugled podjetja
in posledice za skladnost poslovanja. Skupna ocena tveganja in priložnosti je zmnožek kategorij ocene verje-
tnosti in najvišje mogoče ocene posledic uresničitve. Na podlagi skupne ocene tveganja in priložnosti so vsa
tveganja in priložnosti, ki so prepoznana v registru, s petstopenjsko lestvico razdeljena od nepomembnih do
zelo pomembnih. Kvantitativni sistem ocenjevanja zagotavlja, da je poudarek na obvladovanju ključnih tveganj
in priložnosti (skupna ocena 10 ali več).
Matrika kvantitativnega ocenjevanja tveganj in priložnosti
Verjetnost
Zelo visoka (5) 5 10 15 20 25
Visoka (4) 4 8 12 16 20
Srednja (3) 3 6 9 12 15
Nizka (2) 2 4 6 8 10
Zelo nizka (1) 1 2 3 4 5
Zelo nizka (1) Nizka (2) Srednja (3) Visoka (4) Zelo visoka (5)
Posledica
nepomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 1–2)
manj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 3–4)
zmerno tveganje (skupna ocena tveganja = 5–9)
bolj pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 10–16)
zelo pomembno tveganje (skupna ocena tveganja = 20–25)
32 GRI 2-16, 2-23, 2-25
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
81
V okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti Skupina Luka Koper redno spremlja izpostavljenost vsem
zaznanim tveganjem in priložnostim ter opredeljuje in izvaja potrebne ukrepe za zagotavljanje sprejemljive
ravni tveganja in priložnosti poslovanja. Povprečna ocena tveganja na dan 31. 12. 2022 je znašala 7,0 (zmerno
tveganje). Tveganja, ki so najvišje ocenjena, izhajajo iz zunanjega okolja. Družba teh tveganj z različnimi me-
todami odzivanja ne more popolnoma obvladovati, s sprejetimi ukrepi na stroškovni in prihodkovni strani pa
zmanjšuje verjetnost in posledice uresničitve.
Družba je sprejela Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Nagnjenost k prevzemanju tveganj oziroma
apetit po tveganjih Skupine Luka Koper pomeni skupno raven tveganj, ki jih je Skupina Luka Koper v okviru
svoje sposobnosti prevzemanja tveganj pripravljena prevzeti, da bi dosegla svoje strateške cilje in izpolnila
poslovni načrt. Skupina Luka Koper je z namenom, da bi izkoristila priložnosti za dosego strateških ciljev
ob upoštevanju najvišjih standardov trajnostnega razvoja, pri sprejemanju tekočih poslovnih odločitev in
vsakodnevnem poslovanju pripravljena sprejeti tveganja, ki so po sprejetju ustreznih ukrepov ocenjena kot
zmerna, pri čemer:
◼ Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki imajo lahko za posledico težje poškodbe ljudi ter
poškodbe s smrtnim izidom in/ali velike negativne vplive na okolje ter premoženje.
◼ Ni pripravljena prevzemati tveganj, ki izhajajo iz kršenja mednarodnih predpisov, nacional-
ne zakonodaje, standardov ter internih predpisov, pri čemer je poudarek na spoštovanju
zakonodaje in predpisov v zvezi z varnostjo, varovanjem osebnih podatkov, varovanjem
okolja, varstvom pri delu in preprečevanjem korupcije. Temelj delovanja Skupine Luka
Koper so vrednote in načela, ki nas zavezujejo k spoštovanju etičnih in profesionalnih stan-
dardov.
◼ Ima nizko nagnjenost k finančnim tveganjem, povezanim z dolgoročno finančno stabil-
nostjo, in k nepričakovanim negativnim učinkom, ki izvirajo iz spremenjenih obrestnih
mer na trgu. Skupina mora ohranjati ustrezno raven likvidnosti in solventnosti, da lahko
poravnava svoje obveznosti in spoštuje zaveze do bank.
Nepripravljenost prevzemanja teh treh vrst tveganj se skladno z internimi dokumenti sistema vodenja izkaže z
oceno verjetnosti ‚zelo redko‘ in ‚redko‘. Odbor za obvladovanje tveganj in priložnosti, pooblaščenec za obvla-
dovanje tveganj in priložnosti, področje notranje revizije, pooblaščenec za skladnost, pooblaščenec za korpo-
rativno integriteto in preostala pristojna področja redno spremljajo usklajenost profila tveganj z apetitom po
tveganjih ter prek pregledov in poročil obveščajo upravo, revizijsko komisijo in nadzorni svet. Če je ugotovlje-
no, da je apetit po tveganjih presežen, se pripravijo predlogi ukrepov za vrnitev poslovanja na sprejemljivo
raven tveganja.
14.2 Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja
tveganj in priložnosti
Ključne vloge in odgovornosti znotraj sistema obvladovanja tveganj in priložnosti se glede na preteklo leto niso
spreminjale. Skrbniki tveganj četrtletno ocenjujejo tveganja in priložnosti ter spremljajo uresničevanje metod
za zmanjševanje tveganj. Na podlagi njihovih ugotovitev pooblaščenec za obvladovanje tveganj poroča Odbo-
ru za obvladovanje tveganj, ki se sestane četrtletno, dodatno pa po potrebi. Tveganja se četrtletno poročajo
tudi upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
82
LASTNIKI IN DRUGI DELEŽNIKI
Poročanje skupščini delničarjev
Nadzorni svet Luke Koper, d. d.
Revizijska komisija
Izvaja nadzor nad delovanjem sistema
obvladovanja tveganj.
Obravnava ključna tveganja in načine
njihovega obvladovanja.
Notranja revizija Luke Koper, d. d.
Revidira sistem in obvladovanje tveganj.
Uprava Luke Koper, d. d.
Odobri register tveganj in načrt obvladovanja tveganj, zagotavljanje ustreznih virov za
obvladovanje tveganj ter nadzor nad izvajanjem ukrepov in poročanjem.
Odbor za obvladovanje tveganj
Obravnava register tveganj in načrt obvladovanja tveganj. Pregleduje in spremlja ocene
tveganj in izvajanje ukrepov ter poroča.
Pooblaščenec za sistem obvladovanja tveganj
Razvija, pregleduje in vzdržuje sistem obvladovanja tveganj in nudi strokovno in admini-
strativno podporo procesu obvladovanja tveganj.
Vodje organizacijskih enot, procesov, projektov v vlogi skrbnikov tveganj
Prepoznavajo, analizirajo in vrednotijo tveganja, skrbijo za odzivanje ter spremljanje in
pregledovanje tveganj posamezne enote.
Redno in pravočasno
obveščanje o vseh ključnih
tveganjih in načinih njihovega
obvladovanja ter najmanj
enkrat letno os sistemu
obvladovanja tveganj.
14.3 Splošna ocena tveganj
Zaznana tveganja na prvi ravni obsegajo štiri glavne skupine, ki so na drugi ravni razdeljene v posamezne
vsebinsko povezane podskupine. Kljub izvedenim ukrepom ostaja pet tveganj prepoznanih kot zelo po-
membnih. Povprečna ocena tveganj je najvišja pri strateških tveganjih (9,2), saj nekaterih tveganj družba ne
more obvladovati sama s svojimi ukrepi, ker izvirajo iz zunanjih dejavnikov (npr. zaostrovanje gospodarskih
razmer, infrastruktura v državni lasti, vstop ladjarjev in logistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč).
Operativna tveganja s povprečno oceno 6,2 predstavljajo številčno največjo skupino, saj vsebujejo širok in po
vsebini raznolik nabor tveganj (npr. varnost pri delu, poškodovanje tovora in opreme, informacijska tveganja).
Tveganja skladnosti imajo povprečno oceno 7,8 in predstavljajo manjši nabor tveganj, povezanih predvsem z
okoljsko in delovnopravno zakonodajo. Najnižje so trenutno ovrednotena finančna tveganja (4,1), saj je družba
nizko zadolžena, ima majhen delež neplačnikov, zavarovane terjatve ter nizko izpostavljenost v tujih valutah.
Finančni vplivi in druga tveganja ter priložnosti za dejavnost podjetja, ki so povezani s podnebnimi spremem-
bami, so v največji meri strateška tveganja in so ločeno predstavljeni v trajnostnem poročilu v poglavju 22.7.7
Podnebne spremembe in priložnosti.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
83
Grafikon tveganj Skupine Luka Koper, na osnovi ocene preostalega tveganja
5
4
3
2
1
0
0 1 2 3 4 5
Povprečna ocena posledic
Povprečna ocena posledic
Strateška tveganja
(n=45)
Finančna tveganja
(n=13)
Tveganja skladnosti
(n=37)
Operativna tveganje
(n=135)
14.3.1 Strateška tveganja
Strateška tveganja so po vsebini tiste vrste tveganja, ki lahko ogrozijo doseganje zastavljenih ciljev. Strateška tve-
ganja so posledica medsebojne nezdružljivosti strateških ciljev, sprejete poslovne strategije za njihovo uresničitev,
razpoložljivosti sredstev za uresničitev ciljev, lastniške strukture in splošnih gospodarskih razmer.
Makroekonomske razmere v svetovnem gospodarstvu so se v zadnjem četrtletju leta 2022 poslabšale, saj se
je povpraševanje zaradi visokih cen hitro ohlajalo. Ob povečanju geopolitičnih napetosti so se cene surovin na
mednarodnih trgih močno zvišale. Poslabšanje geopolitičnih odnosov bi lahko zavrlo močno medletno rast
mednarodne menjave. Od ruske invazije na Ukrajino so največja tveganja za uresničitev napovedi povezana s
potekom vojne, zlasti v povezavi z vplivom na cene energentov. Razmere v domačem gospodarstvu in zunanjem
okolju se odražajo v napovedi inflacije, ki je v letu 2022 za evrsko območje znašala 9,2 %, za leto 2023 pa se za
napovedi v EU gibajo med 3 % in 6 %. Kot posledica rasti cen energentov se predvsem podjetja v energetsko
intenzivnih dejavnostih soočajo z dvigom stroškov poslovanja. Visoke cene lahko privedejo do zaprtja tovarn in
posledično do upada pretovora na nekaterih blagovnih skupinah. Napoved kaže, da bo BDP v pomembnejših
trgovinskih partnericah v letih 2023 in 2024 pod dolgoletnim povprečjem. Za leto 2023 so se posledično zvišale
ocene tržnih tveganj. Zaradi rasti svetovnih cen surovin (jeklo, železo) in ozkih grl v dobavnih verigah se draži
tudi neenergetsko industrijsko blago. Inflacijski pritiski se bodo v družbi odražali predvsem z zvišanjem:
◼ stroškov dela (usklajevanje s stopnjo inflacije skladno s kolektivno pogodbo),
◼ stroškov materiala,
◼ cen storitev, predvsem vzdrževanja in zunanjih izvajalcev pristaniških storitev,
◼ vrednosti načrtovanih naložb, tako za opremo kot za infrastrukturo.
Skupina se sooča s komercialnimi tveganji, ki izhajajo iz visoko konkurenčnega okolja ter vstopa ladjarjev in lo-
gistov v lastništvo terminalov bližnjih pristanišč, s čimer lahko pride do preusmeritve dela pretovora. Sosednja
pristanišča poleg tega veliko pozornosti namenjajo krepitvi konkurenčnosti na področju železniških povezav.
V bližini Luke Koper so se v zadnjih letih razvile skladiščne kapacitete, v katerih pretežno špediterska podjetja
ponujajo storitve CFS
33
. To lahko za nas predstavlja konkurenco, predvsem na segmentu polnjenja in praznje-
nja kontejnerjev. Dne 7. januarja 2021 je bil zaključen proces nakupa 50,01-odstotnega deleža družbe Piattafor-
ma Logistica Trieste v pristanišču Trst s strani Hafen und Logistik AG (HHLA). Dejavnost pretovora v segmentu
generalnih tovorov, RO-RO in kontejnerjev bo izvajala družba HHLA PLT Italy. Upravni odbor Luške uprave Reka
je odločil, da bo naslednjih 50 let koncesionar kontejnerskega terminala APM Terminals/Enna Logic, ki je v lasti
ladjarja A.P. Moller – Maersk.
Ta tveganja se obvladujejo s povečevanjem kapacitet, izgradnjo II. tira in predvidenimi izboljšavami procesov
prek različnih projektov. V letu 2023 bomo nadaljevali izvedbo nekaterih naložbenih projektov, usmerjenih
33 CFS – storitve polnjenja/praznjenja kontejnerjev
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
84
predvsem v povečanje kapacitet kontejnerskega terminala. Kljub temu ostaja pomembnejše tveganje poveza-
no z realizacijo naložb, saj se v naslednjem obdobju načrtuje intenziven investicijski ciklus. V tem delu je treba
poudarek nameniti predvsem pravočasnemu pridobivanju soglasij za naslednji obseg strateških naložb. Tve-
ganje za zamude predstavljajo ocenjene vrednosti naložb, saj se lahko zgodi, da so zaradi rasti cen določenih
surovin presežene vrednosti zagotovljenih sredstev, kar bo vplivalo na ponavljanje postopkov.
Glavni strateški tveganji, ki izhajata iz zunanjega okolja, ostajata negotovost glede časovnice zaključka gradnje
drugega tira in zastarele, nezadostne kapacitete obstoječega tira, s čimer je lahko ogrožena nadaljnja rast pre-
tovora tudi do izgradnje drugega tira. V letu 2023 bo delo nadaljevala delovna skupina, ki je pristopila k izvedbi
ukrepov iz študije Transcare v smeri izboljšanja IT podpore, izvedbe infrastrukturnih posegov in organizacijskih
sprememb.
Družba prepoznava podnebna tveganja, ki zajemajo vplive dejavnosti podjetja na podnebne spremembe ter
vplive zunanjih podnebnih sprememb na poslovanje podjetja, ti pa lahko pomembno vplivajo na finančno
uspešnost podjetja. Najvišje ocenjeno je tranzitno tveganje – tveganje zaostrovanja zahtev okoljske politike
na ravni EU in Slovenije. Prilagajanje tem zahtevam bo lahko za družbo predstavljalo dodatne finančne obre-
menitve za naložbe v zamenjavo opreme in izgradnjo dodatne infrastrukture. Zaostrovanje zakonodaje lahko
vodi tudi do zmanjšanja pretovora nekaterih blagovnih skupin, pri čemer sta najbolj izpostavljena terminalni
premog in glinica. Med fizičnimi podnebnimi tveganji je najvišje ocenjeno tveganje neurij in ekstremnih vre-
menskih pojavov, saj se povečujeta njihova pogostost in intenzivnost.
Vpliv rusko-ukrajinskega konflikta na poslovanje Skupine Luka Koper
Rusko-ukrajinski konflikt nima pomembnejšega vpliva na strateške usmeritve in cilje družbe. Zaradi majhnega
obsega poslovanja v prizadeti regiji in posledično nizke izpostavljenosti do nje otežene okoliščine ne bodo ma-
terialno vplivale na poslovni izid. Skupina ni zaprosila za ukrepe državne podpore. Vpliv na zaposlene v Skupni
ni zaznan, saj v prizadetih regijah Skupina nima svojih predstavnikov.
Skupina Luka Koper ocenjuje, da vojna v Ukrajini lahko posredno vpliva na njeno poslovanje v letu 2023.
Invazija na Ukrajino je že vplivala na izgubo pretovora projektnega tovora zaradi ruskega lastništva v proizvo-
dnji stranke. Negativen vpliv je lahko posledica omejitev izvoza določenih blagovnih skupin iz Evrope zaradi
zagotavljanja samooskrbe. Natančnega vpliva vojne na poslovni izid ta hip ni mogoče napovedati, vendar se na
podlagi trenutno dostopnih informacij dolgoročnega vpliva na poslovanje družbe ne pričakuje.
Gibanja na energetskih, surovinskih in prehrambnih trgih, ki so pod vplivom vojne v Ukrajini, kažejo na dodatne
inflacijske pritiske, ki so vplivali na višje stroške poslovanja Skupine Luka Koper. Ocena prihodnjega vpliva ru-
ske invazije na Ukrajino je bila izdelana na podlagi predpostavk, da se konflikt ne bo razširil na druga območja
in da konflikt ne bo trajal dolgo. V primeru dolgotrajnejšega konflikta bi se to odrazilo v še izrazitejšem povi-
šanju cen energentov in prehrambnih surovin ter dolgoročni visoki inflaciji. Za obvladovanje tveganj Skupina
izvaja sledeče ukrepe:
◼ Luka Koper, d. d., ima sklenjeno pogodbo za dobavo naftnih derivatov do sredine leta
2023. Po pogodbi se cena naftnih derivatov določa na osnovi tržne kotacije cen in fiksne
marže.
◼ Luka Koper, d. d., v pogodbe vključuje določila o uskladitvi prodajnih cen z inflacijo.
◼ Za dobavo električne energije je sklenjena pogodba z dobaviteljem, s katero ima družba
zakupljene količine in določene cene za obdobje do konca leta 2024. Podpisana je tudi
pogodba za dobavo električne energije v obdobju v letih 2025 in 2026, s čimer bo družba
obvladovala to tveganje do sprejemljive ravni.
◼ Zaradi daljših dobavnih rokov so zaloge kritičnega materiala ustrezno povečane.
Osebe, odgovorne in pristojne za področje informacijske varnosti, od izbruha krize posvečajo dodatno pozor-
nost spremljanju stanja in razmer v informacijskem okolju družbe ter izvajajo ukrepe za zagotavljanje razpolo-
žljivosti, zaupnosti in celovitosti informacijskih sredstev, in sicer:
◼ redno pregledovanje in posodabljanje strežniške in komunikacijske infrastrukture,
◼ redno pregledovanje in posodabljanje aplikativnih rešitev,
◼ redno pregledovanje dostopnih pravic,
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
85
◼ uporabo večfaktorske avtentikacije,
◼ zaščito pred napadi DDOS,
◼ nadzor nad privilegiranimi uporabniki,
◼ redno ozaveščanje uporabnikov.
14.3.2 Operativna tveganja
Operativna tveganja pokrivajo širok spekter delovanja družbe. Velik del registra obsegajo tveganja, katerih ures-
ničitev se odrazi v poškodbah ljudi in/ali vplivih na okolje ter premoženje.
To skupino tveganj obvladujemo s preventivnimi ukrepi na osnovi ocen tveganja delovnih mest, z izobraže-
vanjem in preverjanjem znanja, dosledno uporabo varovalne delovne opreme, opredeljenimi tehnološkimi
postopki in delovnimi navodili, ki se stalno dopolnjujejo, razvojem dobaviteljev, s stalnimi meritvami pogojev
na delovnih mestih, z rednimi zdravniškimi pregledi ter ustreznim zavarovanjem premoženja in odgovornosti.
Med drugimi ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja za nastanek poškodb, so nove naložbe v sodobnejšo opremo,
redno vzdrževanje delovne opreme in infrastrukture ter redne meritve stanja vplivov na okolje. Ocenjujemo,
da so tveganja z ustreznimi kontrolnimi aktivnostmi in predpisi obvladovana do sprejemljive ravni. Z rednim
vzdrževanjem in s pravočasnim dobavljanjem rezervnih delov družba znižuje tveganja za nemoteno delovanje
procesov, povezanih s pretovorom blaga.
V letu 2023 nameravamo nadgraditi informacijski sistem za beleženje in obravnavo izrednih dogodkov v prista-
nišču, ki bo omogočal nadaljnjo obdelavo dogodkov s strani strokovnih oseb posameznih področij, raziskave
dogodkov, ukrepanje, statistično obdelavo ter sistematično spremljanje kazalnikov.
14.3.3 Finančna tveganja
Finančna tveganja so tista, ki vplivajo na uresničljivost načrtovanih finančnih kategorij, predvsem načrtovanih
prihodnjih denarnih tokov, in se praviloma obvladujejo v procesu upravljanja finančnih sredstev in obveznosti.
Skupina trenutno med ključnimi tveganji ne prepoznava finančnih tveganj, je pa med vsemi finančnimi tveganji
najvišje ocenjeno tveganje spremembe poštene vrednosti. Skupina je konec leta 2022 imela 6,3 odstotka svojih
sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po pošteni vrednosti. Ob sicer nespremenjeni strukturi
teh naložb je bila njihova poštena vrednost konec leta 2022 za 18,8 odstotka nižja kot ob koncu predhodnega
leta. Zaradi strateške usmeritve investiranja v razvoj osnovne dejavnosti Skupina na področju finančnih naložb
upravlja le obstoječi portfelj. Tveganje Skupina obvladuje s spremljanjem razmer na finančnih trgih in njihovih
vplivov na portfelj, z aktivnim upravljanjem naložb pa skrbi za njihovo čim višjo donosnost.
Postopki zadolževanja in s tem pridobivanja virov za financiranje naložb v letu 2022 so zaključeni. Luka Koper,
d. d., je 21. januarja 2022 z bančnim sindikatom v sestavi Nove Ljubljanske banke, d. d., in Banke Intesa Sanpa-
olo, d. d., sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 60 milijonov evrov. V letu 2023 bo Luka Koper, d. d., to
posojilo v celoti počrpala.
Obvladovanje tveganja spremembe poštene vrednosti ter drugih finančnih tveganj – med katera vključujemo
tveganje spremembe obrestne mere, likvidnostno tveganje, tveganje spremembe deviznega tečaja, kreditno
tveganje in tveganje ustrezne kapitalske strukture, ki jih Skupina ocenjuje kot zmerna, manj pomembna ali
celo nepomembna – je podrobneje predstavljeno v računovodskem poročilu Skupine Luke Koper v pojasnilu
št. 34: Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
14.3.4 Tveganja skladnosti
Pri ponovni obravnavi Uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju ladje obstaja tveganja, da bodo
ladje ponovno opredeljene kot vir hrupa v pristanišču, ali pa da bodo določene nižje mejne vrednosti, zaradi
česar bo lahko prišlo do nezmožnosti izpolnjevanja zakonodajnih zahtev. Tveganja, povezana s prekomernim
hrupom, Skupina obvladuje s postopnim prehajanjem na tehnološko opremo z električnim napajanjem, sode-
luje pa tudi v projektu Neptunes, v okviru katerega se iščejo rešitve za zmanjševanje ladijskega hrupa.
Od 1. 1. 2023 je v družbi vpeljan sistem Environmental Ship Index (ESI). Gre za prostovoljno shemo, ki jo prista-
nišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij, saj bodo čistejše
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
86
ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Z vpeljavo sistema ESI želimo v pristanišče privabiti čim več ladij z
najsodobnejšimi motorji in čistejšimi pogoni ter tako zmanjšali emisije v ozračje.
Osnutek Uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki je v
usklajevanju, predvideva, da bo potrebno do leta 2030 zagotoviti oskrbo ladij z električno energijo z obale.
Luka Koper in ELES izvajata postopke za pridobitev prostorsko-okoljske in projektne dokumentacije za izdela-
vo državnega prostorskega načrta za RTP (Razdelilna transformatorska postaja) Luka Koper in povezovalni vod
do pristanišča, ki sta potrebna za oskrbo ladij z električno energijo.
V letu 2023 se bodo zaključile aktivnosti, ki so potrebne za zagotovitev skladnosti s Pravilnikom o protiek-
splozijski zaščiti (Uradni list RS, št. 41/2016). Ta pravilnik določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati oprema in
zaščitni sistemi, namenjeni za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah. Ti se uporabljajo predvsem na
terminalu za razsute in tekoče tovore.
14.3.5 Tveganja prevar in korupcije
34
Tveganje prevar in korupcije družba Luka Koper, d. d., med drugim obvladuje z jasno opredeljenimi pravili
priprave in sklepanja poslov, prenosa pooblastil in potrjevanja računov ter z vpeljano kontrolo štirih oči in dru-
gimi kontrolami, ki so vgrajene v procese.
Skupina Luka Koper ima pravila, veljavna za matično družbo in pet odvisnih družb, opredeljena v dokumen-
tih sistemov vodenja, v Strategiji korporativne integritete družb Skupine Luka Koper, Etičnem kodeksu družb
Skupine Luka Koper, Pravilniku o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter Poslovniku o delu poob-
laščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav kršitve korporativne integritete v Skupini
Luka Koper.
Družba je v letu 2022 imela imenovanega pooblaščenca za korporativno integriteto, s čimer dodatno obvladuje
tveganja skladnosti ter prevar in korupcije. Med drugim je v teku implementacija sistema vodenja za prepreče-
vanje korupcije skladno s standardom ISO 37001:2016.
34 GRI 205-1, 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
87
15 Delnica LKPG
35
Delnica družbe Luka Koper, d. d., z oznako LKPG kotira v Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Konec leta 2022 je
zaključila trgovanje ob 1,64 odstotka višji vrednosti kot leto prej. Zaključni tečaj delnice LKPG je na zadnji
trgovalni dan v letu 2022 znašal 24,80 evra za delnico. Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., se tudi v
letu 2022 ni bistveno spremenila. V delniški knjigi je bilo na zadnji dan leta 2022 vpisanih 8.801 delničarjev, kar
je 204 manj kot leto prej. Največji lastnik družbe ostaja Republika Slovenija.
Deset največjih delničarjev na dan 31. decembra
Delničar Število
delnic na dan
31.12.2022
Lastniški
delež na dan
31.12.2022
Število
delnic na dan
31.12.2021
Lastniški
delež na dan
31.12.2021
Republika Slovenija 7.140.000 51,00 % 7.140.000 51,00 %
Slovenski državni holding, d. d. 1.557.857 11,13 % 1.557.857 11,13 %
Kapitalska družba, d. d. 696.579 4,98 % 696.579 4,98 %
Mestna občina Koper 439.431 3,14 % 439.431 3,14 %
Citibank N.A. - fiduciarni račun 309.274 2,21 % 382.208 2,73 %
OTP Banka d.d. – fiduciarni račun 289.966 2,07 % 32.778 0,23 %
Hrvatska poštanska banka, d. d. -
fiduciarni račun
150.182 1,07 % 150.232 1,07 %
Raiffaisen Bank International AG 133.236 0,95 % 157.199 1,12 %
Zagrebačka banka, d. d. – fiduciarni račun
131.374 0,94 % 114.464 0,82 %
NLB skladi – Slovenija mešani 105.729 0,76 % 114.890 0,82 %
Skupaj 10.953.628 78,24 % 10.785.638 77,04 %
Lastniška struktura družbe Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra
Delničar Število
delnic na dan
31.12.2022
Lastniški
delež na dan
31.12.2022
Število
delnic na dan
31.12.2021
Lastniški
delež na dan
31.12.2021
Republika Slovenija 7.140.000 51,00% 7.140.000 51,00%
Fizične osebe 2.389.601 17,07% 2.335.236 16,68%
Slovenski državni holding 1.557.857 11,13% 1.557.857 11,13%
Fiduciarni računi pri bankah 1.008.891 7,21% 789.776 5,64%
Kapitalska družba 702.568 5,02% 696.579 4,98%
Pravne osebe 447.664 3,20% 611.370 4,37%
Mestna občina Koper 439.431 3,14% 439.431 3,14%
Tuje banke 147.238 1,05% 175.070 1,25%
Vzajemni skladi 136.004 0,97% 188.594 1,35%
Banke 15.939 0,11% 20.668 0,15%
Borznoposredniške hiše 10.462 0,07% 10.462 0,07%
Tuje pravne osebe 4.345 0,03% 34.957 0,25%
Skupaj 14.000.000 100,00 % 14.000.000 100,00 %
35 GRI 2-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
88
15.1 Trgovanja z delnico
Povprečni enotni dnevni tečaj delnice družbe Luka Koper, d. d., je v letu 2022 znašal 24,47 evra, sicer pa se je
njegova vrednost gibala med 22,30 in 26,40 evra. Najvišja tržna cena, po kateri so bili sklenjeni posli, je znašala
26,40 evra, najnižja pa 22,10 evra. Tržna kapitalizacija delnic je na zadnji dan leta 2022 znašala 347.200.000
evrov.
V letu 2022 je bilo z delnico LKPG sklenjenih 2.542 borznih poslov in poslov s svežnji. Skupni promet je v tem
obdobju znašal 17.933.593 evrov. Ob tem je lastnika zamenjalo 720.095 delnic.
Prikaz gibanja vrednosti indeksa SBI TOP in zaključnega dnevnega tečaja LKPG v letu 2022
Indeksne točke Enotni tečaj v evrih
30
25
20
15
5
0
SBITOP LKPG
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Prikaz gibanja vrednosti zaključnega dnevnega tečaja LKPG in dnevnega prometa v letu 2022
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Promet v evrih Enotni tečaj v evrih
30
25
20
15
5
0
Promet LKPG
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
89
Ključni podatki o delnici LKPG
2022 2021
Število delnic 14.000.000 14.000.000
Število navadnih kosovnih delnic 14.000.000 14.000.000
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan leta (v evrih) 24,80 24,40
Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. (v evrih)
36
34,30 30,87
Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B)
37
0,72 0,79
Povprečna tržna cena (v evrih)
38
24,90 22,09
Povprečna knjigovodska vrednost delnice (v evrih)
39
32,54 30,15
Razmerje med povprečno tržno ceno in povprečno knjigovodsko
vrednostjo delnice
0,77 0,73
Čisti dobiček na delnico (EPS) (v evrih)
40
5,23 2,14
Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E)
41
4,74 11,42
Tržna kapitalizacija na zadnji dan leta (v milijonih evrov)
42
347,20 341,60
Skupni promet z delnico (v milijonih evrov) 17,93 14,72
Dividenda na delnico (v evrih)
43
1,14 1,14
Dividendna donosnost (v %)
44
4,60 4,67
15.2 Dividendna politika
Dividendna politika družbe Luka Koper, d. d., ki je opredeljena v Strateškem poslovnem načrtu družbe Luka
Koper, d. d., 2020 - 2025, uravnoteženo združuje težnjo lastnikov po dividendnih donosih in težnjo po uporabi
čistega poslovnega izida za financiranje investicijskih načrtov.
363738394041424344
15.3 Navzkrižna povezanost z drugimi družbami
Družba Luka Koper, d. d., na zadnji dan leta 2022 ni imela v nobeni družbi, ki ima v lasti njene delnice, več kot
5-odstotnega lastniškega deleža. Lastnika, ki sta imela vsaj 5 odstotkov delnic LKPG, sta Republika Slovenija
(51,00 odstotka) in Slovenski državni holding, d. d. (11,13 odstotka).
Izhajajoč iz 48.a člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je Kapitalska družba, d. d., v letu 2022
postala imetnica dodatnih 5.989 delnic LKPG, ki sicer nimajo glasovalnih pravic in so v KDD vodene na ločenem
računu. Tako ima Kapitalska družba, d. d., v lasti skupaj 702.568 delnic LKPG, kar predstavlja 5,02 odstotka
vseh izdanih delnic družbe, vendar ostaja lastniški delež Kapitalske družbe, d. d., ki zagotavlja glasovalne pra-
vice, nespremenjen.
36 Knjigovodska vrednost delnice = kapital / število delnic.
37 Razmerje med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo delnice (P/B) = zaključni tečaj / knjigovodska vrednost delnice.
38 Povprečna tržna cena je izračunana kot razmerje med skupno vrednostjo prometa obdobja iz navadnih (borznih) poslov in količi-
no trgovanih delnic LKPG v navadnih (borznih) poslih.
39 Povprečna knjigovodska vrednost delnice je izračunana na podlagi povprečnih mesečnih stanj razmerja med kapitalom in števi-
lom navadnih delnic.
40 Čisti dobiček na delnico (EPS) = čisti dobiček / število delnic.
41 Razmerje med tržno ceno in dobičkom na delnico (P/E) = zaključni tečaj / čisti dobiček na delnico (EPS).
42 Tržna kapitalizacija = zaključni tečaj * število delnic.
43 Dividenda na delnico = bilančni dobiček, ki se uporabi za izplačilo dividend / število navadnih delnic.
44 Dividendna donosnost = dividenda na delnico / zaključni tečaj
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
90
15.4 Lastništvo delnic članov nadzornega sveta in uprave
Delničar Lastništvo
31. 12. 2022
Nadzorni svet Nevenka Črešnar Pergar, namestnica predsednika nadzornega sveta 570
Rok Parovel, član nadzornega sveta 8
Preostali člani nadzornega sveta in člani uprave Luke Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022 niso imeli v lasti
delnic družbe.
15.5 Lastne delnice, odobreni kapital, pogojno povečanje
kapitala
Družba Luka Koper, d. d., na dan 31. decembra 2022 ni imela lastnih delnic. Veljavni statut družbe ne predvide-
va kategorij odobrenega kapitala, do katerih bi lahko uprava družbe povečala osnovni kapital. Družba tudi ni
imela podlage za pogojno povečanje osnovnega kapitala.
15.6 Pravila o omejitvah in razkritju trgovanja z delnicami
družbe in delnicami povezanih družb
Skladno s priporočili Ljubljanske borze je družba Luka Koper, d. d., sprejela Pravilnik o trgovanju z delnicami
izdajatelja. Pravilnik predstavlja dodatno zagotovilo za enakopravno obveščenost vseh zainteresiranih javnosti
o pomembnih poslovnih dogodkih v družbi in je pomemben element pri krepitvi zaupanja vlagateljev in ugleda
Luke Koper. Namen pravilnika je njegovim zavezancem omogočiti trgovanje z delnicami družbe ter preprečiti
možnost trgovanja na podlagi notranjih informacij. Pravilnik hkrati omogoča zakonsko zahtevano izvajanje
obveznega poročanja o prodaji in nakupu delnic družbe Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
15.7 Komuniciranje z vlagatelji
Luka Koper z vlagatelji redno komunicira in jih obvešča o novostih družbe prek različnih komunikacijskih orodij
in kanalov:
◼ SREČANJA Z VLAGATELJI
Družba se vsako leto udeležuje srečanj z vlagatelji v organizaciji Ljubljanske in Zagrebške
borze, ki potekajo v obliki individualnih sestankov. Informacije za vlagatelje so na voljo na
elektronskem naslovu www.luka-kp.si/slo/za-vlagatelje.
◼ SPLETNA STRAN
Na svojem spletnem naslovu delničarjem in vlagateljem namenja posebno poglavje Za
vlagatelje, kjer so objavljeni najnovejše informacije o delnici LKPG in lastniški strukturi, te-
koča medletna, letna in arhivska poročila o poslovanju, sporočila, objavljena na SEOnetu,
skupščinska gradiva ter odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z delnicami.
◼ SEOnet
Delničarje in druge javnosti obvešča o poslovanju in pomembnih poslovnih dogodkih
skladno z zakonodajo, v rokih in na predpisan način po elektronskem mediju Ljubljanske
borze SEOnetu. Pri komunikaciji z delničarji in vlagatelji uporablja tudi druge komunikacij-
ske kanale.
◼ LUŠKI GLASNIK
Borznoposredniške hiše in analitiki prejmejo vsak mesec po pošti izvod Luškega glasnika,
v katerem so obravnavane tudi druge teme s področja delovanja podjetja in dogajanja v
pristanišču nasploh.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
91
◼ LUŠKI DELNIČAR
Praviloma enkrat letno, v obdobju pred skupščino delničarjev, Luka Koper izda publikacijo
Luški delničar, ki jo prejmejo vsi delničarji in se osredotoča na poslovne rezultate minulega
leta.
◼ KONTAKT
Rok Štemberger
Odnosi z vlagatelji
Tel.: 05 66 56 140
E-pošta: rok.stemberger@luka-kp.si
15.8 Koledar pomembnejših objav v letu 2023
Periodične objave in druge cenovno občutljive informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze
v sistemu SEOnet (www.ljse.si) ter na spletni strani Luke Koper, d. d., https://www.luka-kp.si/za-vlagatelje/
financni-koledar/. Morebitne spremembe predvidenih datumov objav bodo pravočasno objavljene na spletnih
straneh družbe.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
92
Luka Koper upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano
s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne
vrednosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski
ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi za izboljšanje
kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno
pristanišče. Pri poslovanju in razvojnih vprašanjih upošteva
načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem,
pri čemer je trajnostni razvoj ena izmed ključnih
strateških usmeritev Skupine Luka Koper.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
93
16 O trajnostnem poročilu
16.1 Izjava o nefinančnem poslovanju
Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje vse pogoje za objavo nekon-
solidirane in konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in
Skupine Luka Koper za leto 2022 skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) upošteva zahtevo po
objavi izjave o nefinančnem poslovanju skladno z določili dvanajstega odstavka 56. člena ZGD-1 in 70. c člena
ZGD-1. Trajnostno poročilo družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper izpolnjuje tudi zahteve Smernic za
nefinančno poročanje (metodologija za poročanje o nefinančnih informacijah), ki so bile sprejete in objavljene
v Uradnem listu Evropske unije v mesecu juliju 2017, ter upošteva določila Direktive o razkritju nefinančnih
informacij in informacij o raznolikosti nekaterih podjetij.
16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih standardih
trajnostnega poročanja
45
Poročilo za leto 2022 je pripravljeno v skladu z mednarodnimi standardi trajnostnega poročanja GRI (Global
Reporting Initiative Global Standards), prenovljeni standardi (Temelj 2021), ki veljajo od 1. januarja 2023 dalje.
Pri pripravi poročila in določanju bistvenih vsebin so bili uporabljeni:
◼ UNIVERZALNI STANDARDI
◼ GRI 1: Temelj 2021: Zahteve in načela za uporabo standardov GRI.
◼ GRI 2: Splošna razkritja: Razkritja o organizaciji.
◼ GRI 3: Bistvene vsebine: Razkritja o bistvenih temah organizacije.
◼ TEMATSKI STANDARDI
◼ GRI 201 do 418: izbrani standardi glede na definirane bistvene teme organizacije.
Poročanje se nanaša na Skupino Luka Koper, pri vsebinah, ki še niso uveljavljene za celotno Skupino, pa je
posebej navedeno, za katero oz. katere družbe Skupine Luka Koper veljajo. Podatki se glede na predhodna
poročila niso spreminjali. Spremembe glede na predhodna obdobja se nanašajo na prenovljene standarde GRI.
16.3 Načela trajnostnega poročanja
Pri zbiranju podatkov in pisanju trajnostnega poročila za leto 2022 so bila upoštevana načela poročanja:
◼ natančnost,
◼ uravnoteženost,
◼ jasnost,
◼ primerljivost,
◼ popolnost,
◼ trajnostni kontekst,
◼ pravočasnost,
◼ preverljivost.
45 GRI 2-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
94
16.4 Obdobja poročanja
46
Skupina Luka Koper o trajnostnem razvoju poroča vsako leto, in sicer že od leta 2000, prvič je bilo trajnostno
poročilo v skladu s standardi GRI izdelano za poslovno leto 2017. Trajnostno poročilo je vsako leto pripravljeno
za enako poročevalsko obdobje kot poslovno in računovodsko poročilo in sicer za koledarsko leto, ki se začne
1. 1. in konča 31. 12. Zadnje trajnostno poročilo, javno objavljeno 22. aprila 2022, je bilo pripravljeno za leto
2021. Poročilo za leto 2022 je pripravljeno v skladu s prenovljenimi standardi GRI (Temelj 2021). V duhu zave-
zanosti Luke Koper trajnostnemu razvoju je Skupina Luka Koper vsebino trajnostnega poročila za leto 2022
nadgradila, kar bo počela tudi v bodoče. O javni objavi trajnostnega poročila za leto 2022 bo obveščena tudi
organizacija GRI.
Kontaktno mesto
Trajnostno poročilo za leto 2022 je kot del Letnega poročila
Skupine Luka Koper dostopno na spletni strani:
www.luka-kp.si/slo/poslovna-porocila
Več informacij o trajnostnih aktivnostih je na voljo
na spletni strani:
www.zivetispristaniscem.si
Kontaktna oseba za informacije
o trajnostnem poročilu:
T: +386 5 665 61 00
E: zsp@luka-kp.si
16.5 Kako pristopati k trajnostnemu poročilu
Osnovne informacije o poročilu so predstavljene v prvih poglavjih trajnostnega poročila, informacije o Skupini
Luka Koper pa so predstavljene v poglavju 7 z naslovom Predstavitev Skupine Luka Koper in opis poslovnega
modela, v katerem je Skupina postavljena v širši trajnostni okvir in je predstavljeno njeno upravljanje trajno-
stnega razvoja. V naslednjih poglavjih Skupina Luka Koper glede na prej ugotovljene bistvene vsebine poroča
o svojem delovanju na pomembnih področjih trajnostnega razvoja v letu 2022. Številka kazalnika GRI v nogi
poročila povezuje kazalnike GRI z besedilom.
16.6 Zunanje preverjanje trajnostnega poročila
47
V marcu leta 2021 je Luka Koper sklenila triletno pogodbo za zunanjo preveritev trajnostnega poročila s SIQ
Ljubljana, neodvisno institucijo, ki z Luko Koper ni povezana. Trajnostno poročilo za leto 2022 je bilo tako
predloženo v zunanjo preveritev poročanja v skladu s standardi GRI (Temelj 2021) SIQ Ljubljana. Pri pripravi
poročila za leto 2022 so bila upoštevana priporočila zunanje presoje GRI v letu 2022. Vodstvo v zunanje prever-
janje trajnostnega poročila ni bilo vključeno.
46 GRI 2-3
47 GRI 2-5
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
96
17 Proces določanja bistvenih vsebin
48
Pri določanju bistvenih vsebin poročanja je Luka Koper upoštevala štiri korake procesa:
◼ 1. korak: Razumevanje konteksta organizacije
◼ 2. korak: Identifikacija dejanskih in potencialnih vplivov
◼ 3. korak: Ocena pomembnosti vplivov
◼ 4. korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti
Proces določanja bistvenih vsebin poročanja je Luka Koper dokumentirala. Pri tem procesu določanja bistve-
nih vsebin poročanja ter naboru identificiranih vplivov in bistvenih tem za poročanje je sodelovala tudi uprava
družbe, ki je proces in nabor potrdila na svoji seji dne 7. februarja 2022.
17.1 Prvi korak: Razumevanje konteksta organizacije
V okviru razumevanja konteksta organizacije ja bil narejen:
◼ pregled dejavnosti (aktivnosti) organizacije,
◼ pregled poslovnih odnosov,
◼ pregled trajnostnega konteksta,
◼ pregled deležnikov.
17.1.1 Deležniki Luke Koper
49
Luka so vsi ljudje,
ki jih na kakršenkoli način
povezuje pristanišče.
Koprsko pristanišče s svojim delovanjem vpliva na različne skupine ljudi, ki pa tudi sami vplivajo na delovanje
pristanišča. Deležniki Luke Koper so opredeljeni in prepoznani v Politiki upravljanja družbe Luka Koper, d. d., ki
je dostopna na spletni strani Pomembni dokumenti - Luka Koper d.d. (luka-kp.si), ter v okviru posameznih
poslovnih procesov družbe.
48 GRI 2-12, 2-13, 2-14, 2-29, 3-1, 3-2
49 GRI 2-29, 3-1, 3-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
97
Iz nabora številnih deležnikov, s katerimi Luka Koper, d. d., sodeluje in razvija trajnostne odnose ter so opre-
deljeni v Politiki upravljanja družbe Luke Koper, d. d., in v okviru posameznih poslovnih procesov družbe, so
bili na podlagi strateških usmeritev prepoznani ključni deležniki ter opredeljeni načini njihove vključenosti v
delovanje Skupine Luka Koper.
Ključni deležniki Komunikacijska orodja Pogostost sodelovanja
DELNIČARJI ◼ Spletna stran
◼ SEOnet
◼ Srečanja
◼ Skupščina delničarjev
◼ Letno poročilo
◼ Investitorske konference
◼ Luški glasnik
◼ Luški delničar
◼ Novinarske konference
Ob objavi poslovnih poročil
in po potrebi ob srečanjih z
investitorsko javnostjo
KUPCI IN PRISTANIŠKA
SKUPNOST
◼ Spletna stran
◼ Poslovni informacijski sistem TinO
◼ Obvestila in druga servisna sporočila
◼ Telefonski stiki
◼ Osebni stiki
◼ Sejmi in konference
◼ Organizacija ciljnih poslovnih dogodkov
◼ Anketa o zadovoljstvu kupcev
◼ Luški glasnik
◼ LinkedIn
◼ Luški dnevi
◼ Srečanja
Vsakodnevna komunikacija
prek omrežij, po potrebi
osebni stiki, anketa vsaki
dve leti, enkrat letno Luški
dnevi, konference, sejmi,
ciljni poslovni dogodki
DRŽAVNI ORGANI ◼ Spletni portali
◼ Poročila
Redno
DOBAVITELJI ◼ Dogodek 'Naj dobavitelj'
◼ Portal ZPP
Vsakodnevno
ZAPOSLENI ◼ Anketa o zadovoljstvu zaposlenih
◼ Luški glasnik
◼ Timi za kakovost
◼ Klepetalnica
◼ Intranet
◼ Sestanki
◼ Srečanja
◼ Ocenjevanje vodij
◼ Letni razgovori
◼ Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med
enotami
Vsakodnevno
DRUŽBENO OKOLJE ◼ Pristaniški dan
◼ Portal Živeti s pristaniščem
◼ Srečanja s predstavniki lokalnih skupnosti
◼ Facebook
◼ Luški glasnik
Občasno, po potrebi
NARAVNO OKOLJE ◼ Portal Živeti s pristaniščem
◼ Okoljska poročila
◼ Strokovni sveti
Občasno
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
98
Pripoznane dejavnosti (aktivnosti) Skupine Luka Koper in vpliv na deležnike
Dejavnosti (aktivnosti) Skupine Luka Koper Vpliv na deležnike
◼ Izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom
◼ Izvajanje pomorskega potniškega prometa
◼ Vodenje in upravljanje pristanišča
◼ Vodenje in razvoj pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni
promet
◼ Izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške
infrastrukture namenjene za javni promet
◼ Zbiranje odpadkov s plovil
◼ Logistične storitve in distribucija
◼ Privez/odvez ladij
◼ Tehnološke in ekološke raziskave
◼ Zaposleni
◼ Državni organi
◼ Kupci, pristaniška skupnost
◼ Dobavitelji
◼ Naravno okolje
◼ Družbeno okolje
◼ Delničarji
17.2 Drugi korak: Identifikacija dejanskih in potencialnih vplivov
Na osnovi pregleda dejavnosti (aktivnosti), poslovnih odnosov, trajnostnega konteksta, pripoznanih vplivov na
deležnike, dokumentov (sprejetih politik, strategij, kodeksov, pravilnikov, poslovnikov, izjav, smernic itd.) in infor-
macij iz pravnih in drugih pregledov, inšpekcij, pobud deležnikov, pritožbenih mehanizmov, obvladovanj tveganj
in javnih objav so bili identificirani vplivi, ki jih ima organizacija na gospodarstvo, okolje in ljudi, vključno z vplivi
na njihove človekove pravice. Identificirani so bili dejanski in potencialni vplivi ter negativni in pozitivni vplivi.
17.3 Tretji korak: Ocena pomembnosti vplivov
Glede na zahteve standardov GRI so bili določeni kriteriji in izvedeno ocenjevanje vplivov s stani družbe.
Vsi vplivi so bili ocenjeni po lestvici:
1 – nizko (malo pomembno)
2 – srednje (srednje pomembno)
3 – visoko (zelo pomembno)
17.4 Četrti korak: Razvrščanje vplivov po pomembnosti
Ocenjeni vplivi so bili razvrščeni po pomembnosti od najbolj pomembnih do najmanj pomembnih in združeni v
teme.
Za preverbo svojih identificiranih vplivov in bistvenih vsebin je družba v mesecu januarju 2023 izdelala spletno
anketo in jo razposlala na nekaj več kot 150 naslovov svojih pripoznanih deležnikov. Odzvalo se je 36 deležni-
kov (cca 24-odstotni odziv).
Ključni deležniki Vključenost v pripravo
trajnostnega poročila - anketa
Število izpolnjenih vprašalnikov
DELNIČARJI DA 3 izpolnjeni vprašalniki
KUPCI IN PRISTANIŠKA SKUPNOST DA 13 izpolnjenih vprašalnikov
DRŽAVNI ORGANI DA 3 izpolnjeni vprašalniki
DOBAVITELJI DA 4 izpolnjeni vprašalniki
ZAPOSLENI DA 5 izpolnjenih vprašalnikov
DRUŽBENO OKOLJE DA 5 izpolnjenih vprašalnikov
NARAVNO OKOLJE DA 3 izpolnjeni vprašalniki
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
99
Vplivi, izpostavljeni s strani deležnikov
Pomembnost vsebin narašča barvno – temnejša ko je barva, pomembnejša je vsebina.
delničarji dobavi-
telji
družbeno
okolje
državni
organi
kupci in
drugi člani
pristaniške
skupnosti
organi-
zacije
povezane
z okoljem
zaposleni
Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter
zaposlovanje v dejavnostih, na katere ima Skupina Luka Koper
posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij,
pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije, prevozništva, storitev
javne uprave...)
Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih
Plače zaposlenih
Izplačilo dividend lastnikom
Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova
prejemkov zaposlenih
Plačevanje koncesijske dajatve
Plačevanje NUSZ
Plačevanje takse na pretovor
Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na
kupca, partnerski odnos, reševanje reklamacij)
Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost
Varnost in zdravje na delovnem mestu
Tveganje težjih poškodb pri delu
Skladnost poslovanja in korporativna integriteta, skladnost z
zakoni
Zaposlovanje v Skupini Luka Koper
Emisije hrupa
Emisije prahu v ozračje
Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih
Ravnanje z odpadki
Nezmožnost širitve območja pristanišča
Lažje poškodbe pri delu
Onesnaževanje morja
Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva, donacije,
omilitveni ukrepi)
Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi
Zavzetost zaposlenih
Poraba energije
Vpliv na biotsko raznolikost
Požar, eksplozija
Poraba pitne vode
Nastajanje odpadnih voda
Članarine združenjem
Svetlobno onesnaževanje
Raztros materiala zunaj pristanišča
Razlitja nevarnih snovi
Radioaktivno in elektromagnetno sevanje
Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev kupcem
(nedelovanje IT sistema, zamude pri izvajanju storitev, omejitve
delovanja zaradi vremenskih vplivov, stavka...)
Poklicne bolezni
Sodelovanje z izobraževalnimi institucijami
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
100
17.5 Matrika bistvenosti in identificirani vplivi
50
Matrika bistvenosti - identificirani vplivi, ocenjeni s strani družbe in s strani deležnikov
Pomembno za
deležnike
Pomembno za
Luko Koper, d. d.
Varnost in zdravje na delovnem mestu 2,9 3,0
Razlitja nevarnih snovi 2,9 1,0
Onesnaževanje morja 2,9 2,0
Požar, eksplozija 2,9 2,0
Radioaktivno in elektromagnetno sevanje 2,8 1,0
Emisije prahu v ozračje 2,8 3,0
Ravnanje z odpadki 2,8 3,0
Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost 2,8 3,0
Skladnost poslovanja in korporativna integriteta, skladnost z zakoni 2,8 3,0
Zavzetost zaposlenih 2,7 2,0
Zanesljivost in kakovost servisa Luke Koper (osredotočenost na kupca, partnerski odnos,
reševanje reklamacij)
2,7 3,0
Emisije hrupa 2,7 3,0
Nastajanje odpadnih voda 2,7 2,0
Vpliv na biotsko raznolikost 2,7 2,0
Poraba pitne vode 2,7 2,0
Poraba energije 2,7 2,0
Svetlobno onesnaževanje 2,7 1,0
Raztros materiala izven pristanišča 2,7 1,0
Nezmožnost širitve območja pristanišča 2,7 3,0
Tveganje težjih poškodb pri delu 2,7 3,0
Ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost ter zaposlovanje v dejavnostih, na katere
ima Skupina Luka Koper posreden vpliv (pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij,
pomorski agenti, kontrolne hiše, špedicije, prevozništva, storitev javne uprave...)
2,6 3,0
Poklicne bolezni 2,6 1,0
Nezmožnost (pravočasnega) izvajanja storitev kupcem (nedelovanje IT sistema, zamude
pri izvajanju storitev, omejitve delovanja zaradi vremenskih vplivov, stavka...)
2,6 1,0
Sodelovanje z izobraževalnimi inštitucijami 2,6 1,0
Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2,6 3,0
Lažje poškodbe pri delu 2,5 2,0
Družbeno odgovorne aktivnosti (sponzorstva/donacije/omilitveni ukrepi) 2,5 2,0
Nabava materiala in storitev pri dobaviteljih 2,4 3,0
Plačevanje koncesijske dajatve 2,3 3,0
Plačilo davka od dobička, davkov in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih 2,3 3,0
Plače zaposlenih 2,3 3,0
Motiviranje zaposlenih z manjšimi ugodnostmi 2,3 2,0
Plačevanje takse na pretovor 2,3 3,0
Zaposlovanje v Skupini Luka Koper 2,2 3,0
Plačevanje NUSZ 2,2 3,0
Izplačilo dividend lastnikom 1,9 3,0
Članarine združenjem 1,8 1,0
50 GRI 3-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
101
Pri pomembnosti za deležnike je izračunano povprečje vseh ocen deležnikov. Pomembnost za Luko Koper je
bila ocenjena s strani uprave družbe in delovne skupine.
Na podlagi vplivov, identificiranih in ocenjenih s strani družbe in deležnikov, je družba prepoznala naslednje
bistvene vsebine za poročanje v Trajnostnem poročilu za leto 2022:
1. Posredno ustvarjena in distribuirana ekonomska vrednost (GRI 203 Posredni ekonomski
vplivi)
2. Neposredno distribuirana ekonomska vrednost (plačevanje dajatev, davkov, izplačila divi-
dend, idr) (GRI 201 Ekonomska uspešnost, GRI 202 Prisotnost na trgu, GRI 204 Nabava)
3. Kakovost izvajanja storitev (GRI 201 Ekonomska uspešnost)
4. Človekove pravice, diskriminacija in raznolikost (GRI 405 Raznolikost in enake možnosti,
GRI 406 Preprečevanje diskriminacije)
5. Varnost in zdravje pri delu (GRI 403 Varnost in zdravje pri delu)
6. Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije (GRI 205 Preprečevanje korupcije)
7. Zaposlovanje (GRI 401 Zaposlovanje)
8. Emisije v okolje (GRI 305 Emisije)
9. Usposabljanje in izobraževanje (GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje)
10. Odpadki (GRI 306 Odpadki)
11. Omejitve širjenja območja pristanišča (GRI 203 Posredni ekonomski vplivi)
12. Družbeno odgovorne aktivnosti (GRI 201 Ekonomska uspešnost, GRI 413 Lokalna skup-
nost)
13. Ugodnosti za zaposlene (GRI 401 Zaposlovanje)
14. Zavzetost zaposlenih (GRI 401 Zaposlovanje)
15. Poraba energije (GRI 302 Energija)
16. Biotska raznovrstnost (GRI 304 Biotska raznovrstnost)
17. Požarna varnost (GRI 305 Emisije)
18. Poraba pitne vode in odplake (GRI 303 Voda in odplake)
Glede na predhodno poročanje je v letu 2022 prišlo do naslednjih sprememb poročanja bistvenih vsebin:
◼ Zaradi prenovljenih standardov je opuščeno poročanje GRI 307 Skladnost na področju
okolje, GRI 412 Ocena spoštovanja človekovih pravic in GRI 419 Skladnost.
◼ Dodatno se v letu 2022 poroča kazalnik 305-3 Druge posredne (scope 3) emisije toplo-
grednih plinov (GHG).
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
102
18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega
razvoja
51
Luka Koper je v okviru trajnostnega razvoja sprejela različne politike, strategije, kodekse, pravilnike, poslovni-
ke in izjave, ki se dotikajo vseh področij poslovanja:
◼ Politiko upravljanja družbe Luke Koper, d. d.,
◼ Etični kodeks družb Skupine Luka Koper,
◼ Strateški poslovni načrt družbe Luka Koper, d. d., 2020-2025,
◼ Strateške usmeritve razvoja na okoljskem področju,
◼ Strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d.,
◼ Politiko neprekinjenega poslovanja Luke Koper, d. d.,
◼ Prodajno politiko Luke Koper, d. d.,
◼ Strategijo korporativne integritete družb Skupine Luke Koper,
◼ Politiko obvladovanja nasprotja interesov Skupine Luke Koper, d. d.,
◼ Politiko varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti,
◼ Varnostno politiko Luke Koper, d. d.,
◼ Politiko kakovosti,
◼ Politiko nabave,
◼ Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta Luke Koper, d. d.,
◼ Politiko prejemkov članov uprave in nadzornega sveta družbe Luke Koper, d. d.,
◼ Strategijo upravljanja s kadri,
◼ IT strategijo za obdobje 2020-2025,
◼ Poslovnik o delu pooblaščenca za korporativno integriteto in komisije za obravnavo prijav
kršitve korporativne integritete v Skupini Luka Koper,
◼ Poslovnik pooblaščenca za skladnost poslovanja,
◼ Izjavo o nagnjenosti k prevzemanju tveganj,
◼ Strategijo na področju sponzorstev in donacij,
◼ Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper,
◼ Politika prejemkov direktorjev odvisnih družb.
Luka Koper s politiko družbe sporoča notranji in zunanji javnosti splošno usmeritev družbe za konkretno podro-
čje oziroma vsebino poslovanja družbe. Namen posamične politike je opredeliti temelje sistema, ki ga politika
ureja. Politika je jasna, razumljiva in ažurna ter objavljena na primeren način. Politike vse skupaj in vsaka zase
sporočajo osrednji namen družbe s ciljem zagotavljanja njene trajne prihodnosti. Politike temeljijo na viziji,
poslanstvu, vrednotah in etiki. Vzpostavljene politike družba redno pregleduje in vzdržuje. Vsaka posamična
politika ima svojega skrbnika, ki nosi odgovornost za zagotavljanje ažurnosti in konsistentnosti politike glede
na vizijo, poslanstvo, vrednote in etiko družbe, kakor tudi upoštevanje vseh pomembnih vidikov notranjega in
zunanjega okolja. Politike se lahko spremenijo, ko se z visoko stopnjo gotovosti predvideva, da se bodo uresniči-
le spremembe konteksta organizacije, torej njenih pomembnih vidikov notranjega in zunanjega okolja.
Uprava družbe obvladuje upravljanje trajnostnega razvoja na podlagi sprejemanja in ažuriranja zgoraj navede-
nih dokumentov, še posebej Strategije trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., ki je
objavljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).
Strokovno podporo na področju vsebin trajnostnega razvoja upravi družbe in profitnim centrom nudijo
posamezna strokovna področja, organizirana glede na osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe
dejavnosti. Luka Koper ima sprejet tudi interni akt, ki ureja prenos pooblastil na nižjo raven. Poleg tega so za
51 GRI 2-12, 2-13, 2-14, 2-17, 2-23, 2-24
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
103
posamezna področja in specifična delovna mesta pooblaščencev v družbi podeljena posamična pooblastila
z navedbo vsebine pooblastila, obsega in trajanja. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev na področju
varstva okolja in varstva pri delu sta imenovana predstavnik vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu
ter pooblaščenec za varstvo okolja. Za področje korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaš-
čenec za korporativno integriteto in komisija za obravnavo prijav kršitev korporativne integritete. Za obvla-
dovanje tveganj in priložnosti je imenovan pooblaščenec za obvladovanje tveganj in priložnosti, vzpostavljen
je register tveganj in priložnosti, vključujoč priložnosti za dosego strateških ciljev ob upoštevanju najvišjih
standardov trajnostnega razvoja. O pomembnih vplivih na poslovanje družbe v smislu negativnih vplivov na
deležnike sta uprava in nadzorni svet obveščena s posredovanjem in obravnavo rednih poročil: o obvladovanju
tveganj, prijavah kršitve korporativne integritete, skladnosti poslovanja, varstvu in zdravju pri delu, varovanju
okolja, požarni varnosti itd.
Uprava je z informacijami s področja trajnostnega razvoja seznanjena prek kvartalnih programov dela, raznih
poročil in vodstvenega pregleda, ki jih pripravljajo pristojni zaposleni in pristojni organi, ter na podlagi spreje-
manja ukrepov, ki se nanašajo na izpopolnjevanje upravljanja trajnostnega razvoja.
Uprava družbe se na področju trajnostnega razvoja tudi redno izobražuje. V letu 2022 je član uprave - delavski
direktor opravil 30 ur izobraževanja s področja trajnosti.
Družba je poleg tega zavezana spoštovanju veljavne zakonodaje, referenčnih kodeksov in sprejetih politik.
Zaveze zasleduje in vgrajuje v odgovorno poslovanje v vseh svojih dejavnostih in v poslovne odnose znotraj
organizacije s sprotno novelacijo internih postopkov ter zapisom načel v interne akte in sklenjene pogodbe
iz poslovnega razmerja. Zaveze predvidevajo preverjanje poslovnih partnerjev in enkrat na tri leta zunanji
pregled Izjave o upravljanju. Zaveze vključujejo tudi spoštovanje človekovih pravic. Tematika človekovih pravic
je podrobneje predstavljena v poglavju 19.2 Človekove pravice in diskriminacija in v poglavju 19.2.1 Človekove
pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.
18.1 Strategija trajnostnega razvoja
52
Trajnostni razvoj pomeni zadovoljevanje potreb družbe brez ogrožanja potreb prihodnjih generacij. Trajnost v
maritimni panogi pomeni zagotoviti varen, učinkovit in zanesljiv prevoz blaga ob hkratnem zmanjšanju vplivov
na okolje in povečanju učinkovitosti virov (IMO, 2013). Trajnostna pristanišča so tista pristanišča, ki skladno s
svojimi trajnostnimi strateškimi usmeritvami in dejavnostmi izpolnjujejo sedanje in prihodnje potrebe pri-
stanišč in njihovih deležnikov ter hkrati ščitijo in ohranjajo človeške in naravne vire (AAPA , 2007). Luka Koper
upravlja pristanišče, ki je z dveh strani obdano s prebivalstvom, v zaledju z naravnim okoljem posebne vred-
nosti (Natura 2000), navzven pa ga objema občutljiv morski ekosistem. Zaradi take pozicije že vrsto let skrbi
za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče. Pri poslovanju in
razvojnih vprašanjih upošteva načela trajnostnega razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, pri čemer je
trajnostni razvoj ena izmed ključnih strateških usmeritev Skupine Luka Koper. Strategija trajnostnega razvoja
in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d., je krovni dokument upravljanja družbene odgovornosti in traj-
nostnega razvoja. Dokument je objavljen na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti
(zivetispristaniscem.si).
18.2 Skupina Luka Koper pristopa k naslavljanju ciljev
trajnostnega razvoja
Skupina Luka Koper se je odločila v sklopu celovitega trajnostnega poročanja pristopiti k naslavljanju global-
nih ciljev trajnostnega razvoja, saj se zaveda, da je pristanišče pomemben deležnik trajnostnega razvoja, čigar
vplivi na okolje in družbo so lahko tako pozitivni kot negativni. Cilje trajnostnega razvoja, t. i. ‚Sustainable De-
velopment Goals (SDG)‘, so sprejele vse države članice Združenih narodov, njihov namen pa je prizadevanje za
razvoj celotne družbe, gospodarstva, znanosti in civilne družbe – kar bo igralo pomembno vlogo pri doseganju
ključnih ciljev celotne družbe do leta 2030. Cilje Združenih narodov za trajnostni razvoj in strateške usmeritve
je Republika Slovenija opredelila v Strategiji razvoja Slovenije 2030
53
.
52 GRI 2-12, 2-13, 3-3
53 Izvajanje Strategije razvoja Slovenije 2030 | GOV.SI
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
104
Cilji trajnostnega razvoja
54
18.2.1 Skupina Luka Koper s svojimi prizadevanji naslavlja 14 ciljev
trajnostnega razvoja
Razvojna usmeritev
Republike Slovenije 2030
Cilji trajnostnega razvoja Trajnostne usmeritve Skupine
Luka Koper
Vključujoča, zdrava, varna
in odgovorna družba
◼ Varstvo dostojanstva ter enaka
obravnava ne glede na spol, sta-
rost, rasno, versko, nacionalno,
socialno, politično pripadnost,
družinski status, premoženjsko
stanje, spolno usmerjenost in
druge osebne okoliščine.
◼ Spoštovanje človekovih pravic.
◼ Zdravo in varno delovno okolje.
◼ Dostojno plačilo za delo.
◼ Zdravo in aktivno življenje zapo-
slenih in širše skupnosti.
◼ Poslovanje skladno z zakonodajo
in visokimi etičnimi standardi.
54 http://www.unis.unvienna.org/unis/sl/topics/sustainable_development_goals.html#MoreInfo
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
105
Konkurenčno
gospodarstvo, ki ustvarja
dodano vrednost za vse
◼ Doseganje dobrih poslovnih
rezultatov.
◼ Zagotavljanje konkurenčnih sto-
ritev z naprednimi tehnologijami.
◼ Spodbujanje znanja in spretnosti
za kakovostno delo.
◼ Racionalna raba virov.
◼ Doseganje ugodnih vplivov na
gospodarstvo.
Učenje za in skozi vse
življenje
◼ Izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih.
◼ Podpora izobraževanju in zapo-
sljivosti mladih (štipendije, de-
lovna praksa) in oseb z omejitva-
mi ter zagotavljanje kakovostnih
delovnih mest.
◼ Spodbujanje vseživljenjskega
učenja širše javnosti.
Ohranjeno zdravo naravno
okolje
◼ Skrb za naravno okolje.
◼ Trajnostno upravljanje naravnih
virov.
◼ Promocija zdravja zaposlenih.
◼ Nizkoogljično krožno gospodar-
stvo.
◼ Trajnostni razvoj širše skupnosti.
Visoka stopnja
sodelovanja,
usposobljenosti in
učinkovitosti upravljanja
◼ Večdeležniški dialogi in sodelo-
vanje.
◼ Družbeno odgovorni projekti in
partnerstva.
◼ Transparentnost in učinkovitost
poslovanja.
Luka Koper je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je ob-
javljena na spletni strani Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si). Trajnostne
usmeritve Skupine Luka Koper izhajajo iz ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in razvojnih usmeritev
Republike Slovenije do leta 2030.
Zadani cilji trajnostnega razvoja se nanašajo predvsem na družbo Luka Koper, d. d., glede na področja delova-
nja pa jim sledijo tudi preostale družbe Skupine Luka Koper.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
106
19 Korporativna integriteta, človekove pravice,
preprečevanje korupcije in skladnost poslovanja
55
Dobrodošla poslovna praksa zadnjih let je, da podjetja pri svojem poslovanju vse bolj stremijo k spoštovanju
in krepitvi korporativne integritete in skladnosti poslovanja. S takim pristopom se zagotavlja poslovanje, ki je
skladno z zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter etičnimi načeli.
Spoštovanje zakonodaje in etično delovanje v najširšem pomenu besede se zagotavljata s sledenjem konceptu
družbene odgovornosti, ki se vse bolj uveljavlja in s tem postaja nepogrešljiv del vsakodnevnega poslovanja
podjetij. Cilj družb v Skupini Luka Koper je dolgoročno uspešno poslovanje, ki poleg dolgoročnega razvoja
družbe in Skupine Luka Koper vključuje tudi zavezo trajnostnemu razvoju oziroma družbeno odgovornemu
odnosu do skupnosti in naravnega okolja. Ta zaveza je globoko vpeta v naše vrednote in korporativno kulturo.
Skupina Luka Koper je tudi v letu 2022 organizirala usposabljanje s področja korporativne integritete, človeko-
vih pravic, skladnosti poslovanja in varovanja osebnih podatkov.
◼ Interno organizirana usposabljanja:
◼ Tajni podatki: 3 delavnice, skupaj 40 udeležencev
◼ Zunanja usposabljanja:
◼ Konferenca RISK: 2 udeleženca
◼ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja: 1 udeleženec
◼ Korporativno upravljanje: 1 udeleženec
◼ Kibernetska varnost: 4 udeleženci
◼ Korupcijska tveganja: 1 udeleženec
◼ Dnevi korporativne varnosti: 3 udeleženci
◼ Tajni podatki: 1 udeleženec
◼ GDPR: 7 udeležencev
19.1 Korporativna integriteta
56
Skupina Luka Koper je leta 2014 pristopila k Slovenskim smernicam korporativne integritete. Za področje
korporativne integritete sta v Luki Koper zadolžena pooblaščenec za korporativno integriteto in komisija za
obravnavo prijav kršitev korporativne integritete, ki o ugotovljenih kršitvah pripravita poročilo s priporočili
oziroma predlogi ukrepov.
V prizadevanjih za ustvarjanje pogojev za visoko etično in odgovorno poslovanje družbe, zaščito interesov vseh
deležnikov in minimizacijo tveganj, ki bi lahko nastala zaradi neskladnega ravnanja zaposlenih, pogodbenih
partnerjev ali tretjih oseb, je v Luki Koper vzpostavljen poklicni sistem funkcije pooblaščenca za korporativno
integriteto in skladnost poslovanja, ki je organizacijsko neodvisen in poroča neposredno vodstvu družbe in nad-
zornemu svetu. Vloga pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja je svetovati in opozar-
jati na obstoj tveganj za skladnost z zakonodajo in notranjimi predpisi ter drugimi veljavnimi akti družbe v vseh
poslovnih procesih, predvsem tveganj trgovanja z notranjimi informacijami in razkrivanja varovanih podatkov.
55 GRI 2-23, 2-25, 2-26
56 GRI 2-23, 2-25, 2-26
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
107
S tem se zagotavlja izvajanje programa korporativne integritete in skladnosti poslovanja, skrbi za upravljanje
tveganj za korporativno skladnost in integriteto, vzpostavitev primernega postopka in metodologij za oceno
tveganj s področja skladnosti in korporativne integritete, upravljanje tveganj s področij nasprotja interesov, lo-
biranja, korupcije ter kršitev etike in integritete, izhajajoč iz Etičnega kodeksa, vodenje evidenc, vpetost sistema
korporativne integritete v sistem notranjega upravljanja ter krepitev kulture skladnosti poslovanja in integritete.
Pooblaščenec za korporativno integriteto je skrbel za to, da se zberejo vse potrebne izjave članov uprave in
nadzornega sveta glede nasprotja interesov, neodvisnosti in varovanja notranjih informacij, kot jih predvideva
in zahteva pozitivna zakonodaja.
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko na pooblaščenca za korporativno integriteto naslovi prijavo zaradi kršitev
korporativne integritete, za katere je pooblaščenec pristojen. Pooblaščenec in komisija obravnavata vse
prijave in obvestila, tudi anonimne. Prijavo kršitve korporativne integritete je mogoče vložiti na spletni strani
delniške družbe https://www.luka-kp.si/slo/prijava-nepravilnosti ali neposredno pri pooblaščencu za korpo-
rativno integriteto. Pooblaščenec in komisija morata varovati identiteto dobrovernega prijavitelja in s podatki
o prijavitelju ravnati zaupno. V primeru izvajanja nedovoljenih povračilnih ukrepov zoper prijavitelja se lahko
zoper zaposlene, ki izvajajo nedovoljene povračilne ukrepe, sprožijo ustrezni postopki po veljavni delovno-
pravni zakonodaji, o čemer se obvesti poslovodstvo družbe. V primeru anonimne prijave identitete dobrover-
nega prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati. Prijava se lahko vloži pisno, ustno na zapisnik, prek obrazca na spletni
strani Luke Koper ali prek drugih elektronskih medijev. Vsaka prejeta prijava se evidentira v evidenco prijav.
Poročila o prejetih prijavah redno obravnava revizijska komisija nadzornega sveta, enkrat letno pa še nadzorni
svet.
Etični kodeks, ki pomeni vodilo, smernice in pravila družbe, temelji na vrednotah in ciljih Luke Koper. V njem
so povzete morebitne etične dileme in situacije, v katerih se lahko zaposleni znajdejo v okviru pričakovanega
oziroma zahtevanega ravnanja zaposlenih pri delu v Skupini Luka Koper.
Etični Kodeks je v elektronski obliki dostopen vsem zaposlenim na portalu Luke Koper, poslovnim partnerjem
in preostali zainteresirani javnosti pa na spletni strani Luke Koper. Vsi novozaposleni prejmejo tiskan izvod
kodeksa že ob zaposlitvi in se z izjavo zavežejo k njegovemu spoštovanju. Od vseh zaposlenih, predvsem od
vodstvenih delavcev, se pričakujeta visoka profesionalnost in integriteta v odnosu tako do drugih zaposlenih
kakor tudi do strank, lastnikov, medijev, dobaviteljev, državnih organov in drugih partnerjev.
Vloga vodij je, da s svojim zgledom, odgovornostjo za rezultate in razvoj zaposlenih, sposobnostjo prenašanja
ciljev organizacije v cilje posameznikov, zagotavljanjem rednih povratnih informacij o uspešnosti dela zaposle-
nim, skratka s sposobnostjo opredeljevanja slabosti in prednosti zaposlenih usmerjajo zaposlene pri razvoju v
smeri doseganja skupnih ciljev podjetja.
Pri sprejemanju odločitev družbo vodijo vrednote: odgovornost, pripadnost, spoštovanje, sodelovanje, ustvar-
jalnost.
Družbe Skupine Luke Koper si prizadevajo zaščititi premoženje pred prevarami in koruptivnimi ravnanji z
ustreznim notranjim kontrolnim sistemom. Zaposleni na delovnih mestih, ki so izpostavljena tem tveganjem,
so dobili v podpis izjave o povezanih osebah in izogibanju nasprotju interesov, v Skupini Luka Koper pa velja
tudi Pravilnik o sprejemanju daril v družbah Skupine Luka Koper ter v razmerju do poslovnih partnerjev Kodeks
ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom izjave o
njegovem spoštovanju.
Zaposleni lahko pridobijo nasvete tako, da se obrnejo neposredno na pooblaščenca za korporativno integri-
teto. Pooblaščenec za korporativno integriteto Skupine Luka Koper je v letu 2022 obravnaval štirinajst prijav
domnevnih kršitev korporativne integritete, ki so jih podali zunanji in notranji akterji. Od štirinajstih prijav je
bilo devet prijav anonimnih in pet prijav z znanim prijaviteljem. Pooblaščenec je ob obravnavi prijav preverjal
njihovo utemeljenost in delno je bila upravičena ena anonimna prijava. Ob pregledu prijav so se preverili tudi
interni procesi in izdanih je bilo 8 priporočil, ki jih je poslovodstvo v letu 2022 realiziralo. Prav tako je družba v
letu 2022 sprejela dodatne ukrepe na področju informacijske varnosti in skrbnega pregleda novih poslovnih
partnerjev ter tako dodatno okrepila interne kontrole na tem področju.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
108
19.2 Človekove pravice in diskriminacija
57
Vlada Republike Slovenije je novembra 2018 sprejela Nacionalni akcijski načrt za spoštovanje človekovih pravic
v gospodarstvu, katerega namen in cilj je zagotoviti uresničevanje Smernic OZN za spoštovanje človekovih
pravic v gospodarstvu in pripomoči k zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih
v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji,
sindikati, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Luka Koper, d. d., je od leta 2019 podpisnica Zaveze
k spoštovanju človekovih pravic, ki vključuje zavezo k sprejemu akcijskega načrta najpozneje v treh letih od
podpisa. V letu 2022 je sprejela akcijski načrt implementacije Zaveze k spoštovanju človekovih pravic v poslo-
vanju. Z zavezo družba sledi tudi priporočilom in pričakovanjem SDH, ki od družb s kapitalsko naložbo države
pričakuje, da v svoje poslovanje implementirajo relevantna načela Nacionalnega akcijskega načrta Republike
Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in da so vzor drugim družbam tudi na področju
spoštovanja človekovih pravic.
V letu 2022 je deloval pooblaščenec za korporativno integriteto. Prav tako v letu 2022 je bilo sistemizirano novo
delovno mesto pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov
ter človekovih pravic, ki bo pregledal, dopolnjeval in vodil aktivnosti iz akcijskega načrta. Konec leta je nadzor-
ni svet podal soglasje za dodatne zadolžitve osebe, ki bo opravljala tudi naloge s področja človekovih pravic.
Pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost poslovanja, varstvo osebnih podatkov ter človekovih
pravic je bil imenovan v januarju 2023.
V okviru Nacionalnega akcijskega načrta (NAN)
58
so bile oblikovane naslednje prednostne naloge oz. področja
človekovih pravic.
1. Varstvo temeljnih delavskih pravic (prekarno delo)
2. Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
3. Preprečevanje diskriminacije in neenakosti ter promocija enakih možnosti
4. Delo in zaposlovanje invalidov
5. Varnost in zdravje na delovnem mestu
6. Varstvo okolja in trajnostni razvoj
7. Pravice potrošnikov
8. Preprečevanje trgovine z ljudmi
V okviru spoštovanja človekovih pravic in preprečevanja diskriminacije Luka Koper z izvajanjem navedenih
ukrepov sledi načelom:
◼ Varstvo temeljnih delavskih pravic, preprečevanje prekarnega dela
S spremembo poslovnega modela in odpravo modela poslovanja z izvajalci pristaniških sto-
ritev je družba v letu 2020 zaključila implementacijo novega tristebrnega poslovnega mo-
dela in s tem naredila velik preskok v smeri spoštovanja človekovih pravic. Vzpostavila je
tudi najem agencijskih delavcev, ki so jim zagotovljene enake pravice kot redno zaposlenim
delavcem v skladu z zakonodajo in Kolektivno pogodbo Luke Koper, d. d. Družba zagotavlja
zaposlenim delovno razmerje za nedoločen čas oziroma le izjemoma za določen čas ter za
polni delovni čas razen izjemoma iz naslova zagotavljanja pravic iz starševskega in zdra-
vstvenega varstva.
57 GRI 2-23, 2-24, 2-25, 2-26, 3-3, 406-1
58 Človekove pravice v gospodarstvu | GOV.SI
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
109
◼ Preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
Delodajalec je že po zakonu dolžan zagotavljati tako delovno okolje, v katerem noben de-
lavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju, verbalnemu,
neverbalnemu in fizičnemu, s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Za ta na-
men mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim
nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. V družbi je od leta 2014 v velja-
vi Pravilnik o zaščiti dostojanstva zaposlenih, ki ureja varstvo zaposlenih pred vsakršnimi
oblikami nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu, določeni pa so tudi postopki, na-
čini prijave in ukrepi za varovanje dostojanstva zaposlenih. V letu 2022 je bil omenjeni pra-
vilnik v postopku spremembe oz. preoblikovanja v Pravilnik o preprečevanju nadlegovanja
in trpinčenja na delovnem mestu.
V letu 2022 je bil zaradi suma nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu na podlagi
formalne prijave obravnavan 1 primer. Prijava domnevnega mobinga je bila neutemeljena
in zavržena.
◼ Zagotavljanje enakosti spolov
V letu 2020 je bila dopolnjena Politika raznolikosti uprave in nadzornega sveta, o čemer
družba podrobneje poroča v točki 19.4 Politika raznolikosti. Družba zagotavlja enakost spo-
lov tudi med preostalimi zaposlenimi z nediskriminatornimi objavami in enako obravnavo
prispelih prijav kandidatov na objavljena prosta delovna mesta v postopkih zaposlovanja
ter z enakim plačilom za opravljeno delo ne glede na spol in delovno mesto.
◼ Varstvo invalidov
Družba skrbno obravnava zaposlene v postopkih pred invalidsko komisijo, pri iskanju ustre-
znega delovnega mesta v skladu s preostalo delovno zmožnostjo zaposlenih ter sodeluje z
invalidskim podjetjem Luka Koper INPO, d. o. o.
◼ Varstvo starejših delavcev
Družba izpolnjuje zakonska določila glede nadurnega dela starejših, nočnega dela in doda-
tnih dni letnega dopusta za starejše delavce.
◼ Varnost in zdravje na delovnem mestu
Družba izvaja ukrepe za varovanje zdravja glede na ocene tveganja delovnih mest, usposa-
bljanja za varno delo in uporabo varovalne opreme ter ukrepe promocije zdravja. Družba o
tem podrobno poroča v poglavju 20 Varno in zdravo pristaniško okolje.
◼ Varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostni razvoj
Družba o tem podrobno poroča v poglavju 22 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja.
Od vseh omenjenih načel je bil zabeležen zgolj en primer domnevnega mobinga, ki je bil pozneje ovržen; drugih
primerov diskriminacije ni bilo.
Luka Koper spoštuje pravico zaposlenih do svobodnega združevanja, članstva v sindikatih in svetu delavcev ter
drugih oblik združevanja. Komunicira se odkrito in spoštljivo, brez napačnega prikazovanja dejstev ali zavaja-
nja ter neavtoriziranega prenosa informacij na vseh ravneh in področjih delovanja v družbi, tako v formalni kot
neformalni komunikaciji. Kritika dela je del odkrite komunikacije in ne sme biti usmerjena v osebo, temveč v
dejanja.
Luka Koper, d. d., obdobno sodeluje v pobudi in izboru najuglednejšega zaposlovalca Zlata nit, ki delno pokriva
področje človekovih pravic, nazadnje v letu 2021.
V letu 2021 je družba Luka Koper, d. d., interno organizirala obsežnejše usposabljanje s področja varovanja
človekovih pravic, ki se ga je udeležilo 11 odstotkov zaposlenih, v letu 2022 pa se je 7 strokovnih delavcev s kad-
rovskega področja udeležilo dodatnega usposabljanja na temo GDPR.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
110
19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot najrelevantnejše za družbo Luka
Koper, d. d.
5960
Luka Koper, d. d., posveča posebno pozornost spoštovanju človekovih pravic. Človekove pravice so sicer dolžni
spoštovati celotna Luka Koper in vsi zaposleni.
V tabeli, ki sledi, so navedene človekove pravice, ki so bile v okviru delovne skupine zaposlenih, zadolžene za
implementacijo trajnostnega poročanja po standardih GRI, prepoznane kot najrelevantnejše za vse zaposlene
v družbi Luka Koper, d. d.
Za človekove pravice, pripoznane kot zelo pomembne, ocenjene z oceno 1, je v zadnji koloni tabele navedena
vrednost KPI v letu 2022.
Prepoznane človekove pravice
Človekove pravice Zaposleni Pomembnost
1–4
60
KPI Vrednost KPI za leto 2022
za pomembnost 1
TEMELJNE PRAVICE IN SVOBOŠČINE
Pravica do življenja X 1 Št. smrti V letu 2022 ni bilo nezgod s
smrtnim izidom.
Prepoved prisilnega dela X 4 Št. ur dela
Svoboda izražanja – v povezavi
s pravico do organiziranega
sindikalnega gibanja; blatenje s
strani medijev
X 2 Št. objav
Št. sproženih tožb za utišanje
nekoga
Nedotakljivost človekove
zasebnosti (varstvo podatkov)
X 1 Št. zlorab osebnih podatkov
(prijav)
V letu 2022 ni bilo prijav zlorab
osebnih podatkov.
EKONOMSKE, SOCIALNE IN KULTURNE PRAVICE
Pravica do dela X 1 Št. odprtih tožb zaradi
nezakonitih odpovedi
4 odprte tožbe zaradi nezakonitih
odpovedi (od tega se 3 nanašajo
na 3 nekdanje člane uprave).
Pravica do izobrazbe X 4 Povprečno št. ur usposabljanja
Pravica do dostojanstva pri delu X 1 Št. prijav Poročamo v poglavju
19.2 Človekove pravice in
diskriminacija
Pravica do organiziranja
sindikalnega delovanja,
participacije in stavke
X 1 Št. stavk, shodov
Št. reprezentativnih sindikatov
Sklenjen sporazum s sindikati
V letu 2022 ni bilo stavk in shodov.
Družba ima 2 reprezentativa sin
-
dikata. V letu 2022 je bil sklenjen 1
sporazum.
Pravica do enakega plačila za
enako delo
X 1 Višina plače za enako delovno
mesto
Poročamo v poglavju 21.1.11
Ugodnosti za delavce
Pravica do socialne varnosti
(plačevanje prispevkov)
X 1 Plačilo prispevka Poročamo v poglavju 21.1.11
Ugodnosti za delavce
Pravica do družinskega življenja X 2 Št. nadur nad zakonsko omejitvijo
Pravica do zdravja X 1 Ukrepi za promocijo zdravja
Št. poškodb pri delu
Št. zdravniških pregledov
Poročamo v poglavju 20 Varno in
zdravo pristaniško okolje
Pravica do nediskriminacije X 2 Št. pritožb zaradi
diskriminatornega ravnanja
Pravica do počitka in prostega
časa
X 1 Izkoriščenost letnega dopusta
Izplačilo regresa za letni dopust
99 % izkoriščenost letnega
dopusta
Poročamo v poglavju 21.1.11
Ugodnosti za delavce
ČLOVEKOVE PRAVICE TRETJE GENERACIJE
Pravica do zdravega življenjskega
okolja
X 1 Raven hrupa
Koncentracija prašnih delcev
Število onesnaženj
Kakovost pitne vode
Poročamo v poglavju 22 Dolgo
-
ročno vzdržen razvoj naravnega
okolja
59 GRI 2-23, 2-24
60 1–zelo pomembno, 4–nepomembno
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
111
19.3 Korupcija in podkupovanje
61
V Skupini Luka Koper je bil do 10. 7. 2022 v veljavi Kodeks ravnanja dobaviteljev. Od 11. 7. 2022 dalje je v veljavi
Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom
izjave o njegovem spoštovanju. S tem poslovni partner prevzame obveznost spoštovanja zahtevanih etičnih
vrednot in načel. Poleg tega je bil dopolnjen sistem preverjanja dobaviteljev in kupcev, s katerim se podrobno
spremlja njihovo finančno stanje in lastniško strukturo. Skupina Luka Koper krepi proces uveljavljanja etičnih
vrednot in njihovega ponotranjenja ter skrbi za obvladovanje tveganj in posledično zmanjševanje izgub v po-
slovanju. Skupina zasleduje profesionalnost, lojalnost in integriteto v odnosu do zaposlenih, strank, lastnikov,
medijev, dobaviteljev, državnih in lokalnih organov in drugih deležnikov ter poslovne odnose sklepa transpa-
rentno, ob spoštovanju konkurenčnosti in dobrih poslovnih običajev ter z ničelno toleranco do koruptivnih ali
etično spornih ravnanj ali nepoštene poslovne prakse.
Skupina Luka Koper si s tako zastavljenimi načeli za dobavitelje oz. s pravili poslovne etike družbe prizadeva
ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi naši dobavitelji, kupci, njihovi zaposleni in podizvajalci ter drugi deležniki
sodelovali s Skupino Luka Koper v duhu etičnih pravil ravnanja, ki veljajo za Skupino Luka Koper.
Ob zaposlitvah se nadaljuje dobra praksa, da vsak novozaposleni prejme Etični kodeks in praktični vodnik etič-
nega ravnanja, v katerem so med drugim opredeljena tveganja korupcije, vsem pa se predstavijo tudi načela
pristaniške varnosti, ki zajemajo vprašanje integritete (kako se obnašati na delovnem mestu, etično ravnanje,
varovanje poslovnih skrivnosti …). V letu 2022 so bili s tem seznanjeni vsi novozaposleni (109 zaposlenih), pose-
bej pa se je usposabljanja s področja tveganj korupcije in integritete v poslovnem poslovanja dvakrat udeležil
zaposleni, predviden za prevzem nalog pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost poslovanja,
varstvo osebnih podatkov ter človekovih pravic. V letu 2021 sta se izvedla izobraževanje in seznanitev s kodeksi
in politikami vseh zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 pa v družbi Luka Koper INPO, d. o. o.
Število in odstotek zaposlenih, ki so bili izobraženi glede preprečevanja korupcije, porazdeljeno
glede na regijo in kategorijo delovnega mesta
31. 12. 2022 Regija prebivališča Kategorija DM
Število
zaposlenih,
ki so bili na
izobraževanju
(od vseh
zaposlenih)
Delež v
% glede
na vse
zaposlene
Število zaposlenih,
ki so bili na
izobraževanju
(od vseh zaposlenih),
po regijah
Število Delež v
% glede
na vse
zaposle-
ne
Število zaposlenih,
ki so bili na
izobraževanju
(od vseh
zaposlenih), po
kategoriji DM
Število Delež
v posa-
mezni
katego-
riji v %
111 7 Obalno-kraška regija 85 5,2 Vodilni (uprava, b-1) 6 0,4
Osrednjeslovenska
regija
3 0,2 Ostali vodstveni 0 0
Primorsko notranjska 15 0,9 Strokovni 7 0,4
Drugo 8 0,5 Izvajalski 98 6
V letu 2022 v Skupini Luka Koper ni bilo potrjenih primerov korupcije.
61 GRI 205-2, 205-3, 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
112
19.4 Politika raznolikosti
62
Politika raznolikosti določa ciljno raznolikost, ki se zasleduje v zvezi z zastopanostjo v nadzornem svetu in
upravi družbe glede na spol, starost, izobrazbo ter druge osebne lastnosti članov, kot je primerno za družbo.
S Politiko raznolikosti uprave in nadzornega sveta družba postavlja okvire, ki v teh dveh organih omogočajo
ustrezno sestavo članov z zastopanostjo obeh spolov (ženskega in moškega) in različnih starostnih skupin, z
različnim naborom ustreznih znanj, veščin in izkušenj, ki ob optimalnem vodenju in nadzoru ter obvladovanju
tveganj zagotavlja dolgoročni uspeh družbe pri doseganju njenih ciljev in izpolnjevanju strategije.
Podlaga politike raznolikosti sta poleg zakonskih aktov in statuta družbe tudi Politika upravljanja družbe Luka
Koper, d. d., in Etični kodeks družb Skupine Luka Koper.
Pri sestavi članstva v upravi in nadzornem svetu se ob upoštevanju dejavnosti družbe sledi cilju, da sta v orga-
nih ustrezno zastopana oba spola. Težimo k temu, da imata uprava kot celota oziroma nadzorni svet kot celota
vsa ustrezna znanja, veščine in izkušnje, pri čemer se posamezni člani s svojimi znanji, izobrazbo in izkušnjami
medsebojno dopolnjujejo tako, da lahko uspešno upravljajo oziroma nadzorujejo delniško družbo v skladu s
cilji, strategijo, politikami delniške družbe in z etičnimi standardi.
V letu 2022 je bila vzpostavljena metodologija identifikacije ključnih kadrov in pripravljen nabor kandidatov, ki
svojo karierno ambicijo vidijo tudi v članstvu uprave. V letu 2022 se bodo oblikovali individualni načrti razvoja
slabše razvitih socialnih in vodstvenih kompetenc teh kandidatov, ki bodo vključeni v načrt usposabljanj oz.
izobraževanj za leto 2023. Prednost družbe je, da ima nabor kandidatov za članstvo uprave z različnimi znanji,
izkušnjami, različnega spola in starosti, vendar sam postopek izbire članov uprave ni v pristojnosti Luke Koper,
temveč aktualnega nadzornega sveta, ki ni vnaprej določil kompetenčnega modela za posameznega člana
uprave, lastnega družbi in panogi družbe. Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija nadzornega sveta, ki o
tem poroča nadzornemu svetu.
19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
63
19.5.1 Skladnost poslovanja
Na področju skladnosti Luka Koper s svojimi notranjimi predpisi preventivno izvaja kontrole za zagotavljanje
skladnosti poslovanja ter zagotavlja sistematičen postopek zapisovanja, reševanja in analiziranja vseh vrst
neskladnosti s ciljem uvajanja primernih ukrepov za izboljšanje, kar vodi do stalnega izboljševanja kakovosti
poslovanja.
Na področju skladnosti so se v letu 2022 izvajale redne in izredne presoje skladnosti poslovanja družbe na
podlagi letnega načrta, ki ga je sprejela uprava ter potrdila revizijska komisija nadzornega sveta družbe. V letu
2022 je bilo izrečenih 9 priporočil na ravni osnutka, ki so bila posredovana vodjem organizacijskih enot v družbi
z namenom odprave neskladnosti poslovanja. V letu 2022 je bil sprejet nov Kodeks ravnanja poslovnih partner-
jev Skupine Luka Koper, h kateremu poslovni partner pristopi s podpisom izjave o njegovem spoštovanju. Ob
tem je bil sistem preverjanja dobaviteljev in kupcev dopolnjen s podrobnim pregledom njihovega finančnega
stanja in lastniške strukture s preveritvijo končnih lastnikov.
62 GRI 3-3
63 GRI 2-23, 2-25, 2-26, 2-27
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
113
Skladno z načrtom, so bila izvedena vsa načrtovana preverjanja skladnosti poslovanja na različnih področjih
poslovanja družbe, kot so sklepanje in izvajanje pogodb, investicije, izterjave plačil in zavarovanja terjatev,
varovanje osebnih podatkov, ravnanje z informacijami javnega značaja in javno naročanje.
Notranji predpisi družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper se dotikajo vseh njenih področij delovanja,
tj. operative, prodaje storitev, razmerij z dobavitelji, delničarjev, financ, računovodstva, varnosti, ekologije,
varstva pri delu, varovanja osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti itd. Družba sprejema različne politike,
strategije in kodekse, o čemer poroča v poglavju 18 Luka Koper in usmeritve na področju trajnostnega razvoja.
Prav tako sprejema usmeritve na področju trajnostnega razvoja. V letu 2022 sta bili na novo sprejeti politika
upravljanja in prodajna politika družbe Luka Koper, d. d.
Notranja regulativa se stalno izpopolnjuje glede na izzive, s katerim se družba srečuje na trgu in v razmerju do
svojih deležnikov, ter predpisuje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo transparentnost in integriteto poslova-
nja. Sprejet in dopolnjen je bil Pravilnik o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov.
19.5.2 Varovanje osebnih podatkov
V družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2022 deloval pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov (Data Protection
Officer), ki je bil imenovan iz vrst zaposlenih. V sklopu ukrepov za implementacijo splošne uredbe Evropske uni-
je o varstvu osebnih podatkov (GDPR, General Data Protection Regulation) je bil dopolnjen Pravilnik o varstvu
osebnih podatkov, ki je objavljen in dosegljiv na spletni strani družbe. Poleg tega je bilo izdelanih devet ocen
zakonitosti interesa za vodenje zbirk osebnih podatkov.
Pooblaščena oseba za varstvo podatkov skladno z evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva oseb-
nih podatkov z ustreznimi poklicnimi odlikami in strokovnim poznavanjem zakonodaje ter dejanskimi izkuš-
njami s področja varstva osebnih podatkov ali primerljivega področja na neodvisen način skrbi, da pri obdelavi
osebnih podatkov ne prihaja do kršitev.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
114
20 Varno in zdravo pristaniško okolje
20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
64
Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:
◼ varnost in zdravje pri delu (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv,
◼ lažje poškodbe pri delu (ocena 2): dejanski negativen vpliv,
◼ tveganje težjih poškodb pri delu (ocena 3): potencialni negativen vpliv,
◼ poklicne bolezni (ocena 1): potencialni negativen vpliv.
Pripoznana sta dva potencialna negativna vpliva v zvezi s težjimi poškodbami pri delu in poklicnimi boleznimi.
Ukrepi za obvladovanje teh vplivov so pripoznani v okviru sistema obvladovanja tveganj in priložnosti.
Skupina Luka Koper uresničuje politiko varnega in zdravega delovnega okolja tako, da so načini delovanja, de-
lovni procesi ter procesi sodelovanja z zunanjimi deležniki skladni z zakonodajo (Zakonom o varnosti in zdravju
pri delu s podzakonskimi predpisi – ZVZD-1) in s sistemom vodenja varnosti in zdravja pri delu. Sistem vodenja
oblikuje Luka Koper, d. d., in v tem okviru je bila v letu 2020 uspešno zaključena implementacija zahtev novega
standarda ISO 45001:2018 – sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi ciljane presoje skladnosti,
ki jo je izvedel Slovenski institut za kakovost in meroslovje, Ljubljana (SIQ Ljubljana), je Luka Koper dne 17. 4.
2020 prejela certifikat o ustrezno vzpostavljenem sistemu vodenja po prej omenjenem standardu. Pomembna
izhodišča za uveljavljanje tega sistema so nenehno izboljševanje ter prepoznavanje nevarnosti in preprečeva-
nje poškodb, še preden bi do njih sploh prišlo. Z namenom zagotavljanja ustreznih kompetenc kadra, ki deluje
na področju varnosti in zdravja pri delu, so organizirana tudi usposabljanja za notranje presojevalce sistema
varnosti in zdravja pri delu po standardu ISO 45001:2018.
Sistem varnosti in zdravja pri delu je zasnovan tako, da se v okviru letnega načrtovanja preveri tveganja za
varnost in zdravje pri delu iz ocene tveganja oz. registra tveganj. Tveganja se prepoznavajo z oceno tveganja
delovnih mest ter z analizo nezgod pri delu in drugih izrednih dogodkov. Na osnovi prepoznanih pomembnih
tveganj se določijo letni cilji in pripravijo programi izboljšav s potrebnimi aktivnosti za doseganje zastavljenih
ciljev. Realizacija programa izboljšav se spremlja v kvartalnih poročilih in programih dela ter letnem poročilu o
varnosti in zdravju pri delu. Ustreznost uveljavljenega sistema se preverja in ocenjuje v okviru rednih notranjih
in zunanjih presoj ter na podlagi vodstvenega pregleda.
Na področju zdravja pri delu Luka Koper načrtuje in izvaja promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zago-
tovi potrebna sredstva in način spremljanja. Aktivnosti promocije zdravja temeljijo na oceni potreb.
20.2 Varnost in zdravje pri delu
20.2.1 Organiziranost področja
Da je sistem varnosti in zdravja pri delu vzpostavljen, se izvaja, vzdržuje in izboljšuje, na najvišji ravni zagotavlja
član uprave - delavski direktor. Za koordinacijo aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, spremljanje
zakonskih zahtev ter prenos oz. usklajevanje interne dokumentacije s potrebnimi spremembami je v sklopu
64 GRI 3-3, 403-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
115
področja varovanja zdravja in ekologije vzpostavljena centralna služba za varnost in zdravje pri delu. Za opra-
vljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu so po različnih terminalih, oddel-
kih in področjih razporejeni posamezni strokovni delavci pooblaščenci za VZD.
Za področje zdravja pri delu je imenovana delovna skupina za promocijo zdravja, ki je podrobneje predstavlje-
na v nadaljevanju. V okviru Luke Koper deluje tudi športno društvo z več kot 1.100 člani, ki omogoča zaposle-
nim različne športne aktivnosti.
20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri delu
65
V letu 2020 se je dokončno vzpostavil nov tristebrni model – zaposleni, kadrovske agencije in zunanji pogodbe-
ni partnerji (ZPP). S tem izvajalcev pristaniških storitev (IPS) ni več. Nekatere pristaniške storitve je Luka Koper
predala v izvajanje zunanjim pogodbenim partnerjem (ZPP), ki te storitve izvajajo samostojno in ločeno od
delovnih procesov Luke Koper.
Vsi delavci, ki so neposredno vključeni v sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu ter katerih delo ali z delom
povezane aktivnosti so nadzorovani s strani Luke Koper, so zaposleni v Luki Koper ali so delavci kadrovskih
agencij (agencijski delavci).
Odvisne družbe, zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) in vsi drugi, ki vstopajo na območje koprskega pristanišča,
pa so delavci, katerih delo ali z delom povezane aktivnosti niso neposredno pod nadzorom Luke Koper, zato se
njihovo odgovorno ravnanje zagotavlja s sklenjenimi pogodbami, sporazumi o ukrepih zagotavljanja varnosti
in z drugimi dogovori. Ustrezno izpolnjevanje zahtev in izvajanje ukrepov pa se preverja z občasnimi preventiv-
nimi kontrolami ali internimi presojami oz. presojami s strani zunanjih izvajalcev. Zahteve, ki veljajo za zunanje
udeležence, so opredeljene v Pristaniškem redu in drugih internih aktih Luke Koper, ki so dostopni na spletni
strani Luke Koper.
Povprečno število zaposlenih v letu 2022: 1.589 (82 % vseh vključenih v proces).
Povprečno število agencijskih delavcev v letu 2022: 350 (18 % vseh vključenih v proces).
20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in preiskava izrednih
dogodkov
66
Podlaga za učinkovito prepoznavo nevarnosti/škodljivosti ter vpeljavo potrebnih varnostnih ukrepov je korek-
tno izvedena ocena tveganja, ki jo na ravni posameznih organizacijskih enot v sodelovanju s centralno službo
pripravljajo strokovni delavci za varnost in zdravje pri delu (pooblaščenci za VZD). Ocenjevanje tveganja je izve-
deno v skladu z interno metodologijo, v kateri so zajeti vsi kritični dejavniki tveganja. Na podlagi vsakodnevnih
spremljanj delovnih procesov, izrednih dogodkov, ki se dogajajo na območju pristanišča, informacij in pritožb
delavcev ter novih spoznanj, ki so posledica tehnološkega napredka, se ocena tveganja sistematično dopolnju-
je in nadgrajuje.
Delavci, vključeni v posamezne delovne procese, imajo pravico in dolžnost spremljati okoliščine na deloviščih
ter vodji delovnega procesa nemudoma poročati o vseh pomanjkljivostih/škodljivostih in drugih pojavih, ki
bi lahko ogrozili varnost in zdravje posameznikov v delovnem procesu. Ena od ključnih nalog vodij delovnih
procesov je, da v sodelovanju s pooblaščenci za VZD vzpostavijo varno in zdravo delovno okolje na deloviščih.
Zakonodaja v Republiki Sloveniji, na podlagi katere ima Luka Koper, d. d., izdelane interne akte za področje
varnosti in zdravja pri delu, zelo jasno opredeljuje pravico delavcev do odklonitve dela, če menijo, da je njihova
varnost ogrožena oz. da za njihovo varnost ni poskrbljeno v zadostni meri. Skladno s kolektivno pogodbo
je Luka Koper dolžna reprezentativnim sindikatom posredovati vse odgovore, ki se nanašajo na pravice in
obveznosti delavcev v zvezi z zagotavljanjem in izvajanjem varnosti in zdravja pri delu. V obravnavo zaznanih
pomanjkljivosti, tudi opažanj in pripomb delavcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, je na ravni Luke
Koper vključenih več različnih strokovnih področij in akterjev, zato v zvezi s tem ni zaznati odklonilnega odnosa
delavcev. Neodvisno od delovnih procesov je na ravni Luke Koper vzpostavljen tudi sistem, prek katerega lahko
delavci podajajo svoje ideje in predloge izboljšav. Med slednjimi se redno pojavljajo tudi predlogi za zagotavlja-
65 GRI 403-1, 403-8
66 GRI 3-3, 403-2, 403-9
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
116
nje višje stopnje varnosti in zdravja pri delu. Vsak predlog je pred realizacijo deležen strokovne presoje vpliva in
upravičenosti.
Luka Koper skladno z internimi dokumenti na področju varnosti in zdravja pri delu zagotavlja celostno obrav-
navo izrednih dogodkov, povezanih z delom. Vsak izredni dogodek, katerega posledica je ali bi lahko bila
poškodba delavca oz. pri katerem je ali bi lahko nastala večja premoženjska škoda, se javi v varnostno-nadzor-
ni center, prek katerega so obveščene in aktivirane vse potrebne intervencijske službe in strokovna področja.
Okoliščine izrednih dogodkov podrobno obravnavajo strokovni delavci za VZD, ki na podlagi internih proto-
kolov po končani raziskavi opredelijo, ali je s ciljem preprečevanja ponovite izrednega dogodka treba uvesti
dodatne ukrepe za zmanjševanje tveganja (revizija ocene tveganja, posamični korektivni ukrepi …).
20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter preprečevanje oziroma ublažitev
negativnih učinkov na zdravje
67
Za zagotavljanje izvajanja zdravstvenih ukrepov ima Luka Koper sklenjeno pogodbo z dvema izvajalcema me-
dicine dela, ki imata ustrezne kompetence za opravljanje zdravstvenih storitev. V okviru omenjenih kompetenc
pooblaščeni zdravnik opravlja predvsem naslednje naloge:
◼ Izvaja zdravstvene preglede delavcev, na podlagi katerih ugotavlja zdravstveno stanje
delavcev in zmožnost opravljanja določenega dela v delovnem okolju ter seznanja delavce
s tveganji, povezanimi z njihovim delom oz. delovnim okoljem. Zdravstveni pregledi se
izvajajo za vse zaposlene in agencijske delavce. Obseg in periodika zdravstvenih pregledov
se določata na podlagi ocene tveganja delovnega mesta. Organizacija izvajanja zdravstve-
nih ukrepov poteka v centralni službi, s čimer je omogočen enostaven dostop do storitev
in podatkov. Skladno z GDPR pa se zagotavlja tudi ustrezna zaupnost osebnih podatkov.
Zdravstveni pregledi so za delavce brezplačni in se izvajajo v delovnem času.
◼ Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter z boleznimi, povezanimi z
delom, ter odkriva vzroke. Med zaposlenimi in agencijskimi delavci ni prepoznanih oz.
diagnosticiranih poklicnih bolezni.
Iz poročil izvajalcev medicine dela o ugotovitvah pri opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih izstopajo
endokrine, prehranske in presnovne bolezni, sledijo očesne bolezni, simptomi in znaki ter nenormalni klinični
in laboratorijski izvidi in bolezni ušes. Povečuje se delež mišično-kostnih obolenj, kar je skladno z zdravstveni-
mi podatki NIJZ. Tveganja, povezana z zdravstvenimi težavami, se obvladujejo z vpeljavo preventivnih ukrepov
v delovne procese in s programom promocije zdravja.
V Luki Koper, d. d., ima skupaj 22 zaposlenih priznano stopnjo invalidnosti s strani Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije. Od tega je bila v letu 2022 priznana stopnja invalidnosti 7 zaposlenim, 10
zaposlenih pa je še v postopku pridobitve odločbe. Na podlagi dodeljenih stopenj invalidnosti se zaposlenim
uredi prezaposlitev v Luko Koper INPO, d. o. o., in prerazporeditev na drugo ustrezno delovno mesto znotraj
družbe Luka Koper, d. d., pri čemer se izpolnjujejo zahteve in omejitve, podane s strani komisije, ali pa zaposle-
ni ostanejo na enakem delovnem mestu, upoštevajoč opredeljene omejitve. Ustrezna prilagoditev dela ali pre-
razporeditev na drugo delo se izvede tudi v primeru zdravstvenih omejitev, ki izhajajo iz zdravniških spričeval
po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih.
20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo
68
V Luki Koper se izvajajo redna usposabljanja in preverjanja usposobljenosti za varno in zdravo delo. Usposa-
bljanja so obvezna za vse zaposlene in agencijske delavce, in sicer ob sklenitvi delovnega razmerja, pred pri-
četkom opravljanja dela na drugem delovnem mestu ali pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za
delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanja so
sestavljena iz splošnega in posebnega dela ter se izvajajo teoretično in praktično na podlagi programov uspo-
sabljanj. Po vsakem zaključenem usposabljanju se izvede preverjanje teoretične in praktične usposobljenosti
in pripravi ustrezen zapisnik o izvedbi. Usposabljanja in preverjanja usposobljenosti se izvajajo v delovnem
času in so za delavce brezplačna. Večino usposabljanj in preverjanj usposobljenosti izvajajo interni izvajalci
67 GRI 403-3, 403-6, 403-7, 403-10
68 GRI 403-5
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
117
(predavatelji, mentorji, inštruktorji). V odvisnosti od dela, ki ga delavec opravlja, pa se izvajajo tudi obvezna
periodična preverjanja teoretične in praktične usposobljenosti za varno in zdravo delo.
20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s predstavniki delavcev
69
Pri vseh pomembnih vprašanjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu, sodelujeta svet delavcev in sindi-
kat, ki predstavljata delavce. V sklopu sveta delavcev je konstruiran tudi odbor za varnost in zdravje pri delu, ki
se sestane najmanj enkrat tedensko. Tekočo problematiko se rešuje sproti ob zaznavi, kompleksnejšo tematiko
pa se uvrsti na sejo sveta delavcev, na kateri se na podlagi sklepa zadevo nadalje obravnava. Sodelovanje de-
lavcev je opredeljeno v internih dokumentih družbe Luka Koper (kolektivna pogodba, dogovori o sodelovanju
delavcev, organizacijski predpisi itd.) in lahko poteka prek predstavnikov delavcev, kot sodelovanje na podlagi
zakonskih ali drugih zahtev ali neposredno s strani delavca, kadar gre za neposreden vpliv na varnost in zdravje
pri delu (identifikacija nevarnosti, neustrezni ukrepi za varno delo, izredni dogodek itd.). Dostopanje do infor-
macij in komuniciranje potekata prek internih komunikacijskih orodij, kot so: sestanki, razgovori, seje, interna
pošta, intranet, kratke vesti, Luški glasnik itd. Delavci, ki dobronamerno izražajo mnenja, dajejo pobude in
uresničujejo pravice, skladno z internimi dokumenti ne smejo biti klicani na odgovornost.
20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu
70
20.3.1 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2022
Realizacija ciljev varnosti in zdravja pri delu v letu 2022
NAČRTOVANO DOSEŽENO
0 težjih poškodb 1 težja poškodba
Največ 13 poškodb na milijon opravljenih delovnih
ur (zaposleni + agencijski delavci)
16,4 poškodbe / milijon opravljenih ur
Največ 25 trkov v notranjem transportu na milijon
opravljenih delovnih ur
18,7 trka / milijon opravljenih ur
Največ 35 trkov na manipulativnih površinah na
milijon opravljenih delovnih ur
52,3 trka / milijon opravljenih ur
Legenda:
Cilj v letu 2022 ni bil dosežen
Cilj je bil v letu 2022 dosežen
Realizacija ciljev je podrobneje analizirana v nadaljevanju.
19.3.2 Cilji varnosti in zdravja pri delu v letu 2023
◼ 0 težjih poškodb,
◼ največ 17 poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur,
◼ največ 20 trkov v notranjem transportu na milijon opravljenih delovnih ur,
◼ največ 35 trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih delovnih ur.
69 GRI 403-4
70 GRI 3-3, 403-9
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
118
20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varnosti pri delu
71
Temeljno zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu predstavlja Zakon o varnosti in zdravju pri delu
s podzakonskimi predpisi ZVZD-1. Skladnost z zakonodajnimi zahtevami se preverja s stalnim internim nadzo-
rom, z notranjimi in zunanjimi presojami ter na podlagi inšpekcijskih nadzorov.
V letu 2022 je bil v Luki Koper, d. d., opravljen en inšpekcijski nadzor, in sicer z namenom pregleda procesa re-
ševanja morebitnih prijav v zvezi z nadlegovanjem ali trpinčenjem zaposlenih. Izdana ni bila nobena ureditvena
odločba.
20.5 Poškodbe pri delu
72
20.5.1 Število poškodb pri delu
Za namene statistike poškodb in izračunavanja različnih kazalnikov se upoštevajo poškodbe pri delu, ki zahte-
vajo vsaj en dan bolniškega staleža. Poleg navedenih je bilo v letu 2022 evidentiranih še 15 poškodb zaposlenih
v Luki Koper, d. d., ter 14 poškodb delavcev kadrovskih agencij, ki niso zahtevale bolniškega staleža.
Število poškodb pri delu
2020 2021 2022
Luka Koper, d. d. 34 (2) 39 39 (1)
Kadrovske agencije - KA 15 24 17
Zunanji udeleženci in odvisne družbe 13 17 22
* V oklepaju je število težjih poškodb, zunaj oklepaja skupno število poškodb.
Zunanji udeleženci so vozniki zunanjih tovornih vozil ter izvajalcih raznih del in storitev. Za zunanje udeležence in
odvisne družbe se vodi evidenca vseh prijavljenih poškodb, ne razpolaga pa se s podatki o bolniški odsotnosti.
Indeks pogostosti poškodb pri delu na milijon opravljenih delovnih ur (Luka Koper, d. d. +
kadrovske agencije) po letih
25
20
15
10
5
0
2020 2021 2022
število poškodb na mio. opravljenih ur
71 GRI 2-27
72 GRI 403-9
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
119
V letu 2022 so zaposleni v Luki Koper, d. d., opravili 2.708.749,08 ure, agencijski delavci pa 654.705,76 ure.
V letu 2022 beležimo rahel padec števila poškodb pri zaposlenih v Luki Koper, d. d., in agencijskih delavcih v
primerjavi s predhodnim letom.
Iz podrobnejše analize ni ugotoviti posebnega trenda, ki bi izstopal. Gre predvsem za lažje poškodbe. Največji
delež poškodb je utrpela najbolj izpostavljena skupina delavcev, to so LTD-ji oz. fizični delavci. Deli telesa, ki
so največkrat poškodovani so gležnji in prsti rok. Vzroki za nastanek poškodb so različni, delno so povezani s
trenutnim ravnanjem delavca (napačni gibi, preobremenitev dela telesa, izguba nadzora nad predmeti dela
itd.), delno pa so poškodbe povezane z rastjo pristanišča (pomanjkanjem prostora, nova zaposlovanja - delavci
potrebujejo določen čas, da pridobijo ustrezne izkušnje, itd.). Zaradi slednjega se je za leto 2023 prilagodila cilj-
na vrednost za poškodbe pri delu. Ob pojavu poškodbe pri delu se izvede analiza dogodka, opravijo razgovori
z udeleženci/pričami ter glede na ugotovitve izvedejo ti ukrepi: ponovna seznanitev z ukrepi za zagotavljanje
varnosti in zdravja ter po potrebi sprejetje dodatnih ukrepov za preprečitev ponovitve dogodka.
20.5.2 Pregled težjih poškodb
V decembru 2022 se je zgodila 1 težja poškodba pri delu, in sicer je na terminalu generalnih tovorov pri delu
na ladji prišlo do padca delavca cca. 2 m v globino. Glede na prepoznano problematiko posameznih del na
višini, pri katerih je potreben specifičen pristop, nadgrajujemo sistem usposabljanja za delo na višini (poligon,
inštruktorstvo).
20.5.3 Pregled kolektivnih poškodb
V letu 2022 ni bilo kolektivnih poškodb.
20.5.4 Pregled bolniške odsotnosti
Pri bolniški odsotnosti z dela se spremlja odsotnost zaposlenih z dela, ki nastane zaradi bolezni, poškodb, nege
in spremstva. Prikazuje se podatek o deležu bolniškega staleža, ki pove, kolikšen je delež izgubljenih delov-
nih dni zaradi bolniške odsotnosti. V letu 2022 je bila bolniška odsotnost 5,99-odstotna, kar je nekaj manj od
državnega povprečja, ki za leto 2022 znaša 6,10 odstotka. V celotnem deležu izgubljenih delovnih dni zaradi
bolniške odsotnosti je bila odsotnost zaradi izolacije v primeru covida-19 16-odstotna.
Delež izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti na zaposlenega po letih
7
6
5
4
3
2
1
0
% izgubljenih delovnih dni
2020 2021 2022
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
120
20.6 Škodni dogodki
73
Škodni dogodki, ki so predmet analiziranja, so dogodki, ob katerih je nastala premoženjska oz. materialna škoda.
Izmed vseh evidentiranih škodnih dogodkov, ki jih beležimo v Luki Koper, po številu izstopajo primeri, pri kate-
rih je škoda nastala zaradi trka.
Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) na milijon opravljenih ur po letih
30
25
20
15
10
5
0
število trkov v not. transportu na mio. opravljenih ur
2020 2021 2022
Število trkov v notranjem transportu (cestišča, parkirišča) z leti pada, kar gre delno pripisati izboljšavam v
prometni ureditvi (nov vhod, izboljšanje prometne ureditve, prenavljanje sistema notranjega javnega prevoza,
promocija varnosti itd.), delno pa so škodni dogodki še vedno povezani s človeškim faktorjem oz. upoštevanjem
pravil varnosti v prometu. Z omenjenimi aktivnostmi je prišlo do bistvenega izboljšanja na tem področju, zato se
je cilj za prihodnje leto znižalo, pozornost pa preusmerila na izboljšanje varnosti na manipulativnih površinah.
Število trkov na manipulativnih površinah na milijon opravljenih ur po letih
60
50
40
30
20
10
0
število trkov na manip. površinah na mio. opravljenih ur
2020 2021 2022
73 GRI 403-7
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
121
Cilj za število materialnih škod (trkov) na manipulativnih površinah je bil prvič postavljen v letu 2022. Število
trkov v zadnjih letih narašča, kar lahko delno pripišemo povečanemu obsegu dela (preobremenjenost skladi-
ščnih površin, rekordno število zunanjih kamionov na območju pristanišča, prepletanje različnih udeležencev).
Delno pa na kazalnik vpliva ravnanje udeležencev (neupoštevanje navodil, pravil, oznak …).
20.7 Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na področju varnosti
in zdravja pri delu v letu 2022
74
◼ Z namenom nadgradnje usposabljanj
v družbi so se nadaljevale aktivnosti za
vzpostavitev e-usposabljanj za varno delo
(teoretični del) in aktivnosti za izboljšanje
praktičnega dela usposabljanja za varno
delo (priprava poligonov, nabava simula-
torja itd.)
◼ Zaključila se je izdelava revizije ocene
tveganja za vsa delovna mesta na termina-
lih; vanjo so se ustrezno vključili dodatni
dejavniki tveganj in se v njej predvideli
ustrezni ukrepi za njihovo zmanjševanje.
Na podlagi revidiranega dokumenta se je
začel postopek izdelave revizije zdravstve-
ne ocene in se uskladile zahteve za preven-
tivne zdravstvene preglede.
◼ Pričelo se je usklajevanje za nadgradnjo
evidence pregledov delovne opreme prek
elektronske aplikacije.
◼ Začele so se aktivnosti za vpeljavo konkret-
nejših nadzorov nad izvajanjem delovnega
procesa in ozaveščanje glede pravilnega
dela z večjo vključenostjo na vseh ravneh
vodenja.
◼ S pomočjo Luškega glasnika, plakatov,
delavnic in obhodov se je izvajalo ozave-
ščanje o ukrepih za zagotavljanje varnosti
in zdravja pri delu.
74 403-7, 403-9
Osnutek poligona za dela na ladji
Osnutek poligona za delo na višini
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
122
20.8 Promocija zdravja
75
V aktivnosti promocije zdravja so vključeni tako zaposleni kot agencijski delavci.
S ciljem, da se delavcem olajša dostop do zdravstvenih storitev, ki niso neposredno povezane z delom, imajo ti
skladno s kolektivno pogodbo pravico do odsotnosti z nadomestilom plače do 8 ur mesečno za potrebe obiska
osebnega zdravnika ali specialista. V okviru aktivnosti za spodbujanje krvodajalstva pa imajo delavci poleg
zakonske pravice do odsotnosti na dan darovanja še pravico do dodatnega dneva plačane odsotnosti.
Pri oblikovanju programa promocije zdravja sodelujejo predstavniki vseh večjih organizacijskih enot ter naj-
višjega vodstva. Prednostne naloge promocije zdravja ostajajo obvladovanje mišično-kostnih bolezni, bolezni
dihal, težav, povezanih s prekomernim uživanjem psihoaktivnih substanc, in izboljšanje medosebnih odnosov.
Mišično-kostnim težavam so izpostavljeni zaposleni na mehanizaciji in delavci v pisarnah, predvsem zaradi
vpliva prisilne drže. V Luki Koper se vsako drugo leto spremlja raven obremenitve zaradi stresa, povezanega z
delom. Zaradi preprečevanja širjenja okužbe s koronavirusom je bila raziskava, načrtovana v letu 2021, presta-
vljena na leto 2023. Z namenom ohranjanja in izboljšanja psihofizične pripravljenosti zaposlenih in agencijskih
delavcev je družba izvedla naslednje aktivnosti:
◼ Uspešno je izpeljala projekt “Luških 10.000”. Sodelovalo je več kot 200 zaposlenih, ki so 30
dni zapored delali po 10.000 korakov dnevno.
◼ Vsem zaposlenim so bile v poletnem času razdeljene vitaminske tablete.
◼ Zaposlenim in obiskovalcem je družba trikrat v letu razdelila sveže sadje.
75 GRI 403-6
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
123
◼ Izvedena je bila anketa o ergonomskih vidikih delovnih mest s posebnim poudarkom na
oblikovanju smernic za najem računalniških pripomočkov.
◼ Na kontejnerskem terminalu je bila izvedena anketa “Primerjava 8- in 12-urnega izmenske-
ga dela”.
20.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in zdravja pri
delu v letu 2023
76
◼ Vpeljava e-usposabljanj za teoretični del varnosti in zdravja pri delu ter nadaljevanje aktiv-
nosti za nadgradnjo praktičnega dela usposabljanja za varno in zdravo delo.
◼ Aktivnosti za izboljšanje obstoječih varnostnih ukrepov pri delu na višini, predvsem pri
delih, kjer je zaradi specifik delovnega procesa potreben specifičen pristop za zagotovitev
ustreznega varovanja delavcev pred padcem z višine/v globino.
◼ Konkretnejša ureditev izvajanja preventivnih nadzorov nad upoštevanjem varnostnih
ukrepov (zagotovitev na vseh ravneh vodenja).
◼ Priprava načrta promocije varnosti pri delu in izvedba tematskih kampanj ozaveščanja o
dejavnikih tveganja v delovnem okolju po več kanalih hkrati.
◼ Revizija zdravstvene ocene delovnih mest in opredelitev ukrepov za preprečevanje zdra-
vstvenih tveganj kot posledice dolgoletnih delovnih obremenitev.
◼ Ergonomske izboljšave (gibalni kotiček z orodji).
◼ Promocija zdravja na delovnem mestu: sadni dnevi, projekt Luških 10.000, program odva-
janja od kajenja, razdeljevanje vitaminskih tablet.
76 GRI 403-9
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
124
◀ VSEBINA
21 Skrb za zaposlene
Zaposleni v Skupini Luka Koper s
svojim znanjem, energijo in delovno
vnemo dokazujejo predanost
kolektivu in partnersko soustvarjajo
prihodnost podjetja.
21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih
77
Zaposlovanje in skrb za zaposlene, vključno z visoko delovno uspešnostjo in zadovoljstvom zaposlenih, so v
matriki bistvenosti s strani deležnikov prepoznani kot področja z visoko pomembnostjo.
Prepoznane in ocenjene z vidika njihovih vplivov na deležnike so bile naslednje teme:
◼ zaposlovanje ter usposabljanje in izobraževanje z zelo pomembnim (ocena 3) dejanskim
pozitivnim vplivom in
◼ zavzetost ter ugodnosti za zaposlene (motiviranje zaposlenih) s srednje pomembnim (oce-
na 2) dejanskim pozitivnim vplivom.
V okviru navedenih tem ni prepoznanih negativnih vplivov.
Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja
kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov.
Obvladovanje dejanskih pozitivnih vplivov organizacija spremlja z obdobnim merjenjem organizacijske klime,
zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, nazadnje s spletnim anketiranjem jeseni leta 2022. Do konca marca 2023
bodo organizirane delavnice predstavitve rezultatov merjenja po posameznih organizacijskih enotah z name-
nom iskanja razlogov oz. vzrokov doseženih rezultatov ter podaje predlogov ukrepov za izboljšanje.
Podatke se spremlja tudi v okviru kvartalnih programov dela in poročil ter vodstvenega pregleda.
Luka Koper velja za pomembnega zaposlovalca v regiji z vplivom tudi na zaposlovanje v drugih spremljajočih
dejavnostih. Kazalniki, ki jih organizacija spremlja, so realizacija načrta kadrov in realizacija načrta agencijskih
delavcev (vrednost obeh kazalnikov za leto 2022 je 100 %), fluktuacija zaposlenih (ki je z 2,8 nizka), fluktuacija
na ključnih delovnih mestih (1,9), ocena primernosti novih kadrov (100-% uspešno opravljeno poskusno delo).
Poudarek je na transparentnem in nediskriminatornem selekcijskem postopku, za kar se vodijo zapisniki kad-
rovskih komisij.
77 GRI 2-7, 2-8, 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
125
◀ VSEBINA
Usposabljanje je v organizaciji vsakodnevno prisotno s pretežnim deležem interno organiziranih usposabljanj,
uvajanjem v delo prek sistemov mentorstva in inštruktorstva, sofinanciranjem pridobivanja višje ravni izo-
brazbe, vse z namenom zagotavljanja kakovostnih storitev. V usposabljanje je bilo vključenih 86 % zaposlenih,
povprečno je bilo doseženih 20,6 ure usposabljanja na zaposlenega.
Zavzetost zaposlenih vpliva na zadovoljstvo, učinkovitost, boljše rezultate organizacije oz. kakovost storitve in
pripadnost podjetju. Zavzetost organizacija povečuje z zagotavljanjem ustreznih pogojev za delo, povečeva-
njem motivacije zaposlenih ter izboljševanjem vodenja. V letu 2023 je predviden pričetek izvajanja programa
usposabljanja za vodje na vseh ravneh organizacije (Akademija vodenja). Na zavzetost bistveno vplivata kvali-
tetno in odgovorno izvajanje letnih razgovorov ter omogočanje rasti in razvoja zaposlenih (kariernega razvoja).
Vzpostavlja se bolj transparenten sistem kariernega razvoja zaposlenih z jasnimi kriteriji napredovanj.
Ugodnosti za zaposlene povečujejo pripadnost podjetju in zmanjšujejo fluktuacijo, opisane so v poglavju
21.1.11 Ugodnosti za delavce.
Deležniki so z ukrepi seznanjeni prek letnih poročil, samega sodelovanja v ukrepih (letni razgovori, anketira-
nje), člankov v internem glasilu organizacije, vključevanja in poročanja svetu delavcev in reprezentativnima
sindikatoma.
Podlaga za upravljanje kadrov je Strategija upravljanja s kadri 2020–2025, ki je sestavni del Strategije družbe
in vključuje strateške cilje in aktivnosti, ki se uresničujejo prek letnih načrtov kadrov in izobraževanja v sklopu
poslovnega načrta družbe. Konec leta 2022 se je začel postopek izdelave strategije Luke Koper, d. d., 2023–2027,
v katerem sodeluje delovna skupina za pripravo dela strategije, ki se nanaša na človeške vire. Politika in prakse
upravljanja kadrov so zapisane v internih dokumentih družbe. Postopki zaposlovanja se vodijo transparentno in
nediskriminatorno. Četrtletno se prek programov dela spremlja realizacija načrta kadrov in načrta usposabljanja,
sicer pa se letno spremljajo kazalniki fluktuacije zaposlenih in fluktuacije zaposlenih na ključnih delovnih mestih
ter delež internega kadrovanja na ključnih delovnih mestih. V letu 2022 je bil uveden nov kazalnik za delež inter-
nih napredovanj iz baze ključnih kadrov in naslednikov v okviru vseh internih napredovanj, in sicer z namenom
zagotavljanja transparentnega, nediskriminatornega in sistematičnega razvoja zaposlenih v skladu z vzpostavlje-
no metodologijo identifikacije in razvoja ključnih kadrov in naslednikov iz projekta, ki je bil zaključen v letu 2021.
Razvoj je omogočen vsem zaposlenim z vključevanjem v letne razgovore in usposabljanja. Uspešnost upravljanja
kadrov se spremlja vsako drugo leto, in sicer z merjenjem organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti zapo-
slenih ter z ocenjevanjem vseh vodstvenih kadrov po metodi 360. Delavnice za zaposlene, na katerih se oblikujejo
predlogi nabora ukrepov za izboljšanje rezultatov oziroma njihovo ohranitev na visoki ravni, so bile po merjenju
leta 2019 večkrat prestavljene zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 oziroma zaradi omejitve združeva-
nja zaposlenih. V letu 2022 je bilo izvedeno merjenje organizacijske klime, zadovoljstva in zavzetosti za zaposlene
in agencijske delavce, tokrat prvič po spletu. Rezultati se obdelajo na ravni krovnega podjetja, posameznih enot
(PC oziroma strokovnih področij) ter skupin delovnih mest, vendar na način, da je zagotovljena anonimnost. Upo-
rabljata se standardni vprašalnik SiOK z dodatnimi vprašanji Luke Koper ter mednarodni Gallupov vprašalnik.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zavzetih sta nad slovenskim povprečjem, čeprav je trend od zadnjega mer-
jenja leta 2019 rahlo negativen. Zavzetost zaposlenih pa je nižja od slovenskega povprečja. Rezultati so bili konec
leta predstavljeni vodstvu družbe, v letu 2023 pa so načrtovane delavnice predstavitve rezultatov zaposlenim
po organizacijskih enotah. Ocenjevanje medsebojnega sodelovanja med enotami, ki je namenjeno usklajenemu
delovanju za doseganje skupnih ciljev in predstavlja kazalnik uspešnosti z vidika poslovanja z odjemalci storitev
za vse enote, ter ocenjevanje vodij se izvajata vsako drugo leto, nazadnje sta bila realizirana leta 2021.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
126
◀ VSEBINA
21.1.1 Število zaposlenih po družbah in v Skupini Luka Koper
31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2022
Luka Koper, d. d. 1.535 1.577 1.638
Luka Koper INPO, d. o. o. 131 131 131
Luka Koper Pristan, d. o. o. 3 0 0
Adria Terminali, d. o. o. 24 25 27
TOC, d. o. o. 5 5 5
Skupina Luka Koper* 1.698 1.738 1.801
* V tabeli nista prikazani odvisni družbi Skupine Luka Koper Logis-Nova, d. o. o., in Adria Investicije, d. o. o., ker
nimata zaposlenih. Družba Luka Koper Pristan, d. o. o., je bila del Skupine Luka Koper do 14. decembra 2022, ko je
Okrožno sodišče v Kopru zaradi zaključka postopka likvidacije izbrisalo subjekt Luka Koper Pristan, gostinstvo, d.
o. o., Koper iz sodnega registra.
21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper
glede na spol
78
Na dan 31.12.2022 Število
zaposlenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež v %
glede na VSE
zaposlene
Moški Ženske Skupaj
Zaposleni
Luka Koper, d. d. 1.489 90,9 149 9,1 1.638 100
Skupina Luka Koper 1.638 90,95 163 9,05 1.801 100
Zaposleni za nedoločen čas
Luka Koper, d. d. 1.484 90,9 147 9,01 1.631 99,6
Skupina Luka Koper 1.628 91,05 160 8,9 1.788 99,3
Zaposleni za določen čas
Luka Koper, d. d. 5 71,4 2 28,6 7 0,4
Skupina Luka Koper 10 76,9 3 23,1 13 0,7
Zaposleni z nezajamčenimi urami
Ta oblika dela se ne uporablja.
Zaposleni za polni delovni čas
Luka Koper, d. d. 1.478 91,1 144 8,8 1.622 99
Skupina Luka Koper 1.621 91,1 158 8,9 1.779 98,8
Zaposleni s krajšim delovnim časom
Luka Koper, d. d. 11 68,7 5 31,2 16 0,97
Skupina Luka Koper 17 77,3 5 22,7 22 1,2
Metodologija: V tabeli je prikazano številčno stanje na zadnji dan poročanega obdobja (31.12.). Pri posameznih
elementih je prikazan delež/odstotek glede na skupni rezultat. Skupni rezultat pa je prikazan v deležu/odstot-
ku glede na vse zaposlene v Luki Koper, d. d., oziroma v Skupini Luka Koper. Zaposleni so v tabelah opredeljeni
le z moškim in ženskim spolom, saj med zaposlenimi ni nikogar, ki bi se opredelil drugače (kategorija 'drugo' ali
'nerazkrito').
78 GRI 2-7
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
127
◀ VSEBINA
Na zadnji dan leta 2022 je imela Skupina Luka Koper 1.801 zaposlenih, kar je 63 zaposlenih več kot na zadnji
dan leta 2021 (indeks 104). S tem se nadaljuje trend rasti v Skupini Luka Koper in Luki Koper, d. d.
Zaradi narave dela je v strukturi zaposlenih bistveno več moških (90,9 odstotka) kot žensk. Zaposlovanje v
osnovnem procesu pretovora in prehodi agencijskih delavcev med redno zaposlene vplivajo na zmanjševanje
deleža žensk v strukturi zaposlenih (le 9 odstotkov zaposlenih je žensk) kljub temu, da je vse več žensk tudi na
delovnih mestih, ki so se tradicionalno povezovala z moško delovno silo, npr. upravljalec dvigal, voznik luške
mehanizacije, voznik tovornih vozil, delovodja, skladiščnik, varnostnik.
Zaposleni imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, manj kot odstotek zaposlenih pa ima de-
lovno razmerje za določen čas (vodstveni, nadomeščanje, povečan obseg dela). V preteklih letih je bil razlog
zaposlitve za določen čas tudi uvajanje v delo.
Skoraj 99 odstotkov zaposlenih v Skupini Luka Koper dela s polnim delovnim časom. Razlog skrajšanega delov-
nega časa je v polovici primerov invalidnost, nato starševstvo in bolezen.
21.1.3 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d., in v Skupini Luka Koper,
glede na regijo prebivališča
79
Na dan 31.12.2022 Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež v
% glede
na VSE
zaposlene
Obalno-kraška Primorsko-
notranjska
Osrednjeslo-
venska
Goriška Ostale regije Druga država Skupaj
Zaposleni
Luka Koper, d. d. 1.483 90,5 120 7,3 13 0,8 10 0,6 11 0,7 1 0,06 1.638 100
Skupina Luka Koper 1.639 91 125 6,9 13 0,7 12 0,7 11 0,6 1 0,06 1.801 100
Zaposleni za nedoločen čas
Luka Koper, d. d. 1.479 90,7 120 7,4 11 0,7 10 0,6 10 0,6 1 0,06 1.631 99,6
Skupina Luka Koper 1.631 91,2 123 6,9 11 0,6 12 0,7 10 0,5 1 0,06 1.788 99,3
Zaposleni za določen čas
Luka Koper, d. d. 4 57,1 2 28,6 1 14,3 7 0,4
Skupina Luka Koper 9 69,2 1 7,7 2 15,4 / 1 7,7 / 13 0,7
Zaposleni z nezajamčenimi urami
Ta oblika dela se ne uporablja
Zaposleni za polni delovni čas
Luka Koper, d. d. 1.467 90,4 120 7,4 13 0,8 10 0,6 11 0,7 1 0,06 1.622 99,02
Skupina Luka Koper 1.617 90,9 125 7 13 0,7 12 0,7 11 0,6 1 0,06 1.779 98,8
Zaposleni s krajšim delovnim časom
Luka Koper, d. d. 16 100 16 0,98
Skupina Luka Koper 22 100 22 1,2
V strukturi zaposlenih po regiji prebivališča je 91 odstotkov zaposlenih iz Obalno-kraške regije, kar odraža
naravo dejavnosti pretovora in fleksibilnost storitev – z večizmenskim delom se zagotavlja neprekinjeno izva-
janje storitev vse dni v letu. Višanje odstotka zaposlenih iz Obalno-kraške regiji je posledica urejanja bivališča
zaposlenih bližje kraju zaposlitve.
79 GRI 2-7
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
128
◀ VSEBINA
21.1.4 Število agencijskih delavcev
80
31. 12. 2021 31. 12. 2022
Luka Koper, d. d. 324 352
Skupina Luka Koper 332 359
Metodologija: Prikazano je število agencijskih delavcev na zadnji dan poročevalskega obdobja (31. 12.).
V Skupini Luka Koper delo poleg redno zaposlenih opravljajo tudi agencijski delavci, ki so v pravicah in obve-
znostih izenačeni z redno zaposlenimi. Poslovni model Luke Koper, d. d., predvideva agencijsko delo zaradi
negotovih gospodarskih razmer na trgu kot posledice razmer v svetu. Za nemoteno izvajanje procesa dela je
bil v letu 2022 izveden nov postopek javnega naročila za agencijsko delo (Javni razpis 124/2022). Na javnem
razpisu so bile izbrane štiri kadrovske agencije, s katerimi je Luka Koper, d. d., sklenila Okvirni sporazum za
napotitev delavcev k uporabniku za obdobje 4 let. Na dan 31. 12. 2022 je bilo v Luki Koper, d. d., 352 napotenih
agencijskih delavcev. Opravljajo dela iz osnovnega procesa pretovora in skladiščenja (kontrolor, delovodja,
voznik tovornih vozil, LTD luško transportni delavec in KV LTD viličarist). V Skupini Luka Koper je še 7 napote-
nih agencijskih delavcev na delovnem mestu mornar vzdrževalec. Skupaj je bilo na dan 31. 12. 2022 v Skupini
Luka Koper 359 agencijskih delavcev. Dne 31. 12. 2021 je bilo v Skupini Luka Koper 332 napotenih agencijskih
delavcev (indeks 2022/2021 je 108).
21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po kolektivni
pogodbi
81
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2022
Zaposleni po kolektivni pogodbi 97,9 98,2 98,2 98,1
Zaposleni zunaj sistema kolektivne
pogodbe
2,1 1,8 1,8 1,9
SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 100,0
98,1 odstotka zaposlenih v Skupini Luka Koper ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi na podlagi podjetniške ko-
lektivne pogodbe. Za direktorje odvisnih družb se na podlagi zakonodaje, ki ureja prejemke poslovodnih oseb
v družbah v večinski lasti Republike Slovenije, od 29.6.2021 uporablja Politika prejemkov direktorjev odvisnih
družb v Skupini Luka Koper. V Luki Koper, d. d., pa velja Politika prejemkov zaposlenih po posebnih pogodbah
o zaposlitvi, spremenjena dne 20. 9. 2022. Pogoji za zaposlitev so opredeljeni v opisih delovnih mest v skladu s
sistemizacijo delovnih mest oziroma Aktom o sistemizaciji.
80 GRI 2-8
81 GRI 2-30
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
129
◀ VSEBINA
21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po
starostnih skupinah
82
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Starostne skupine (leta) 31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31.12.2022
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež
v %
Do 30 195 12,7 175 11,1 157 9,6 165 9,2
30–50 1.087 70,8 1.132 71,8 1.192 72,8 1.269 70,5
Nad 50 253 16,5 270 17,1 289 17,6 367 20,3
Skupaj št. zaposlenih 1.535 100,0 1.577 100,0 1.638 100,0 1.801 100,0
Povprečna starost zaposlenih 41,4 41,9 42,2 42,8
21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper glede
na spol
83
Na dan 31.12.2022 Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v %
Moški Ženske Skupaj
Zaposlovanje po spolu
Luka Koper, d. d. 99 90,8 10 9,2 109 100
Skupina Luka Koper 113 91,1 11 8,9 124 100
Odhodi po spolu
Luka Koper, d. d. 42 87,5 6 12,5 48 100
Skupina Luka Koper 54 88,5 7 11,5 61 100
Metodologija: Podatki so prikazani številčno ter v deležu/odstotku v poročanem obdobju.
21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po
starostnih skupinah
84
Na dan 31.12.2022
Število
zaposle-
nih
Delež
v %
Število
zaposle-
nih
Delež
v %
Število
zaposle-
nih
Delež
v %
Število
zaposle-
nih
Delež
v %
Do 30 let 30–50 let Nad 50 let Skupaj
Zaposlovanje po starostnih skupinah
Luka Koper, d. d. 43 39,4 59 54,1 7 6,4 109 100
Skupina Luka Koper 45 36,3 70 56,4 9 7,3 124 100
Odhodi po starostnih skupinah
Luka Koper, d. d. 6 12,5 21 43,75 21 43,75 48 100
Skupina Luka Koper 6 9,8 24 39,4 31 50,8 61 100
82 GRI 2-7
83 GRI 401-1
84 GRI 401-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
130
◀ VSEBINA
21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper, glede
na regijo prebivališča
85
Na dan 31.12.2022
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Število
zapo-
slenih
Delež
v %
Obalno-
kraška
Osrednjeslo-
venska
Primorsko
-notranjska
Ostalo Skupaj
Zaposlovanje po regijah
Luka Koper, d. d. 83 76,1 3 2,7 15 13,7 8 7,3 109 100
Skupina Luka Koper 96 77,4 3 2,4 17 13,7 8 6,4 124 100
Odhodi po regijah
Luka Koper, d. d. 46 95,8 / 2 4,2 48 100
Skupina Luka Koper 58 96,7 / 2 3,3 1 1,6 61 100
Luka Koper, d. d., ima bistveno nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih kot celotna panoga logistike, kjer je fluktua-
cija 20-odstotna. Fluktuacija je glede na preteklo leto nekoliko višja.
Glede na rast prometa raste tudi zaposlovanje, predvsem v osnovnem procesu pretovora. Med novozaposleni-
mi je bistveno večje število moških (glede na naravo dela). Povečuje se delež zaposlitev v višjih starostnih sku-
pinah, kar je posledica prehoda izkušenih oseb iz vrst agencijskih delavcev med redno zaposlene ter zaposlitev
strokovnih in vodilnih kadrov.
Med novimi zaposlitvami je opazen vse večji delež zaposlitev zunaj Obalno-kraške regije.
Med odhodi prevladujejo starostne upokojitve. Povečuje se delež sporazumnih prekinitev delovnega razmerja
v nižjih starostnih skupinah, v manjši meri gre tudi za prehode med povezanimi družbami in izredne odpovedi.
21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in stopnjo fluktuacije
86
Število novih zaposlitev Število odhodov Stopnja fluktuacije (v %)*
2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022
Luka Koper, d. d. 25 70 109 31 27 48 2 1,6 2,8
Skupina Luka Koper 32 77 124 37 38 61 2,1 2,1 3,3
*Metoda izračuna fluktuacije = število odhodov/(začetno stanje zaposlenih + nove zaposlitve) x 100
21.1.11 Ugodnosti za delavce
87
V družbi Luka Koper, d. d., pri ugodnostih za delavce ni razlik med zaposlenimi za določen ali skrajšan delovni
čas in zaposlenimi za nedoločen oziroma polni delovni čas, prav tako ni razlik v višini plače med spoloma.
85 GRI 401-1
86 GRI 401-1
87 GRI 2-21, 201-3, 202-1, 401-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
131
◀ VSEBINA
Za vse je urejeno socialno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zaposleni imajo možnost pod ugodnejšimi
pogoji skleniti tudi nezgodno zavarovanje in zavarovanje za zdravstvene preglede pri specialistih.
Edina razlika je pri vključevanju zaposlenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer za-
posleni za določen čas samostojno plačujejo mesečno premijo, za preostale zaposlene pa družba sofinancira
različno višino deleža zakonsko določene premije glede na starost zaposlenega.
Vsi zaposleni so ob izpolnjevanju pogojev vključeni v instrumente finančne motivacije.
Tudi v letu 2022 so zaposleni redno prejemali mesečno izplačilo plače, ki se na podlagi določil kolektivne po-
godbe usklajuje s 6-mesečno rastjo indeksa inflacije. Če je v družbi izkazana pozitivna rast dodane vrednosti na
zaposlenega, se podpisniki kolektivne pogodbe dogovorijo o dvigu plač, ki mora zaostajati za rastjo produk-
tivnosti. Povprečna plača v Luki Koper, d. d., je višja od slovenskega povprečja. V letu 2022 je minimalna bruto
plača (bruto I) znašala 1.074,43 evra, znesek zajamčene plače pa je bil 237,73 evra. Tako v družbi Luka Koper, d.
d., kot v Skupini Luka Koper v letu 2022 ni bilo nobenega izplačila pod zajamčeno plačo. Plače zaposlenih v Luki
Koper, d. d., so v letu 2022 presegale zakonsko določeno minimalno plačo v Republiki Sloveniji, le v izjemnih
primerih so bili posamezni zaposleni upravičeni do izplačila zakonskega dodatka do minimalne plače. Zaposle-
nih, ki so v letu 2022 vsaj enkrat prejeli dodatek do minimalne plače, je bilo 310, in sicer na 11 različnih delovnih
mestih. Izplačani so bili regres za letni dopust, božičnica in nagrada iz naslova poslovne uspešnosti. V skladu
s kriteriji podjetniške kolektivne pogodbe se kvartalno nagrajuje skupinska delovna uspešnost. Velika večina
zaposlenih je vključena v sklad prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Od leta 2018 zaposleni
ob upokojitvi prejmejo poleg odpravnine v skladu z zakonodajo še dodatno odpravnino iz t. i. pozaposlitvene-
ga sklada.
V letu 2022 je razmerje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika v organizaciji do
mediane letne skupne plače za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) znašalo
◼ 4,32 za Luko Koper, d. d., in
◼ 4,42 za Skupino Luka Koper.
Povečanje skupnega letnega nadomestila za najbolje plačanega posameznika organizacije na povprečno pove-
čanje letnega zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) je znašalo
◼ za Luko Koper, d. d.,10,7 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno 15,14
odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupnega letnega nadomestila za najbolje
plačanega posameznika v družbi znaša 0,71 povprečnega odstotka povečanja letnega
zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika) in
◼ za Skupino Luka Koper 10,7 odstotka za najbolje plačanega posameznika in povprečno
15,07 odstotka za vse zaposlene; odstotek povečanja skupnega letnega nadomestila za
najbolje plačanega posameznika v skupini znaša 0,71 povprečnega odstotka povečanja
letnega zneska nadomestila za vse zaposlene (razen najbolje plačanega posameznika).
Podatki o letnem znesku plače bruto I so zajeti iz obračuna plač rednega dela in variabilnega dela plače iz
naslova poslovne uspešnosti za zaposlene po kolektivni pogodbi ter plač rednega dela za zaposlene po po-
godbah o poslovodenju in drugih individualnih pogodbah (brez upoštevanja izplačila variabilnega dela plače,
ki je obračunan po potrditvi letnega poročila). V izračun mediane so bili zajeti zaposleni, ki so v družbi/Skupi-
ni prejeli plačilo za celoletni fond ur rednega dela za polni delovni čas. Povprečno letno nadomestilo je bilo
izračunano na podlagi opravljenih ur vseh zaposlenih razen najbolje plačanega posameznika. Za zagotovitev
primerljivih podatkov o najbolje plačanem posamezniku smo upoštevali najbolje plačano delovno mesto za
celoletni fond ur ne glede na dejstvo, da je v letu 2021 na tem delovnem mestu prišlo do kadrovske spremembe
in krajše nezasedenosti delovnega mesta.
Določila o izplačevanju plač in ugodnosti, ki veljajo za zaposlene, veljajo tudi za agencijske delavce. Plačo prej-
mejo v enaki višini oziroma pod enakimi pogoji kot redno zaposleni na enakih delovnih mestih in na isti plačilni
dan. Upravičeni so do dodatkov za delovno uspešnost, poslovno uspešnost in do izplačila enake višine regre-
sa, božičnice oziroma nagrade za poslovno uspešnost. Trenutno se zanje še ne uporablja dodatek za stopnjo
fleksibilnosti in usposobljenosti in niso vključeni v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
132
◀ VSEBINA
21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so koristili starševski dopust in
se vrnili na delovno mesto, po spolu
88
2020 2021 2022
Moški 104 95 97
Ženske 7 9 9
SKUPAJ 111 104 106
Vsi zaposleni imajo pravico izkoristiti starševski oziroma očetovski dopust. Vsakomur, ki zanj zaprosi, je omo-
gočeno koriščenje. Vsi zaposleni, ki izkoristijo pravico do starševskega/očetovskega dopusta, se po njegovem
zaključku vrnejo na isto delovno mesto. V letu 2022 samo 1 zaposleni (moški) po 12 mesecih koriščenja oče-
tovskega dopusta ni bil več zaposlen (razlog: upokojitev na podlagi beneficirane delovne dobe).
21.1.13 Izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. 12. 2022
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Raven
izobrazbe
Število
zaposlenih
31. 12. 2022
Delež (%)
31. 12. 2022
Število
zaposlenih
31. 12. 2021
Delež (%)
31. 12. 2021
Število
zaposlenih
31. 12. 2022
Delež (%)
31. 12. 2022
Število
zaposlenih
31. 12. 2021
Delež (%)
31. 12. 2021
VIII/2 1 0,06 1 0,06 1 0,06 1 0,06
VIII/1 25 1,5 25 1,6 27 1,5 27 1,6
VII 130 7,9 125 8 139 7,7 132 7,6
VI/2 245 14,9 232 14,7 251 13,9 236 13,6
VI/1 117 7,1 112 7,1 124 6,9 119 6,8
V 481 29,4 464 29,4 524 29,1 505 29
IV 505 30,8 477 30,2 559 31,0 531 30,6
III 17 1,04 18 1,1 29 1,6 29 1,7
I–II 117 7,1 123 7,8 147 8,2 158 9,1
SKUPAJ 1.638 100,0 1.577 100,0 1.801 100,0 1.738 100,0
Intenzivno zaposlovanje na izvajalskih delovnih mestih v osnovnem procesu pretovora in skladiščenja na nižjih
ravneh izobrazbe od I. do IV. ravni vpliva na spremembo izobrazbene strukture delniške družbe oziroma Skupi-
ne. Prek pogodbe o izobraževanju se 2 odstotkoma zaposlenih sofinancira pridobitev višje ravni izobrazbe.
21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po
kategoriji delovnega mesta
89
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31.12.2021 31.12.2022 31.12.2022
Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v %
Vodilni (uprava, b-1) 20 1,3 22 1,3 25 1,4
Ostali vodstveni 341 21,6 317 19,4 334 18,5
Strokovni 185 11,7 193 11,8 203 11,3
Izvajalski 1.031 65,4 1.106 67,5 1.239 68,7
Skupaj 1.577 100,0 1.638 100,0 1.801 100,0
88 GRI 401-3
89 GRI 405-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
133
◀ VSEBINA
21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper
po spolu
90
Na dan 31. 12. 2022 Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v % Število
zaposlenih
Delež v %
Moški Ženske Skupaj
Vodilni (uprava, b-1)
Luka Koper, d. d. 16 72,7 6 27,3 22 100,0
Skupina Luka Koper 18 72 7 28 25 100,0
Ostali vodje
Luka Koper, d. d. 304 95,9 13 4,1 317 100,0
Skupina Luka Koper 320 95,8 14 4,2 334 100,0
Strokovni
Luka Koper, d. d. 133 68,9 60 31,1 193 100,0
Skupina Luka Koper 140 68,9 63 31,1 203 100,0
Izvajalski
Luka Koper, d. d. 1.036 93,7 70 6,3 1.106 100,0
Skupina Luka Koper 1.160 93,6 79 6,4 1.239 100,0
Skupaj
Luka Koper, d. d. 1.489 90,9 149 9,1 1.638 100,0
Skupina Luka Koper 1.638 90,9 163 9,1 1.801 100,0
21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d., in Skupini Luka Koper po
starostnih skupinah
91
Na dan 31.12.2022 Število
zaposlenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež
v %
Število
zaposlenih
Delež
v %
Do 30 let 30–50 let Nad 50 let Skupaj
Vodilni (uprava, b-1)
Luka Koper, d. d. / / 11 50 11 50 22 100,0
Skupina Luka Koper / / 11 44 14 56 25 100,0
Ostali vodje
Luka Koper, d. d. 8 2,5 232 73,2 77 24,3 317 100,0
Skupina Luka Koper 11 3,3 239 71,5 84 25,1 334 100,0
Strokovni
Luka Koper, d. d. 4 2,1 145 75,1 44 22,8 193 100,0
Skupina Luka Koper 4 1,9 151 74,4 48 23,6 203 100,0
Izvajalski
Luka Koper, d. d. 145 13,1 804 72,7 157 14,2 1.106 100,0
Skupina Luka Koper 150 12,1 868 70,0 221 17,8 1.239 100,0
Skupaj
Luka Koper, d. d. 157 9,6 1.192 72,8 289 17,6 1.638 100,0
Skupina Luka Koper 165 9,2 1.269 70,5 367 20,3 1.801 100,0
90 GRI 405-1
91 GRI 405-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
134
◀ VSEBINA
Kljub temu, da v Luki Koper, d. d., prevladujejo moški (le 9,1 odstotka žensk), pa je delež žensk velik v vrstah
strokovnih kadrov (31,3 odstotka vseh strokovnih kadrov) ter vodilnih (27,3 odstotka vseh vodilnih). Na vseh
ravneh delovnih mest v organizacijski strukturi prevladujejo (z več kot 70 odstotki) zaposleni v starosti med
30 in 50 let. Ta delež je nekoliko nižji med vodilnimi kadri (poslovodstvo, raven delovnih mest B-1). V strukturi
zaposlenih je majhen delež mladih do 30 let starosti (11,1 odstotka), kar je posledica intenzivnega iskanja in
zaposlovanja kandidatov z izkušnjami.
21.2 Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih
21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih
92
Ciljno izvajanje funkcionalnega usposabljanja zaposlenih je ena strateških aktivnosti družbe. Pristop je
opredeljen z internimi navodili družbe o usposabljanju in izobraževanju kadrov, sistemih prenosa znanja ter
pristopu k sofinanciranju izobraževanja ob delu. Cilji, vsebine in finančna sredstva usposabljanja so vključeni v
letni poslovni načrt družbe. Izhodišča usposabljanja so potrebe delovnih procesov, zahtevana in želena znanja
na delovnih mestih ter slabše razvite kompetence. Uspešnost pristopa se spremlja z merjenjem zadovoljstva
po opravljenem usposabljanju, s preizkusi znanja, z napredovanji zaposlenih na višje stopnje usposobljenosti
in fleksibilnosti na delovnem mestu na podlagi pridobivanja, prenosa in uporabe znanja ter z ocenjevanjem
inštruktorjev.
V letu 2022 je bilo v družbi Luka Koper, d. d., v usposabljanje vključenih 86 odstotkov zaposlenih. Povprečno
število ur usposabljanja v družbi Luka Koper, d. d., je v letu 2022 znašalo 20,8. Višje število ur usposabljanja je
posledica izvedbe številnih programov uvajanja v delo, inštruktorstva za upravljanje mehanizacije, poleg tega
so se s sprostitvijo protikoronskih ukrepov poleg številnih spletnih usposabljanj zunanjih izobraževalnih insti-
tucij (webinarjev) ter novih spletnih programov interne izobraževalne platforme Soba znanja ponovno uveljavi-
le klasične oblike usposabljanj, ki so daljše.
V letu 2022 je bila v Luki Koper, d. d., z dodatnimi programi nadgrajena platforma e-usposabljanja Soba znanja,
za katero programe usposabljanja pripravljajo lastni strokovni kadri. Do spletne učilnice lahko dostopajo vsi
zaposleni, tudi tisti, ki na delovnem mestu nimajo dostopa do računalnika, in sicer prek aplikacije Capsula na
mobilnih napravah. Vzpostavlja se tudi spletno preverjanje znanja iz varstva pri delu.
V letu 2022 je bil pripravljen program usposabljanja za vodje na vseh ravneh vodenja, ki se bo pričel izvajati v
letu 2023. Vanj bodo vključeni tudi identificirani nasledniki.
Potrjena je pobuda za vzpostavitev Centra znanja. V teku so aktivnosti za nabavo simulatorja virtualne re-
sničnosti za simulacijo dela na ključni mehanizaciji ter ureditev prostorov, poligonov in opreme za strokovno
izvajanje praktičnega dela usposabljanja.
92 GRI 3-3, 404-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
135
◀ VSEBINA
Povprečno število ur usposabljanja in delež zaposlenih vključenih v izobraževanje, za družbo
Luka Koper, d. d.
2020 2021 2022
Povprečno število ur usposabljanja na zaposlenega
Cilj število ur usposabljanja na zaposlenega
Odstotek zaposlenih vključenih v izobraževanje
25
20
15
10
5
0
100
80
60
40
20
0
Število ur % zaposlenih
Povprečno število ur usposabljanja v Luki Koper, d. d., po spolu in kategoriji delovnega mesta
2021 2022
Vsi zaposleni 15,1 20,8
Ženske 21,7 15,7
Moški 7,5 21,3
Vodilni kadri (uprava, B-1) 28 21,9
Ostali vodje 6,1 13,5
Strokovni 26,5 22,8
Izvajalski 5,2 22,5
Povprečno število ur usposabljanja je bistveno višje pri moških kot pri ženskah, predvsem kot posledica zapo-
slovanja in usposabljanja za upravljanje mehanizacije v osnovnem procesu. Iz tega sledi tudi visoko povprečno
število ur usposabljanja izvajalskih kadrov. V letu 2021 je bilo te vrste usposabljanja (inštruktorstva za upravlja-
nje mehanizacije) bistveno manj zaradi protikoronskih ukrepov, v času katerih je bil proces praktičnega uspo-
sabljanja ustavljen.
21.2.2 Vpeljani programi
93
V družbi so programi usposabljanja vezani na potrebe delovnih procesov. Vsak novozaposleni je vključen v
načrt uvajanja v delo.
Poleg zakonsko zahtevanih znanj in znanj, zahtevanih za opravljanje dela na delovnem mestu, so v opisih delovnih
mest navedena tudi (željena) znanja, ki izboljšujejo izvajanje delovnega procesa. Pridobitev in uporaba teh znanj
omogočata zaposlenemu napredovanje oziroma uvrstitev v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na ob-
stoječem delovnem mestu. V usposabljanje so zaposleni vključeni ves čas zaposlitve. Usposabljanje se organizira
na podlagi tega, katere kompetence so v letnih razgovorih in ocenjevanju vodij ocenjene kot slabše razvite.
93 GRI 404-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
136
◀ VSEBINA
Na podlagi ocenjevanja razvojnega potenciala zaposlenih so bili pripravljani individualni razvojni načrti zapo-
slenih s programi razvoja vodstvenih in socialnih kompetenc.
Pretežni delež interno organiziranih usposabljanj je realiziran v okviru sistema inštruktorstva pri usposabljanju
za upravljanje različnih vrst mehanizacije ob zaposlitvi ali razporeditvi v drugo enoto. Velik del usposabljanj
izvajalskih kadrov omogoča njihovo izmenjavo med enotami glede na potrebe dela.
Luka Koper uresničuje koncept vseživljenjskega izobraževanja s kontinuiranim izobraževanjem in obnav-
ljanjem znanja zaposlenih, z namenom izboljšanja komunikacijskih veščin, učenja tujih jezikov, nadgradnje
računalniških znanj, poslovne administracije, timskega dela, upravljanja poslovnih procesov (vodenje projek-
tov, usposobitev za notranje presojevalce), usposabljanja za člane sveta delavcev in sindikalne predstavnike,
krepitve veščin vodenja (ciljno vodenje, povratne informacije), tehničnega usposabljanja, javnih naročil, uspo-
sobitve inštruktorjev za prenos znanja …
Organizirana je bila delavnica oziroma srečanje za zaposlene za pripravo na upokojitev, v katero so vključeni
zaposleni, ki bodo izpolnili pogoje za starostno upokojitev do konca leta 2025. Predstavljena jim je zakonodaja
na področju upokojevanja, izkušnje luških upokojencev ter možnosti vključitve v luško društvo upokojencev,
opravljanja dela vodiča po pristanišču po upokojitvi in nadaljnjega prejemanja internega glasila Luški glasnik.
Drugi posebni programi usposabljanja se za zaposlene pred upokojitvijo ne izvajajo, so pa ti vključeni v redne
programe usposabljanja skupaj z ostalimi mlajšimi zaposlenimi.
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2022 zaključila projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov Logins, ki je
omogočal povezovanje podjetij v panogi ter 50-odstotno povrnitev stroškov usposabljanja zaposlenih v času
od 2019 do 2022.
21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih
94
Luka Koper, d. d., omogoča zaposlenim osebni in strokovni razvoj z napredovanjem na drugo, zahtevnejše
delovno mesto ter z uvrstitvijo zaposlenih na višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na obstoječem
delovnem mestu. Po zaključenem projektu iz leta 2021 vzpostavlja bolj transparenten sistem napredovanja
oziroma kariernega razvoja zaposlenih na podlagi prenovljenih postopkov identifikacije ključnih delovnih
mest, kompetenčnih profilov delovnih mest, identifikacije ključnih kadrov in naslednikov, vse tudi z namenom
zmanjševanja subjektivizma vodij in zgodnjega identificiranja mladih perspektivnih kadrov. Proces identi-
fikacije ključnih kadrov in naslednikov je kontinuiran, v njem se zaposlenim izmerijo socialne in vodstvene
kompetence z namenom njihovega nadaljnjega razvijanja v skladu s kariernimi ambicijami. Vzpostavljen je
bazen ključnih kadrov in naslednikov ter piramide nasledstev na ključnih delovnih mestih. Zaposlenim se v
sodelovanju z vodstvi enot izdela individualni razvojni načrt. Zaradi priprave nasledstvenega načrta za b-1 se
zaposlenim z najvišjim razvojnim potencialom posebej izmerijo kompetence za delovna mesta na ravni b-1
(ciljno vodenje, inovativnost in iniciativnost, reševanje problemov, timsko sodelovanje, reševanje konfliktov in
uvajanje nepriljubljenih ukrepov).
V letu 2022 je bilo v letni razgovor vključenih 45 odstotkov zaposlenih. Letni razgovori so informacijsko podprti,
vendar informacijska tehnologija ne nadomešča neposredne komunikacije vodij s sodelavci, temveč omogoča
bolj sistematično pripravo in voden razgovor.
Napredovanje in interna mobilnost zaposlenih
Vertikalno in
horizontalno
napredovanje
Uvrstitev na višjo
stopnjo usposobljenosti
in fleksibilnosti
Skupaj interna
mobilnost zaposlenih
2020 2021 2022 2020 2021 2022 2020 2021 2022
Število 145 103 149 203 354 480 348 457 629
Delež 9 6,5 9,1 13 22 29 23 29 38
94 GRI 404-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
137
◀ VSEBINA
Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v karierni razvoj v letu 2022, po spolu in kategoriji
delovnega mesta
Po spolu Po kategoriji delovnega mesta
Moški Ženske Vodilni
(uprava, b-1)
Ostali
vodstveni
Strokovni Izvajalski
Število 579 50 4 99 77 449
Delež (glede na vse zaposlene) 35,3 3 0,2 6 4,7 27,4
V Luki Koper, d. d., je bil v eno od oblik kariernega razvoja vključenih 38 odstotkov zaposlenih, kar pomeni da je
več kot vsaki tretji zaposleni bil deležen ene od oblik kariernega razvoja, to je napredovanja na drugo delov-
no mesto ali v višjo stopnjo usposobljenosti in fleksibilnosti na delovnem mestu. Na drugo delovno mesto je
napredovalo bistveno več moških. Največ napredovanj je bilo med izvajalskimi kadri.
21.3 Zagotavljanje varnosti zaposlitve in socialne varnosti
zaposlenih
Invalidska problematika se je po ustaljenem načinu reševala z zagotavljanjem dopolnilne kvote delovnih invali-
dov znotraj Skupine Luka Koper v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o. Delež zaposlenih v Luki Koper,
d. d., s statusom delovnega invalida je 1,2 odstotka. Trije zaposleni s pridobljenim statusom invalidnosti so bili
iz Luke Koper, d. d., prezaposleni v invalidsko podjetje Luka Koper INPO, d. o. o.
Invalidska dejavnost – število zaposlenih s statusom invalidnosti in njihov delež v Luki Koper, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2022
Število zaposlenih s statusom invalidnosti 20 20 20
Delež (%) 1,3 1,3 1,2
Število invalidov in njihov delež v Luki Koper INPO, d. o. o.
31. 12. 2020 31. 12. 2021 31. 12. 2022
Število zaposlenih s statusom invalidnosti 72 73 73
Delež (%) 55 55,7 55,7
21.4 Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami
Luka Koper, d. d., deluje kot družbeno odgovorno podjetje na področju razvoja in izobraževanja v lokalnem in
širšem okolju. Sodeluje s številnimi izobraževalnimi institucijami pri zagotavljanju mentorstva za seminarske in
diplomske naloge ter omogoča obvezne delovne prakse dijakom in študentom. V letu 2022 je družba sofinan-
cirala pridobitev višje ravni izobrazbe 2 odstotkoma zaposlenih. V zadnjih dveh letih je intenzivirala kadrovsko
štipendiranje mladih; za ta namen je sklenjenih 10 novih pogodb.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
138
◀ VSEBINA
21.5 Interno komuniciranje z zaposlenimi
Zaradi narave luškega dela, ki poteka predvsem na terenu, in dejstva, da približno polovica zaposlenih na de-
lovnem mestu nima dostopa do računalnika, komunikacija z zaposlenimi poteka tako preko prilagojene mobil-
ne aplikacije kot klasično, s tiskanim medijem. Luka Koper komunicira z zaposlenimi predvsem po naslednjih
ključnih komunikacijskih kanalih:
◼ s kratkimi vestmi, ki jih zaposleni prejmejo po elektronski pošti in jih tajništva razobesijo
na oglasne deske,
◼ prek mobilne aplikacije, ki omogoča varno povezavo do informacijskega okolja družbe;
zaposleni družbe lahko dostopajo do elektronske pošte, intranet portala LukaNET, sistema
za upravljanje odsotnosti, spletne platforme za e-izobraževanje ter spletne platforme za
opravljanje letnih razgovorov,
◼ z mesečnim glasilom Luški glasnik, ki izhaja v tiskani obliki in katerega poslanstvo je
obveščanje vseh zaposlenih in širše luške skupnosti o dogajanju v Luki Koper, kakor tudi
povezovanje zaposlenih ter skrb za njihovo nenehno rast in razvoj.
Družba ima tudi svojo intranetno stran LukaNET, na kateri so zaposlenim poleg splošnih informacij dostopni
tudi vsi interni dokumenti družbe ter platforme in navodila, ki jih zaposleni potrebujejo pri izvajanju delovnih
procesov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
139
◀ VSEBINA
22 Dolgoročno vzdržen razvoj naravnega okolja
Dosegamo najvišje standarde
trajnostnega razvoja po sistemu
EU za okoljevarstveno vodenje
organizacij (ECO Management and
Audit Scheme - EMAS) ter zmanjšali
ogljični odtis družbe z ukrepi
izboljšanja energetske
učinkovitosti.
Obseg pristanišča
Območje pristanišča
Koprsko pristanišče je tovorno pristanišče, ki obsega celovit vodni in priobalni prostor, v katerem se opravlja-
jo pristaniške dejavnosti, namenjene tako tovornemu kot tudi potniškemu prometu. Območje pristanišča je
opredeljeno v Koncesijski pogodbi za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje
pristaniške infrastrukture št. 2411-08-800011 z dne 8. 9. 2008.
Okoljski del trajnostnega poročila zajema podatke Luke Koper, d. d., ki deluje na lokaciji pristanišča v Kopru,
za obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022. Kjer so rezultati na voljo, so prikazani za triletno obdobje, starejši
podatki pa so dosegljivi v poročilih na spodnjih povezavah. Vsebuje tudi letne primerjave okoljskih kazalnikov s
ciljem prikaza okoljske uspešnosti. Poglavja v trajnostnem poročilu, v katerih so navedene preverjene informa-
cije o okoljskem ravnanju, so označena z znakom
.
Podatki so verodostojni in odražajo dejansko stanje sistema ravnanja z okoljem v družbi. Navedbe je v marcu
2023 preveril Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam uredbe
EU št. 1221/2009 (uredba EMAS).
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
141
◀ VSEBINA
Predhodna okoljska poročila so na voljo na povezavah:
◼ Živeti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si)
◼ http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja
22.1 Okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti, okoljsko
trajnostne naložbe, prihodki in odhodki
Uredba o taksonomiji EU
Skladno z Uredbo o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020
o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088), ki je pričela
veljati 12. julija 2020, in njenimi prilogami ter skladno z Delegirano uredbo Komisije 2021/2178 z dne 6. julija
2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji in smernicami Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sta tako
Skupina Luka Koper kot družba Luka Koper, d. d., za leto 2022 zavezana k objavi ključnih kazalnikov uspešnosti,
ki izhajajo iz storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki se lahko štejejo za trajnostne. Družba Luka
Koper, d. d., in Skupina Luka Koper za poslovno leto 2022 poročata kazalnike za gospodarske dejavnosti, ki so
vključene v taksonomijo EU.
Leto 2022 predstavlja prehodno obdobje, v katerem morajo družbe prilagoditi svoje prakse in sisteme poroča-
nja na način, da bodo lahko v nadaljevanju zagotavljale celovita razkritja v skladu z Uredbo o taksonomiji.
Večina dejavnosti Skupine Luke Koper zaenkrat ni vključena v področje uporabe prilog I in II k Delegirani uredbi
Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe o taksonomiji. To pomeni, da večina dejavno-
sti Skupine Luka Koper trenutno ni predmet poročanja v okviru taksonomije EU.
Enoten klasifikacijski sistem – taksonomija EU – določa seznam gospodarskih dejavnosti, ki se na podlagi
tehničnih meril štejejo za trajnostne, in sicer v skladu s trajnostnimi cilji EU. Na ravni EU (Uredba EU 2020/852)
so bili določeni ti cilji:
a) blažitev podnebnih sprememb;
b) prilagajanje podnebnim spremembam;
c) trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov;
d) prehod na krožno gospodarstvo;
e preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja;
f) varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov;
pri čemer pa je bila le za cilja blažitve podnebnih sprememb (a) in prilagajanja podnebnim spremembam (b)
sprejeta Delegirana uredba (EU 2021/2139) o tehničnih merilih za pregled za določitev pogojev, pod katerimi
se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podneb-
nim spremembam, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih
okoljskih ciljev. Zaradi navedenega Skupina Luka Koper v nadaljevanju poroča le tiste taksonomske dejavnosti,
ki jih je prepoznala v delegirani uredbi.
Določitev dejavnosti, usklajenih s taksonomijo EU
Za opredelitev usklajenih dejavnosti je Skupina Luka Koper izvedla celovit pregled dejavnosti ter glede na raz-
položljive atribute poročanja določila, katere lahko pomembno prispevajo k ciljema prilagajanja podnebnim
spremembam in blažitve njihovih posledic v smislu taksonomije EU.
Pretovor in skladiščenje v smislu taksonomije EU nista prepoznana kot gospodarska dejavnost, ki bistveno
prispeva k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic, je bilo pa v delegirani uredbi
prepoznanih nekaj taksonomskih dejavnosti, s katerimi se Skupina Luka Koper prilagaja podnebnim spremem-
bam in blaži njihove posledice. Zaradi lastnega delovanja Skupina Luka Koper neposredno omogoča drugim
dejavnostim (npr. pomorski, cestni in železniški promet), da znatno prispevajo k enemu ali več okoljskim ciljem
iz delegirane uredbe.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
142
◀ VSEBINA
Ker določene dejavnosti družb v Skupini Luka Koper trenutno še niso predmet poročanja v okviru taksonomije
EU, so posledično deleži naložb in stroškov glede na skupni obseg le-teh relativno majhni. Prihodki, povezani s
taksonomijo, v tem trenutku v Skupini Luka Koper niso pripoznani.
Skupina Luka Koper bo še naprej nadgrajevala sistem poročanja z namenom zagotavljanja celovitih razkritij v
skladu z Uredbo o taksonomiji in sledila usmeritvam poročanja.
Pripoznane aktivnosti
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije
V sklop aktivnosti 4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične tehnologije je Skupina Luka Koper vključila
dejavnost gradnje ali upravljanja objektov za proizvodnjo električne energije z uporabo fotovoltaične tehnolo-
gije, saj skladno s trajnostno strategijo vgrajuje sončne elektrarne. Proizvedena električna energija se v celoti
porabi za lastne potrebe, zato Skupina Luka Koper iz tega naslova nima prihodkov.
4.9 Prenos in distribucija električne energije
V sklop aktivnosti 4.9 Prenos in distribucija električne energije je vključena dejavnost gradnje in upravljanja
prenosnih sistemov za prenos električne energije po izrednovisokonapetostnem in visokonapetostnem po-
vezanem sistemu ter gradnje in upravljanja distribucijskih sistemov za prenos električne energije po visoko-,
srednje- in nizkonapetostnih distribucijskih sistemih, saj Skupina Luka Koper sama investira v infrastrukturo,
ki bo v bodoče nadgrajena in bo zagotavljala tudi priključitev tovornih in potniških ladij na električno omrež-
je ter posledično bistveno pripomogla k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov na območju pristanišča. V
to dejavnost je za leto 2022 vključena aktivnost namestitve prenosnih in distribucijskih transformatorjev, ki
izpolnjujejo zahteve stopnje 2 (od 1. julija 2021) iz Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 548/2014 in – za srednje
transformatorje, pri katerih najvišja napetost za opremo ne presega 36 kV – zahteve glede doseganja ravni
AAA0, kar zadeva izgube prostega teka, določene v standardu EN 50588-1, saj sta bila v letu 2022 nameščena
dva taka sistema.
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode
V sklop aktivnosti 5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode je vključena dejavnost obnove
sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode, vključno z infrastrukturo za zbiranje, čiščenje in distribucijo
vode za potrebe gospodinjstev in industrije, kajti na območju pristanišča Skupina Luka Koper sama investira v
infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo ter s stalnimi posodobitvami prispeva k manjšim izgubam vode in blaži-
tvi podnebnih sprememb.
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki se ločujejo na viru
Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, torej
gre za dejavnost, neusklajeno s taksonomijo.
6.2 Železniški prevoz tovora
Aktivnost 6.2 Železniški prevoz tovora ni vključena, ker Skupina Luka Koper ne izvaja dejavnosti nakupa, finan-
ciranja, zakupa, najema in upravljanja prevoza tovora na glavnih železniških omrežjih in železnicah za prevoz
tovora na kratke razdalje, in sicer z vlaki in vagoni, ki imajo ničelne neposredne emisije CO
2
iz izpušne cevi pri
vožnji po tirih s potrebno infrastrukturo, kjer taka infrastruktura ni na voljo, pa uporabljajo konvencionalni
motor (bimodalnost), in niso bili namenjeni transportu fosilnih goriv. V to dejavnost tudi ni vključena dejav-
nost premika vlakovnih kompozicij znotraj območja pristanišča, ki se sicer izvaja tudi z lokomotivo z ničelnimi
emisijami CO
2
(iz izpušne cevi), saj gre za interne premike znotraj pristanišča, kar se ne šteje za prevoz tovora
na kratke razdalje.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
143
◀ VSEBINA
6.6 Cestni prevoz tovora
Aktivnosti 6.6 Cestni prevoz tovora Skupina Luka Koper ne poroča. V Skupini Luka Koper se sicer nakupuje,
financira, zakupuje, najema in upravlja vozila, razvrščena v kategorije N1, N2 ali N3, ki spadajo na področje
uporabe stopnje E ali naslednje stopnje Euro VI, vendar prevozov s temi vozili Skupina Luka Koper ne izvaja po
cestah, le znotraj pristanišča (delovišča), kjer ni kategoriziranih cest.
6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti
Aktivnosti 6.10 Pomorski in obalni prevoz tovora, plovila za pristaniške dejavnosti in pomožne dejavnosti
Skupina Luka Koper ne poroča, ker ne izvaja dejavnosti nakupa, financiranja, zakupa (s posadko ali brez) ali
upravljanja plovil, zasnovanih in opremljenih za prevoz tovora ali za kombinirani prevoz tovora in potnikov po
morju ali v obalnih vodah, in tudi ne izvaja nakupa, financiranja, najema in upravljanja plovil za pristaniške de-
javnosti in pomožne dejavnosti, kot so vlačilci, privezna plovila, pilotska plovila, reševalna plovila in ledolomil-
ci. Skupina Luka Koper sicer razpolaga s priveznimi plovili, vendar plovila nimajo ničelnih neposrednih emisij
CO
2
(iz izpušne cevi) ali hibridnih pogonov.
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh
V sklop aktivnosti 6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega prevoza po plovnih poteh je vključena
gradnja, posodobitev, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je potrebna za upravljanje plovil ali pristani-
ške dejavnosti z ničelnimi emisijami CO
2
(iz izpušne cevi), ter infrastruktura za pretovarjanje z ničelnimi emisi-
jami CO
2
(iz izpušne cevi). V to aktivnost je Skupina Luka Koper vključila infrastrukturo, namenjeno upravljanju
plovil, z ničelnimi neposrednimi emisijami CO
2
iz izpušne cevi, in sicer tisto, namenjeno električnemu napajanju
in polnjenju z vodikom. Na območju pristanišča je zgrajena infrastruktura, ki omogoča električno napajanje
plovil-vlačilcev, električnih RTG na kontejnerskem terminalu ter obalnih dvigal. V letu 2022 sta bili nabavljeni
dve električni obalni dvigali super postpanamax STS in 3 električna dvigala RTG, pri čemer gre za opremo, na-
menjeno pretovarjanju tovora med različnimi načini prevoza: terminalsko infrastrukturo in superstrukture za
natovarjanje, raztovarjanje in pretovarjanje blaga z ničelnimi emisijami CO
2
(iz izpušne cevi). Prikazani so tudi
letni stroški vzdrževanje luške mehanizacije in transportnih sistemov z ničelnimi emisijami CO
2
.
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme
V sklop aktivnosti 7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme so vključeni posa-
mezni obnovitveni ukrepi, ki vključujejo namestitev, vzdrževanje ali popravilo energijsko učinkovite opreme.
Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji vključujejo enega od naslednjih posameznih ukrepov, kadar izpolnju-
jejo minimalne zahteve za posamezne komponente in sisteme iz veljavnih nacionalnih ukrepov, s katerimi se
izvaja Direktiva 2010/31/EU, in se, kjer je to ustrezno, uvrščajo v najvišja dva razreda energijske učinkovitosti, v
katerih je na voljo znatno število izdelkov, v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369 in delegiranimi akti, sprejetimi na
podlagi te uredbe:
(a) dodajanje izolacije obstoječim sestavnim delom ovoja, kot so zunanji zidovi (vključno z zelenimi zido-
vi), strehe (vključno z zelenimi strehami), podstrešja, kleti in pritličja (vključno z ukrepi za zagotavlja-
nje zračne tesnosti, ukrepi za zmanjšanje učinkov toplotnih mostov in postavljanja zidarskih odrov)
ter proizvodi za namestitev izolacije na ovoj stavbe (vključno z mehanskimi pritrjevali in lepili);
(b) zamenjavo obstoječih oken z novimi energijsko učinkovitimi okni;
(c) zamenjavo obstoječih zunanjih vrat z novimi energijsko učinkovitimi vrati;
(d) namestitev in zamenjavo energijsko učinkovitih svetlobnih virov;
(e) namestitev, zamenjavo, vzdrževanje in popravilo ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih sistemov
ter sistemov za ogrevanje vode, vključno z opremo, povezano s storitvami daljinskega ogrevanja, z
visoko učinkovitimi tehnologijami;
(f) namestitev kuhinjske in sanitarne vodovodne napeljave z nizko porabo vode in električne energije, ki
je v skladu s tehničnimi specifikacijami iz Dodatka A k Prilogi I k tej uredbi ter ima pri prhah, mešalnih
prhah, ventilih in pipah za prhe največji pretok vode 6 l/min ali manj v skladu z obstoječo etiketo na
trgu Unije.
V letu 2022 je bila izvedena posodobitev opreme v objektu notranjega železniškega transporta ter izvedene
aktivnosti d, e in f.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
144
◀ VSEBINA
7.7 Nakup in lastništvo stavb
Ta dejavnost je taksonomsko sprejemljiva, vendar še ni okoljsko trajnostna glede na postavljene kriterije, saj te
stavbe nimajo razreda učinkovitosti A, torej gre za dejavnost neusklajeno s taksonomijo.
Luka Koper, d. d.
Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), naložb v obratna sredstva in čistih prihodkov od prodaje, povezanih
z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje družbe Luka Koper, d. d., za leto 2022 za
doseganje ciljev blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam
Okoljsko trajnostne dejavnosti
(direktiva EU 2021/2139)
Naložbe v
osnovna
sredstva
CAPEX
(v mio eur)
Naložbe v
osnovna
sredstva
CAPEX
(delež v %)
Naložbe
v obratna
sredstva
(v mio eur)
Naložbe
v obratna
sredstva
(delež v %)
Čisti
prihodki
od prodaje
(v mio eur)
Čisti
prihodki
od prodaje
(delež v %)
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične
tehnologije
0,5 1,0% - - - -
4.9 Prenos in distribucija električne energije 0,04 0,1% - - - -
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribucijo
vode
- - 0,6 3,8% - -
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega
prevoza po plovnih poteh
25,1 50,0% 1,6 10,1% - -
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko
učinkovite opreme
0,2 0,4% - -
A1 DEJAVNOSTI USKLAJENE S TAKSONOMIJO 25,8 51,5% 2,2 13,9% 0,0 0,0%
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov,
ki se ločujejo na viru
- - - - 1,0 0,3%
7.7 Nakup in lastništvo stavb 0,09 0,2% 0,4 2,5% 1,2 0,4%
A2 DEJAVNOSTI NEUSKLAJENE S TAKSONOMIJO 0,09 0,2% 0,4 2,5% 2,2 0,7%
A1+A2 DEJAVNOSTI SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
25,9 51,7% 2,6 16,5% 2,2 0,7%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO 24,3 48,3% 13,2 83,5% 308,0 99,3%
A+B SKUPAJ SKUPINA LUKA KOPER 50,2 100,0% 15,8 100,0% 310,2 100,0%
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
145
◀ VSEBINA
Skupina Luka Koper
Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX), naložb v obratna sredstva in čistih prihodkov od prodaje, povezanih
z gospodarskimi dejavnostmi, vključenimi v taksonomijo EU – razkritje Skupine Luka Koper za leto 2022 za
doseganje ciljev blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam
Okoljsko trajnostne dejavnosti
(direktiva EU 2021/2139)
Naložbe v
osnovna
sredstva
CAPEX
(v mio eur)
Naložbe v
osnovna
sredstva
CAPEX
(delež v %)
Naložbe
v obratna
sredstva
(v mio eur)
Naložbe
v obratna
sredstva
(delež v %)
Čisti
prihodki
od prodaje
(v mio eur)
Čisti
prihodki
od prodaje
(delež v %)
4.1 Proizvodnja energije z uporabo fotovoltaične
tehnologije
0,5 1,0% - - - -
4.9 Prenos in distribucija električne energije 0,04 0,1% - - - -
5.2 Obnova sistemov za zbiranje, čiščenje in distribu
-
cijo vode
- - 0,6 3,8% - -
6.16 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega
prevoza po plovnih poteh
25,1 49,4% 1,6 10,3% - -
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko
učinkovite opreme
0,2 0,4% - -
A1 DEJAVNOSTI USKLAJENE S TAKSONOMIJO 25,8 50,9% 2,2 14,1% 0,0 0,0%
5.5 Zbiranje in prevoz frakcij nenevarnih odpadkov, ki
se ločujejo na viru
- - - - 1,0 0,3%
7.7 Nakup in lastništvo stavb 0,06 0,1% 0,3 1,9% 0,8 0,3%
A2 DEJAVNOSTI NEUSKLAJENE S TAKSONOMIJO 0,06 0,1% 0,3 1,9% 1,8 0,6%
A1+A2 DEJAVNOSTI SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
25,9 51,0% 2,5 16,0% 1,8 0,6%
B DEJAVNOSTI NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO 24,9 49,0% 13,1 84,0% 311,7 99,4%
A+B SKUPAJ SKUPINA LUKA KOPER 50,8 100,0% 15,6 100,0% 313,5 100,0%
22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
95
Strokovno podporo upravi družbe in profitnim centrom nudijo strokovna področja, organizirana glede na
osnovne poslovodske funkcije in specifične potrebe dejavnosti. Za izvajanje programov in uresničevanje ciljev
na področju varstva okolja skrbijo posamezne organizacijske enote, za programe, ki vključujejo več enot in
skupno infrastrukturo, pa skrbi področje varovanja zdravja in ekologije. To ima svetovalno, nadzorno, razvojno
in operativno vlogo. V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter strategijo podjetja sta imenovana predstavnik
vodstva za okolje ter varnost in zdravje pri delu ter pooblaščenec za varstvo okolja.
Sistem okoljskega ravnanja je zasnovan tako, da izhaja iz strateških usmeritev družbe, v katerih so določeni
strateški cilji. Podrobneje je politika in zaveza družbe predstavljena v poglavju Politika varnega in zdravega
pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti. Na letni ravni se nato v okviru letnega načrtovanja pregledajo
in ocenijo okoljski vidiki. Ti predstavljajo elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki pomembno vplivajo na
okolje ali vplivajo na našo dejavnost (npr. podnebne spremembe). Pri ocenjevanju pomembnosti okoljskih vidi-
kov se upošteva kriterij napredka glede na preteklo leto, skladnosti z zakonodajo in skladnosti s postavljenimi
internimi kriteriji, povečanje stroškov ter mnenje javnosti. Za kriterij pomembnosti pri vrednotenju se uporab-
lja barvna skala (rdeča, rumena, zelena). Pomemben okoljski vidik je tisti, ki je pri kateremkoli kriteriju ocenjen
z rdečo barvo ali pri vsaj treh z rumeno. Pri analizi okoljskih vidikov se upoštevajo vse dejavnosti (posredni in
neposredni vplivi na okolje). V nadaljevanju so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. V okoljskem
poročilu se poroča še o drugih prepoznanih okoljskih vidikih, da bi se tako ustvaril celovit prikaz okoljskega
ravnanja in delovanja družbe.
Pri okoljskih vidikih, ki so ocenjeni kot pomembni, se postavijo letni merljivi cilji in pripravijo programi izbolj-
šav poslovanja (PIP) za lažje in učinkovitejše doseganje zastavljenih ciljev. PIP predstavlja ukrep, ki je sprejet
za obvladovanje prepoznanega okoljskega vidika, preprečevanje ali ublažitev negativnih vplivov, zagotovitev
sanacije vpliva ter obvladovanje dejanskih in potencialnih pozitivnih učinkov. PIP je lahko naložba, lahko je
95 GRI 2-13, 2-14, 2-25, 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
146
◀ VSEBINA
strošek (npr. študija, vzdrževalni posegi, meritev) ali organizacijski ukrep. Ti postanejo del letnega poslovnega
načrta družbe. Realizacija programov izboljšav se letno pregleduje in o tem se poroča tudi v tem poročilu v
vsakem posameznem poglavju. Doseganje zastavljenih ciljev se spremlja kvartalno ter poroča upravi. Ustrez-
nost postavljenega sistema ravnanja z okoljem se preverja in ocenjuje tudi v okviru rednih notranjih presoj in
vodstvenega pregleda ter zunanje presoje sistemov kakovosti. Učinkovitost izvedenih ukrepov se spremlja še s
pregledovanjem izvedenih PIP, spremljanjem ciljev ter spremljanjem postavljenih specifičnih kazalnikov, ki so
za posamezen okoljski vidik predstavljeni v naslednjih poglavjih poročila. Spremljamo in prikazujemo jih skozi
leta, da lahko ugotavljamo trende in ocenjujemo napredek. Deležnikom sporočamo rezultate ravnanja sistema
z okoljem na različne načine (npr. z letnim poročilom, ki je javno objavljen, s kvartalnimi poročili, objavljenimi
na borzi, s spletno predstavitvijo meritev hrupa, prašnih delcev, kvalitete morja itd.). Pobude in sodelovanje z
deležniki vplivajo na obseg izvajanja sistema ravnanja z okoljem, kot tudi na obseg poročanja.
22.3 Sožitje z okoljem
96
Luka Koper, d. d., od nekdaj skrbi za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je ume-
ščeno pristanišče, in se zaveda ranljivosti naravnega okolja. Ob zavedanju, da pristanišče vpliva na okolje, se
je Luka Koper v svojih politikah zavezala smotrnemu ravnanju z okoljem, saj ga želi ohraniti tudi za prihodnje
rodove. Spremljanje in zmanjševanje vplivov na okolje sta del rednih delovnih aktivnosti. Pri tem Luka Koper,
d. d., sodeluje s pristojnimi strokovnimi institucijami.
S pristaniščem sobiva naravni rezervat Škocjanski zatok (velikosti 122,7 ha), ki se nahaja v neposredni bližini.
To je največje slovensko polslano mokrišče, izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore. Z upravljavcem
Škocjanskega zatoka – Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) – je podpisan sporazum,
po katerem podpisniki sodelujemo pri ohranjanju in upravljanju ekosistemov z namenom:
◼ krepitve ekosistemskih storitev, ki izhajajo iz narave in biotske pestrosti, kot toka koristi za
deležnike območja,
◼ zmanjšanja pritiskov, ki negativno vplivajo na ekosisteme, bodisi kot posledica uporabe
njihovih storitev bodisi zaradi posrednih vplivov človeških dejavnosti,
◼ izboljšanja sposobnosti ključnih akterjev za spopadanje z okoljsko ranljivostjo ter ohranja-
njem ekosistemov in njihovih storitev,
◼ podpiranja ključnih akterjev s strategijami, metodami, sredstvi in orodji za učinkovito
ohranjanje in upravljanje ekosistemov,
◼ vključitve pristopa celostnega upravljanja in pristopa z vključevanjem lokalnih skupnosti v
sistem upravljanja.
Na območju živi ogromno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. V popisu iz leta 2018 je prepoznanih 1.575 vrst
z rdečega seznama IUCN in s seznama nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene. Oce-
njujemo, da so vse lahko potencialno ogrožene zaradi delovanja pristanišča. Podatke o številčnosti vrst smo
prejeli od upravljavca zatoka. Za spremljanje posrednih vplivov pristanišča na območju Škocjanskega zatoka
pa imamo že več let vzpostavljen monitoring vplivov (hrup, kvaliteta zraka), pri čemer so merilne naprave
postavljene v neposredni bližini zatoka. Rezultati meritev so javno objavljeni in predstavljeni v poročilu. V letu
2021 smo vzpostavili spremljanje kvalitete vode v prelivu, ki prečka pristanišče in povezuje Škocjanski zatok z
morjem (o rezultatih poročamo v poglavju 22.15 Biotska raznovrstnost). V preliv se steka del meteorne kanali-
zacije z območja pristanišča, kar lahko vpliva na kakovost vode v Škocjanskem zatoku.
Že dalj časa imamo vzpostavljen skupen sistem obveščanja za primere nenadzorovanih onesnaženj, ki bi lahko
vplivali na kakovost vode v Škocjanskem zatoku. Na prehodu vode iz preliva v Škocjanski zatok je že vrsto let
fiksna zapornica, ki je bila rekonstruirana.
Nenadzorovana onesnaženja na morju spremljamo z nameščenimi senzorji (rezultati so predstavljeni v poglav-
ju Varovanje morja), v letu 2022 pa smo namestili radarski sistem za še zanesljivejšo identifikacijo morebitnega
naftnega madeža.
V bližini pristanišča se nahajata obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju (velikost 7,27 ha), katerega posebnost je zelo
redka slanomočvirska vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se nahaja v Žusterni. Pozejdonka je v
Sredozemlju sicer razširjena morska trava, vendar je v Tržaškem zalivu prisotna samo na majhnem območju
96 GRI 3-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
147
◀ VSEBINA
(1 km) ob slovenski obali med Koprom in Izolo. V letu
2023 bomo vzpostavili monitoring spremljanja stanja
morskega travnika pozejdonke in izvedli kartiranje
(določili obseg).
Na večji oddaljenosti od pristanišča se nahaja park
Debeli rtič (velikosti 5,26 ha), ki se uvršča v območje
Nature 2000. Luški morski akvatorij se nahaja na
ekološko pomembnem območju, na občutljivem
območju evtrofikacije in na občutljivem območju
kopalnih voda, zato imamo že vzpostavljen sistem
spremljanja kvalitete morja, kar je predstavljeno v
nadaljevanju poročila.
V smeri Ankarana se zunaj koncesijskega območja
pristanišča na globinah do 5 metrov pojavljajo pod-
vodni travniki (Zostera noltei in kolenčasta cimodo-
ceja oz. Cymodocea nodosa). Travniki se ne uvrščajo
med zavarovana območja, vendar pa delovanje
pristanišča lahko vpliva na njihov status, zato tega
spremljamo (poglavje 22.15 Biotska raznovrstnost) in
rezultati so predstavljeni v nadaljevanju.
V luški akvatorij (2,1 milijona m
2
površine) se izli-
va reka Rižana z visoko vsebnostjo suspendiranih
delcev, ki prispevajo k zamuljevanju morskega dna v
drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materi-
ala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski
tokovi. V luških akvatorijih moramo redno vzdrževati
določeno globino, da omogočimo varno plovbo oz.
privez ladij. Poglabljanje morskega dna izvajamo po
potrebi, izčrpani material pa odlagamo v za to pred-
videne kasete na kopnem, kjer pa kapacitete niso
zadostne. Ne glede na dejavnost poglabljanja in la-
dijskega prometa je v luškem akvatoriju prisotnih ve-
liko živalskih in rastlinskih morskih vrst, ta tematika
pa je predstavljena v poglavju 22.16 Varovanje morja.
V letu 2021 smo prvič izvedli analizo številčnosti in
vrstnosti organizmov, ki živijo v morskem sedimentu
in rezultati so predstavljeni v nadaljevanju.
V neposredni bližini pristanišča se nahajajo tudi
mestno jedro Kopra ter del naselij Ankaran in Bertoki.
22.3.1 Strateške usmeritve Luke Koper po posameznih okoljskih vidikih
V letu 2019 je bil izdelan Strateški poslovni načrt 2020–2025 (https://www.luka-kp.si/slo/poslanstvo-vizi-
ja-in-strategija-188). V letu 2022 smo poleg tega s pomočjo zunanje institucije pričeli prenavljati Strateške
usmeritve razvoja Luke Koper, d. d., na področju ravnanja z okoljem do leta 2030 s posodobitvami, povezanimi
z zelenim prehodom, pri čemer bomo vse vidike prehoda ovrednotili z vplivi na okolje.
Od nekdaj skrbimo za izboljšanje kakovosti življenja v celotnem prostoru, v katerega je umeščeno pristanišče.
Zato sodelujemo z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter jih sofinanciramo, podpiramo športno,
humanitarno in kulturno dejavnost. Pri razvojnih vprašanjih in naložbah upoštevamo načela trajnostnega
razvoja ter odgovornega ravnanja z okoljem, vključno s zmanjševanjem vplivov, ki povzročajo podnebne
spremembe.
Pristanišču najbližja območja Nature 2000
Pristanišču bližnji podvodni travniki
(Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz.
Cymodocea nodosa v smeri Ankarana)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
148
◀ VSEBINA
Naše usmeritve zato vodijo v:
◼ uvajanje sodobnih in varčnih tehnologij,
◼ stalno zmanjševanje emisij v okolje,
◼ skrb za partnerski odnos z lokalno skupnostjo,
◼ povečevanje energetske učinkovitosti v vseh aktivnostih,
◼ zagotavljanje pripravljenosti za ukrepanje ob izrednih razmerah,
◼ stalno izboljševanje sistema ravnanja z okoljem.
Sprejeta je bila Strategija družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki je objavljena na spletni strani Žive-
ti s pristaniščem - Poročila in dokumenti (zivetispristaniscem.si).
Strategija povzema ključne dokumente družbe, ki obravnavajo področje trajnostnega razvoja in družbene
odgovornosti ter predstavljajo pregled vseh aktivnosti, ki jih družba izvaja. Hkrati strategija določa konkretne
cilje, ki jih družba zasleduje dolgoročno.
22.3.2 Pomembni okoljski vidiki v letu 2022
Okoljski vidiki,
ocenjeni kot
pomembni
Obrazložitev vrste vpliva
PORABA VODE /
ODPADNA VODA /
MORJE
◼ poraba pitne vode ◼ Raba pitne vode in izgube v vodovodnem omrežju
vplivajo na količine že tako omejene pitne vode na
Obali.
EMISIJE V OZRAČJE ◼ emisije/imisije prašenja
pri storitvah
◼ Pri manipulaciji s sipkim materialom lahko pride do
prašenja, kar povzroča povečanje nekaterih onesna-
ževal v zraku.
ENERGETIKA
/ NOTRANJI
TRANSPORT
◼ izvajanje internega
transporta z dizelskimi
pogoni
◼ raba električne energije
in goriva
◼ Zaradi rabe goriva pri izvajanju transporta prihaja do
izpusta toplogrednih plinov v zrak.
◼ Raba električne energije posredno vpliva na nastaja-
nje onesnaževal, vendar na lokacijah, ki proizvajajo
električno energijo iz neobnovljivih virov energije.
HRUP / VONJ ◼ nastajanje hrupa v
pristanišču
◼ emisije hrupa tovornih
in potniških ladij
◼ Vsaka dejavnost povzroča hrup, ta se širi v okolje in je
moteč.
DRUGI OKOLJSKI
VIDIKI
◼ poglabljanje morskega
dna in odlaganje
izkopanih sedimentov
◼ Za zagotavljanje varnosti plovbe in pri določenih
posegih v prostor je treba poglabljati morsko dno,
pri čemer se izkopani sedimenti odlagajo na kopno.
Zaradi slanosti materiala površine niso več primerne
za kmetijstvo, odloženi morski sediment pa je kot
material slabo nosilen in se poseda.
DRUGI OKOLJSKI
VIDIKI
◼ požarna varnost ◼ Visoka stopnja požarne varnosti je zelo pomembna
za nemoteno delovanje celotnega pristanišča.
DRUGI OKOLJSKI
VIDIKI
◼ ohranjanje biotske
raznovrstnosti
◼ Ohranjanje biotske raznovrstnosti je pomemben
okoljski vidik, saj pristanišče sobiva z naravnim
rezervatom Škocjanski zatok, v neposredni bližini
pa se nahajata še obrežno močvirje pri Sv. Nikolaju,
katerega posebnost je zelo redka slanomočvirska
vegetacija, in edinstveni travnik pozejdonke, ki se
nahaja v Žusterni.
ODPADKI ◼ Nastajanje luških in
ladijskih odpadkov
◼ Visoka stopnja ločeno zbranih odpadkov in njihova
ponovna uporaba (krožno gospodarstvo).
V zgornji tabeli so prikazani okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni. Da bi zagotovili zmanjšanje vplivov prepo-
znanih okoljskih vidikov, so se tudi letos na redni luški okoljski delavnici pripravile letne aktivnosti (programi
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
149
◀ VSEBINA
izboljšav poslovanja) ter se pregledalo doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki so podrobneje predstavljeni še
v nadaljevanju poročila.
Na ravni združenja evropskih pristanišč je bilo izvedeno anketiranje glede določitve pomembnih okoljskih
vidikov, ki so prikazani na spodnji sliki (https://www.espo.be).
Okoljski vidiki, ocenjeni kot pomembni na ravni združenja evropskih pristanišč v letu 2022
10 NAJPOMEMBNEJŠIH
OKOLJSKIH PRIORITET
EVROPSKIH PRISTANIŠČ
ZA LETO 2022
Poglabljanje
Ladijski odpadki
Kakovost vode
Hrup
Energetska
učinkovitostKakovost zraka
Podnebne
spremembe
Odnos z lokalno
skupnostjo
Smeti/Pristaniški
odpadki
Razvoj pristanišča
(v povezavi z zemljišči)
Uredba (ES) o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo
(EMAS) navaja, da je treba o svojih pomembnih neposrednih in posrednih okoljskih vidikih skupaj z glavnimi
kazalniki uspešnosti poročati na teh okoljskih področjih:
◼ energija,
◼ materiali,
◼ voda,
◼ odpadki,
◼ raba zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo,
◼ emisije.
V nadaljevanju poročila poročamo o energiji, vodi, odpadkih, rabi zemljišč v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in
emisijah. Kazalnika materialov ne prikazujemo, ker ocenjujemo, da pri dejavnosti skladiščenja in pretovora ni
ključen in pomemben. Dodatno prikazujemo še poglobljene informacije, povezane s podnebnimi sprememba-
mi, kot priporoča Evropska komisija v Smernicah za nefinančno poročanje: dopolnilo o poročanju o informa-
cijah, povezanih s podnebjem (2019/C 209/01), ter informacije o tem, kako in v kakšni meri so naše dejavnosti
povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne, v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe
o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira
za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088) v povezavi z Delegirano uredbo
Komisije (EU) 2021/2139.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
150
◀ VSEBINA
Podnebne spremembe obvladujemo prek prepoznanega pomembnega okoljskega vidika energetike/notranjega
transporta (raba energentov) ter prepoznanega tveganja podnebnih sprememb. V poročilu dodatno poročamo še
o požarni varnosti v pristanišču, svetlobnem onesnaževanju ter ravnanju z morskimi sedimenti.
22.3.3 Okoljski cilji v letu 2022
Najpomembnejši cilji na področju naravnega okolja:
◼ uspešno opraviti presojo skladnosti z zahtevami uredbe EMAS, standarda ISO 50001 in ISO
14001,
◼ zmanjšati emisije celokupnega prahu na vseh desetih lokacijah pristanišča na 200 mg/m
2
na dan in omejiti odstopanja pri meritvah med letom na največ pet,
◼ ohraniti vrednosti imisij delcev PM10 (velikosti do 10 μm) na celotnem luškem območju
pod 30 μg/m
3
(v smeri Ankarana, Kopra in Bertokov),
◼ ohraniti delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov pri 92 odstotkih;
◼ zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper na 48 dBA,
◼ ohraniti dnevno raven hrupa pred najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča pri 58 dB in
večerno pri 53 dB,
◼ kljub dobavi dodatne mehanizacije in novih porabnikov električne energije dosegati ciljno
specifično porabo energentov, in sicer za pogonsko gorivo 0,1214 l/t, za električno energijo
0,7918 kWh/t, pitno vodo 4,9 l/t,
◼ doseči, da pri posegih v prostor ne bo potreben niti en ukrep (inšpekcijski ali interni),
◼ preprečiti vsakršno onesnaženje morja izven luškega akvatorija,
◼ pri požarnih intervencijah in nesrečah s telesnimi poškodbami zagotoviti intervencijski čas
poklicne gasilske enote, ki je krajši od 8 min (od sprejema obvestila do prihoda na inter-
vencijo),
◼ povsem preprečiti velike industrijske nesreče,
◼ realizirati vse inšpekcijske odločbe s področja požarne varnosti,
◼ ohraniti razširjenost območja podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti)
glede na referenčno obdobje leta 2018,
◼ ohraniti kakovost vode v prelivu, ki povezuje Škocjanski zatok z morjem in prečka pristani-
šče, s spremljanjem vsebnosti mineralnih olj, katerih vrednost ne sme presegati 50 µg/l.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
151
22.3.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2020-2022
97
V tabeli so predstavljeni cilji ter njihova realizacija, podrobneje pa je vsebina pojasnjena v pripadajočih poglavjih poročila.
Št. poglavja Pomemben okoljski vidik CILJ Vrednost cilja 2022 Dosežene vrednosti v obdobju 2020 – 2022 Realizacija 2022
2020 2021 2022
22.8 Emisije/imisije prašenja pri storitvah
Zmanjšati imisije celokupnega praha za vsako
posamezno meritev
200 mg/m
2
/dan
največ 5 preseganj
100
7 preseganj
120
7 preseganj
114
10 preseganj
22.8 Emisije/imisije prašenja pri storitvah
Ohraniti imisije delcev velikosti do 10 mm na
celotnem luškem območju
< 30 mg/m
3
Bertoki-20
Ankaran-19
Koper-20
Bertoki-17
Ankaran-15
Koper-16
Bertoki-21
Ankaran-16
Koper-16
22.9 Ravnanje z odpadki
Ohraniti odstotek ločeno zbranih odpadkov
brez ladijskih odpadkov
> 92% 91* 93,6* 93,6
22.10
Nastajanje hrupa v pristanišču,
emisije hrupa tovornih in potniških
ladij
Zmanjšati raven hrupa v nočnem času v smeri
mesta Koper
Noč
48 dB
54 53 54
22.10
Nastajanje hrupa v pristanišču,
emisije hrupa tovornih in potniških
ladij
Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred
najbližjimi objekti zunaj območja pristanišča in
večerno na 53 dB
Večer
53 dB
Bertoki-37
Ankaran-43
Koper-54
Bertoki-37
Ankaran-44
Koper-54
Bertoki-37
Ankaran-46
Koper-55
22.10
Nastajanje hrupa v pristanišču,
emisije hrupa tovornih in potniških
ladij
Ohraniti dnevno raven hrupa na 58 dB pred
najbližjimi objekti izven območja pristanišča in
večerno na 53 dB
Dan
58 dB
Bertoki-39
Ankaran-46
Koper-55
Bertoki-39
Ankaran-45
Koper-54
Bertoki-38
Ankaran-45
Koper-56
22.11 Raba električne energije in goriva
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni
prejšnjega leta kljub povečanju pretovora in
skladiščnih kapacitet
0,7918kWh/t 1,45** 0,7740*** 0,7332
22.12 Poraba pitne vode
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni
prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in
skladiščnih kapacitet
4,9 l/t 9,33** 2,29*** 2,09
22.11
Izvajanje internega transporta z
dieselskimi pogoni
Ohraniti specifično porabo energentov na ravni
prejšnjega leta, kljub povečanju pretovora in
skladiščnih kapacitet
0,1214 l/t 0,236** 0,1195*** 0,1267
22.17
Poglabljanje morskega dna in
odlaganje izkopanih sedimentov
Posegi v prostor 0 ukrepov 0 0 0
22.16 Onesnaženje morja
Preprečiti vsakršno onesnaženje morja zunaj
luškega akvatorija
0 onesnaženj 0 0 0
22.7 Požarna varnost
Zagotoviti čim krajši intervencijski čas gasilske
enote, (od sprejema obvestila do prihoda na
intervencijo) za požarne intervencije in nesreče
s telesnimi poškodbami
< 8 min / 2,97 2,98
22.7 Požarna varnost Povsem preprečiti velike industrijske nesreče 0 velikih ind. nesreč / 0 0
22.7 Požarna varnost V celoti realizirati inšpekcijske odločbe
0 nerealiziranih
inšpekcijskih
odločb
/ 0 0
22.15 Ohranjanje biotske raznovrstnosti
Ohranjanje kvalitete vode v prelivu, ki povezuje
Škocjanski zatok z morjem in prečka pristanišče
Vsebnost mineralnil
olj < 50 µg/l
/ <20 <20
22.15 Ohranjanje biotske raznovrstnosti
Ohranjanje razširjenosti območja podvodnih
travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) -
meritev na tri leta
Enaka površina
glede na referenčno
obdobje 2018
enako /## /##
97 GRI 302-4
Legenda:
Cilj ni bil dosežen
Cilj je dosežen
Cilj je deloma dosežen
Cilj je nov
Opombe:
* Ciljna vrednost za leto 2020 in 2021
je bila >91%.
** V letu 2020 so bile ciljne vrednosti
1,27 kwh/t za električno energijo,
0,23 l/t za gorivo in 6,4 l/t za pitno
vodo.
*** V letu 2021 so bile ciljne vrednosti
0,7658 kwh/t za električno energijo,
0,1249 l/t za gorivo in 4,9 l/t za
pitno vodo. Ciljne vrednosti
in specifična poraba goriva,
električne energije in pitne vode se
od leta 2021 izračunavajo glede na
celoten pretovor, do vključno leta
2020 pa glede na ladijski pretovor.
/ Cilja v letu 2020 še ni bilo.
/## Preverjanje spremembe v
razsežnosti območij podvodnih
travnikov se izvaja enkrat na 3 leta.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
152
◀ VSEBINA
22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter
energetske učinkovitosti
98
V družbi Luka Koper, d. d., sta vzpostavljena okoljska politika in redno preverjanje njene ustreznosti. V mesecu
marcu 2019 je bila Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti posodobljena.
Objavljena je na spletni strani: https://www.luka-kp.si/slo/pomembni-dokumenti-208. Politika opredeljuje
tudi usmeritve k zmanjševanju podnebnih sprememb na način, da se stremi k zmanjševanju vplivov na okolje,
da se skrbno ravna z viri, da se povečuje energetska učinkovitost ter da se uvaja sodobna tehnologija.
22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja okolja
99
22.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo
100
Pri izkazovanju skladnosti v prvi vrsti izhajamo iz Zakona o varstvu okolja, na podlagi katerega so podeljena
okoljevarstvena dovoljenja:
◼ št. 35451-1/2018-5 z dne 28. 2. 2019 glede emisij hrupa,
◼ št. 35444-2/2016-13 z dne 15. 6. 2017, sprememba št. 35440-50/2019-10 z dne 21. 10. 2020,
sprememba št. 35447-4/2021-2550-10 z dne 27. 5. 2022, glede emisij v zrak, emisij odpadnih
voda ter skladiščenja nenevarnih odpadkov,
◼ št. 35415-1/2006-15 z dne 8. 1. 2008, spremembe št. 35415-4/2008-16 z dne 19. 3. 2009, št.
35495-1/2012-2 z dne 21. 11. 2012, št. 35492-1/2013-10 z dne 21. 6. 2013 in št. 35495-4/2016-
7 z dne 14. 10. 2016 za obratovanje obrata, ki lahko povzroči večjo nesrečo (SEVESO).
Družba izpolnjuje zahteve, opredeljene v okoljevarstvenih dovoljenjih, ki jih je pridobila za emisije v vode in v
zrak, za skladiščenje odpadkov, emisije hrupa in kot obrat večjega tveganja za nastanek nesreče. Izpolnjevanje
zahtev podeljenih okoljevarstvenih dovoljenj se letno pregleda in pri tem ugotavlja, ali se predpisane zahteve
izpolnjujejo.
Na področju svetlobnega onesnaženja je bila že v začetku leta 2017 zaključena ureditev vseh obstoječih svetil
na način, da so ta skladna z zahtevami zakonodaje s področja svetlobnega onesnaženja. Načrt je bil nato
revidiran še leta 2019 in 2021. Revizije smo izvedli zaradi spremembe v številu in lokaciji vgrajenih/odstranjenih
svetil.
Rezultati meritev z naprav, ki povzročajo emisije snovi v zrak, izkazujejo skladnost z zakonodajo in s prejetim
okoljevarstvenim dovoljenjem.
Vrednosti delcev PM10 in PM2,5 v zraku so na območju pristanišča pod zakonsko postavljenimi normativi,
enako velja tudi za število preseganj.
Izmerjene emisije iz kurilnih naprav so skladne z zakonodajnimi zahtevami.
Raven hrupa, izmerjena s pomočjo treh fiksnih merilnikov (meritve se izvajajo stalno, 24/7), je skladna z zahte-
vami podeljenega okoljevarstvenega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo
pred prvimi objekti mesta Koper, Ankarana in Bertokov. V tekočem letu smo dodatno izvedli še obdobne
meritve pred prvimi stavbami okoli pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami podeljenega okoljevarstve-
nega dovoljenja glede mejnih vrednosti kazalnikov hrupa v okolju, ki veljajo pred prvimi objekti mesta Koper,
Ankarana in Bertokov.
Izvedene analize industrijskih odpadnih voda in odpadnih voda iz malih sanitarnih čistilnih naprav so pokazale
skladnost z zakonodajnimi in okoljevarstvenimi zahtevami. V industrijski odpadni vodi pralnice kontejnerjev
je pri enem vzorčenju od treh parameter aluminija presegal mejno vrednost, vendar so se izvedle aktivnosti,
zaradi katerih ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen (več v poglavju 22.13 Ravnanje z odpadno vodo).
98 GRI 3-3
99 GRI 3-3
100 GRI 2-27, 303-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
153
◀ VSEBINA
Družba ima veljavno okoljevarstveno dovoljenje za skladiščenje (pretovarjanje) nekaterih vrst odpadkov (staro
železo, papir, plastika, valjarniška škaja). Izvajali smo pretovarjanje starega železa, pri čemer so se izvedle me-
ritve radioaktivnosti pošiljk, vodile evidence, izračunale imisije prahu v okolje in izvedle meritve odpadne vode
iz lovilcev olj. V sklopu pretovarjanja odpadnega železa smo v pošiljkah zasledili tudi drug material, ki smo ga
vrnili pošiljatelju oziroma ga posredovali drugi pooblaščeni organizaciji.
V sklopu Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (Ur.
list RS, št. 10/2019), smo vse leto izvajati meritve. Za izvajanje meritev imamo pridobljeno pooblastilo s strani
Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV), ki smo ji tudi posredovali letno poročilo o izvedenih meritvah.
Za opravljene inšpekcijske nadzore nismo prejeli odločb (več v poglavju 22.6.4 Inšpekcijski pregledi).
22.5.2 Skladnost z internimi zahtevami
101
Na področju spremljanja celokupnega prahu je bil dosežen zastavljeni cilj 200 mg/m
2
na dan; povprečna letna
vrednost je nekoliko nižja od vrednosti v predhodnem letu, a je pod vrednostjo zastavljenega cilja. Pri 119
meritvah je bilo izmerjenih 10 preseganj, kar pa je več od zastavljenega cilja (5 preseganj).
Na področju spremljanja imisij delcev PM10 na celotnem luškem območju je bil zastavljeni interni cilj dosežen.
Na področju energetike so bile dosežene želene vrednosti pri specifični porabi električne energije in rabi pitne
vode pri izvajanju dejavnosti pristanišča, ni pa bila dosežena vrednost pri porabi fosilnega goriva. Odstopanja
pri ciljnih kazalnikih so pojasnjena v posameznih poglavjih.
Sistem varovanja morja se vzdržuje in nadgrajuje na način, da se zagotavlja doseganje zastavljenega cilja brez
onesnaženj zunaj luškega akvatorija.
Na ravni družbe imamo pri zniževanju hrupa zastavljene interne cilje za nočno, dnevno in večerno obdobje na
vseh treh straneh pristanišča, kjer so postavljeni merilniki. Vrednosti internih ciljev so bile določene glede na
mejne vrednosti, opredeljene v predhodni uredbi o emisijah hrupa. Kljub temu, da so se z novo uredbo mejne
vrednosti povišale, smo se odločili, da vrednosti ciljev ne bomo spreminjali. V smeri Ankarana in Bertokov do-
segamo cilje v vseh treh obdobjih dneva (dan, večer, noč), prav tako dosegamo vrednosti za dnevni čas v smeri
Kopra, ne dosegamo pa jih v večernem in nočnem času. Ocenjujemo, da bi v naslednjih letih zastavljeni cilj za
večerni hrup (sedaj prekoračen za 2 dB) ob vseh aktivnostih, naložbah v elektrifikacijo in modernizacijo na prvi
obali in prvem pomolu lahko dosegli. Hkrati pa ocenjujemo, da zastavljeni cilj za nočni hrup v smeri Kopra (se-
daj prekoračen za 6 dB) kljub vsem ukrepom ni realno dosegljiv, zato v tem primeru s pooblaščenim izvajalcem
sodelujemo pri izdelavi modelnega izračuna na podlagi podatkov obstoječe in načrtovane mehanizacije do leta
2027. Izdelani modelni izračun bo osnova za določitev realnejšega cilja.
Na področju odpadkov je dosežen cilj več kot 93-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih
odpadkov.
Na ravni družbe zagotavljamo opredeljeni intervencijski čas gasilske enote (od sprejema obvestila do prihoda
na intervencijo) za požarne intervencije in nesreče s telesnimi poškodbami, prav tako sta bila dosežena cilja
popolne preprečitve velikih industrijskih nesreč in popolne realizacije inšpekcijskih odločb.
Dosežen je cilj, po katerem ni bil potreben niti en inšpekcijski ali interni ukrep pri posegih v prostor.
Dosežen je tudi cilj na področju varovanja morja, saj ni bilo niti enega primera onesnaženja morja zunaj luškega
akvatorija.
Preverjanje statusa podvodnega travnika izvajamo enkrat na 3 leta in bo izvedeno v letu 2023, dosedanje
meritve pa ne izkazujejo poslabšanja statusa podvodnih travnikov (Cymodocea nodosa, Zostera nolti) glede na
referenčno obdobje leta 2018.
101 GRI 2-27
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
154
◀ VSEBINA
22.6 Komuniciranje z javnostmi
102
22.6.1 Rezultati javnomnenjske raziskave
Vsako leto se med okoliškim prebivalstvom opravi javnomnenjska raziskava na temo zaznave in odnosa Luke
Koper do varovanja okolja ter uspešnosti poslovanja družbe. Največ anketirancev je iz krajevnih skupnosti (KS)
Semedela, Žusterna, Za gradom in Olmo-Prisoje (35,6 %), KS Bertoki, Hrvatini in Škofije (33,0 %), KS Koper
center (18,4 %), in iz občine Ankaran (13,1 %). Vzorec je v letih izvajanja raziskave ostal nespremenjen in zajema
vse starostne skupine in enakomerno oba spola. V anketi prevladuje mnenje (85,7 %), da je Luka Koper kot
gospodarska družba uspešna/zelo uspešna.
Anketiranci menijo, da so največji onesnaževalci lokalnega okolja:
◼ cestni promet (29,7 %, v letu 2021 26,6 %),
◼ pristaniška dejavnost (24,8 %, v letu 2021 34,9 %),
◼ lokalna industrija (8,6 %, v letu 2021 5,0 %)
◼ industrija v Trstu (6,4 %, v letu 2021 9,4 %) in
26,6 % anketirancev (v letu 2021 31,1 %) meni, da Luka Koper srednje dobro skrbi za varovanje okolja (dodelili
so oceno 3), 27,3 % (v letu 2021 32,0 %) jih meni, da precej dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 4), in 21,7 %
(v letu 2021 19,6 %) jih meni, da zelo dobro skrbi za okolje (dodelili so oceno 5). Nezadostno ali zadostno oceno
je podelilo 11,9 % (v letu 2021 11,0 %) vprašanih. Glede na leto prej se je delež anketiranih, ki menijo, da Luka
Koper precej dobro (ocena 4) skrbi za okolje, nekoliko zmanjšal, se je pa povečal delež tistih, ki menijo, da Luka
Koper zelo dobro (ocena 5) skrbi za varovanje okolja. Povprečna ocena (na lestvici od 1 do 5) je v zadnjem letu
rahlo zrasla, s 3,62 na 3,64.
2020 2021 2022
ocena javnosti glede okoljskega vpliva pristanišča 3,52 3,62 3,64
22.6.2 Pomembnejši dogodki na področju komuniciranja z javnostmi
V letu 2022 je bilo na področju komuniciranja trajnostnih tem izvedenih več aktivnosti. V okviru sponzorstva
smo sodelovali pri pripravi dokumentarnega filma Badaševica in Škocjanski zatok, saj je Luka Koper ključni
povezovalni sistem med tema dvema ekosistemoma. Dokumentarec je bil premierno predvajan na RTV Slove-
nija v okviru oddaje Slovenski vodni krog (https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174908006?s=tv). Kot sponzorji
pa smo podprli in vsebinsko sodelovali še pri enem dokumentarnem filmu, in sicer Pomembnost ustvarjalnosti
posameznika za razvoj družbe, ki ga je pripravil Zavod za izobraževanje UMMI. V njem smo predstavili, kako smo
v Luki Koper v zadnjih letih rešili nekatere ključne izzive na področju okoljevarstva. Enega od teh, in sicer hrup,
pa je režiser zastavil učencem osnovnih šol, ki so na ustvarjalen in inovativen način iskali rešitev, kako zmanjša-
ti hrup na območju pristanišča.
Zelo aktivni smo bili na področju energetike. V okviru projekta SOPOREM, v katerem sodelujejo vodilni partner
Luka Koper, Mestna občina Koper in norveško podjetje Greenstat, je bil na novinarski konferenci predstavljen
projekt gradnje fotonapetostnih elektrarn v pristanišču. Projekt predvideva gradnjo druge največje sončne
elektrarne v državi.
Z namenom krepitve in razvijanja čezmejnega sodelovanja so Pristaniška uprava Trst, Pristaniška uprava
Benetke in Luka Koper v sodelovanju s Konzorcijem za gospodarski razvoj Furlanije Julijske krajine ter Univerzo
na Primorskem podpisale protokol na področju trajnosti in energetske učinkovitosti pristanišč. S sprejetjem
protokola smo se zavezali nadaljevanju aktivnosti, ki so bile zastavljene že v minulih letih v okviru EU projekta
Clean Berth, sofinanciranega s sredstvi Programa Interreg V-A Slovenija – Italija 2014–2020 (https://www.luka
-kp.si/novice/pristanisca-za-tesnejse-sodelovanje-pri-okoljskih-in-energetskih-projektih/).
Družba je v letu 2022 pristopila k projektu ESI (Environmental Ship Index), ki ladjam s sodobnejšimi in čistejšimi
pogoni od 1. januarja 2023 omogoča plačevanje nižjih pristaniških pristojbin. ESI je prostovoljna shema, ki jo
102 GRI 3-3, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
155
◀ VSEBINA
pristanišča uporabljajo za spodbujanje in nagrajevanje okoljsko čistejših in sprejemljivejših ladij. Sistem, ki
ladjam z manj izpusti v okolje omogoča plačilo nižje pristojbine, smo pred vpeljavo predstavili vsem predstav-
nikom ladjarjev s ciljem, da bi se shemi pridružilo čim več ladij oziroma da bi v pristanišče prihajale le take z
minimalnimi izpusti v okolje.
Sodelovali smo na okrogli mizi na temo zelene tranzicije infrastrukture in transporta v Sloveniji (https://www.
luka-kp.si/novice/kako-narediti-transport-bolj-zelen/).
Na podlagi Dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov pristaniške dejavnosti na oko-
lje, podpisanega z Mestno občino Koper, je bil izveden razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje
omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti za leti 2021 in 2022. Javni razpis je
bil objavljen za izvedbo zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva z ustreznim novim stavbnim pohištvom
in/ali obnovo obstoječega stavbnega pohištva (restavriranje), izvedbo novega oziroma obnovo obstoječega
fasadnega ometa, izolacijo strešne ali podstrešne konstrukcije z zamenjavo dotrajane korčne kritine; vgradnjo
sistemov prečiščevanja in prezračevanja zraka in namestitev klimatske naprave za stavbo kot celoto ali za
posamezni del stavbe. Končno poročilo s strani Mestne občine Koper o realizaciji za leto 2022 smo prejeli. Iz
poročila izhaja, da so bili do sredstev upravičeni lastniki oziroma solastniki 30 stanovanjskih stavb (med njimi
pa tudi lastniki oziroma solastniki – etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah).
V letu 2022 smo sodelovali v medresorski delovni skupini Ministrstva za okolje in prostor 'Sistem upravljanja in-
tervencij v primeru nenadnega onesnaženja Jadranskega morja', pri čemer je cilj vzpostaviti optimalen sistem
ravnanja z nastalimi odpadki v primeru večje nesreče na morju. Sodelovali smo tudi v delovni skupini Ministr-
stva za okolje in prostor glede izvajanja in spremljanja izvajanja Pomorskega prostorskega plana Slovenije, v
kateri smo predstavljali tekoče aktivnosti, povezane z izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta v
morju, kar je podrobneje obrazloženo v poglavju Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi sedimenti.
Večina študijskih programov Fakultete za pomorstvo in promet je neposredno povezanih s pomorstvom. To
je glavni razlog, da so študenti navtike, pomorskega in ladijskega strojništva redno obiskujejo Luko Koper.
Večkrat so prišli tudi v letu 2022.
Pristanišče so obiskali aktivni člani slovenskega meteorološkega društva, ki že več kot 60 let združuje večino
strokovnjakov na področju meteorologije. Rdeča nit pogovorov med predstavitvijo in ogledom pristanišča je
bila aktivnost luke pri meritvah ter rednem spremljanju meteoroloških podatkov. Podatke, ki so pomembni za
varno vplutje ladij, delimo tudi z Upravo RS za pomorstvo, piloti KOPPSI, vlačilci Adrie Tow, pomorsko policijo,
slovensko vojsko ter koncesionarjem za vzdrževanje objektov za varnost plovbe.
V okviru strokovnih usposabljanj so pristanišče obiskali zaposleni na Ministrstvu za obrambo, Upravi Republi-
ke Slovenije za zaščito in reševanje ter na mestni upravi Mestne občine Ljubljana. Predstavniki Luke Koper so
jim predstavili podjetje, primer dobre prakse, povezan z organiziranostjo za preprečevanje oz. spopadanje z
nepredvidenimi dogodki, naravnimi in drugimi nesrečami, ter potrebe in cilje glede sil in opreme za izvajanje
zaščite in reševanja.
Luka Koper v različnih EU projektih sodeluje kot partner ali opazovalec, po potrebi pa samo ponudi pomoč.
Za določene projekte smo organizirali tudi predstavitev in ogled pristanišča, pripravo in sodelovanje v vaji na
področju varovanja morja ter omogočili izvajanje raziskav na ladjah.
V okviru sodelovanja s spletnim portalom Regionalobala, na katerem enkrat na mesec objavljamo vsebine na
temo pristanišča, smo pripravili obsežen prispevek na temo trajnostnega razvoja in predstavili, kako skrbimo
za okolje https://www.regionalobala.si/novica/podvodno-kraljestvo-v-luskem-akvatoriju-kaj-se-skriva-pod
-gladino-treh-luskih-bazenov.
22.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe
103
Okoljske pritožbe se sprejemajo telefonsko, prek spletne aplikacije in prek medijev. Vse pritožbe obravnavamo
in pritožniku odgovorimo.
Skupaj je bilo v letu 2022 zabeleženih 12 pritožb, od tega pet na prekomeren hrup, tri na dim iz ladje, tri na
prašenje in ena na zložene kontejnerje na potniškem terminalu.
103 GRI 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
156
◀ VSEBINA
2020 2021 2022
Število okoljskih pritožb 7 18 12
Od skupno petih prejetih pritožb, ki so bile povezane s hrupom, se jih je večina (4 pritožbe) nanašala na hrup
ladij v smeri Kopra, ena na hrup ladje v smeri Ankarana. V vseh primerih hrupnih ladij smo se s predstavnikom
ladjarja oziroma s poveljstvom ladij poskusili dogovoriti, da ukrepa. Ker je vir hrupa na ladjah lahko različen
(npr. črpalke, ventilacija, dvigala, motor, vibracije), so tudi ukrepi s strani ladjarja različni in različno učinkoviti.
V večini primerov ladjarji oziroma poveljstva ladij razumejo našo problematiko in, če je mogoče oziroma jim to
sistem dopušča, prisluhnejo in urgirajo. Od petih primerov je trem ladjam uspelo z ukrepi zmanjšati hrup.
Tri pritožbe so bile prejete zaradi dimljenja ladje v pristanišču oz. na sidrišču. Ob takih dogodkih smo obvestili
pristojnega pomorskega inšpektorja, ki spremlja in preveri dogajanje na morju, vendar v nobenem primeru
ladjarju ni podelil kazni, saj na ladji ni odkril pomanjkljivosti.
Od treh pritožb, ki so se nanašale na prašenje, sta bili dve povezani z izrednim in kratkotrajnim močnim
vetrom – tramontano, ki je v letu 2022 prizadela Obalo. Taki dogodki so izredni in jih je kljub vsem aktivnostim
za zmanjševanje vplivov dejavnosti pristanišča na okolje in prebivalstvo nemogoče popolnoma preprečiti. Se
pa ob napovedi okrepijo vse aktivnosti, da je vpliv dejavnosti pristanišča čim manjši. Ena pritožba krajanov
Dekanov se je nanašala na prašenje iz vagonov, ki prevažajo premog. Preverili smo tehtane količine, naložene
na posamezen vagon, vendar te niso odstopale in vzroka nismo mogli odkriti ali preveriti. Krajanom smo posre-
dovali pisno obrazložitev.
Krajan Kopra se je pritožil na to, da smo za določen čas na potniški terminal odložili nekaj kontejnerjev, ki jih si-
cer na tej lokaciji ne skladiščimo. Odloženi kontejnerji na potniškem terminalu so bili začasen in izreden ukrep
zaradi povečanja pretovora kontejnerjev pred prazniki in pomanjkanja prostora na kontejnerskem terminalu.
Po sprostitvi površin smo kontejnerje umaknili s potniškega terminala.
22.6.4 Inšpekcijski pregledi
104
Pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih pregledih, niso bile take narave, da bi lahko vplivale na okolje.
Inšpektorat Datum
uvedbe,
seznanitev
s postopkom
Vsebina postopka Ugotovitve
Uprava Republike
Slovenije za
pomorstvo
- Pomorska
inšpekcija
21. 4. 2022 Inšpekcijski nadzor terminala za razsute tovore glede izvajanja
Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postop-
kov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsu-
tega tovora ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju
ladij za prevoz razsutega tovora (Uradni list RS, št 58/06).
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Uprava Republike
Slovenije za
pomorstvo
- Pomorska
inšpekcija
22. 4. 2022 Inšpekcijski nadzor Terminala za sipke tovore glede izvajanja
Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postop-
kov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsu-
tega tovora ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju
ladij za prevoz razsutega tovora (Uradni list RS, št 58/06).
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Inšpektorat RS za
okolje in prostor
14. 6. 2022 Nadzor nad obratom večjega tveganja za okolje (SEVESO). Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
FURS 16. 6. 2022 Preverjanje blagovnih evidenc. Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
FURS - Finančni
urad Koper, sektor
za carine, oddelek
za trošarine.
April/maj
2022
Pregled poslovanja trošarinskega skladišča po izdanem troša-
rinskem dovoljenju, morebitne potrebne dopolnitve trošarin-
skega dovoljenja glede na sedanje stanje.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
104 GRI 2-27
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
157
◀ VSEBINA
Agencija za trg
vrednostnih
papirjev
7. 7. 2022 Nadzor glede javne objave in vsebine letnega poročila Luke
Koper, d. d., za leto 2021 (preverba skladnosti z mednarodnimi
standardi rač. poročanja, smernicami ESMA in pregled nefi-
nančnega dela poročanja).
Postopek še v teku.
Inšpektorat RS
za delo (področje
ATEX)
12. 7. 2022 Inšpekcijski nadzor po uradni dolžnosti z namenom pregleda
in napredka izvajanja aktivnosti na področju ATEX.
Postopek še v teku.
FURS 29. 8. 2022 Davčni nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki in nad
skladiščenjem izdelkov v davčnem skladišču na Terminalu za
tekoče tovore.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Uprava RS za
pomorstvo-
Pomorska
inšpekcija
22.11.2022
Pregled glede izvajanja Direktive 2001/96/ES o odobritvi uskla-
jenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje
ladij za prevoz razsutega blaga ter Pravilnika o varnem nakla-
danju in razkladanju ladij za prevoz razsutega blaga.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Informacijski
pooblaščenec
20. 9. 2022 Inšpekcijski nadzor glede zagotavljanja varnosti dokumentaci-
je z osebnimi podatki v kadrovski službi zavezanca.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Inšpektorat RS za
delo OE Koper-
Postojna-Nova
Gorica
11. 10. 2022 Izredni inšpekcijski pregled v zadevi dela in zaposlovanja
delavcev in kontrolni pregled nad izvršitvijo odločbe glede
zagotovitve pravice do tedenskega počitka.
Postopek še v teku.
Inšpektorat RS za
okolje in prosto
26. 10. 2022 Inšpekcijski pregled in nadzor nad izpolnjevanjem okolje-
varstvenih zahtev glede zbiranja in ravnanja z odpadki v
družbi Luka Koper INPO, d. o. o.
Ni ukrepov
Inšpektorat RS za
okolje in prostor
24. 11. 2022 Nadzor nad ravnanjem Luke Koper, d. d., v skladu z okolje-
varstvenimi zahtevami, povezanimi s:
- predelavo odpadkov,
- z emisijami snovi in toplote v vode,
- emisijami snovi v zrak,
- emisijami hrupa.
Izdano je bilo
opozorilo, da je
treba odpadek,
ki nastane pri
predelavi odpadnih
kovin in se nahaja
na lokaciji 6
in 7, v roku 3
mesecev oddati v
nadaljnjo obdelavo
pooblaščenemu
prevzemniku
odpadkov in pred
oddajo spremeniti
klasifikacijsko
številko odpadka.
Inšpektorat RS za
okolje in prostor
24. 11. 2022 Nadzor nad ravnanjem Luke Koper, d. d., v zadevi rabe vode za
tehnološke namene
(nadzor rabe vode po vodnem dovoljenju).
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Uprava RS za
pomorstvo-
Pomorska
inšpekcija
22. 11. 2022
Pregled na terminalu za razsute tovore glede izvajanja Direk-
tive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postopkov
za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega
blaga ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju ladij
za prevoz razsutega blaga.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
Uprava RS za
pomorstvo-
Pomorska
inšpekcija
23. 11. 2022 Pregled na terminalu za sipke tovore in glinico glede izvajanja
Direktive 2001/96/ES o odobritvi usklajenih zahtev in postop-
kov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsu-
tega blaga ter Pravilnika o varnem nakladanju in razkladanju
ladij za prevoz razsutega blaga.
Ni bilo ugotovljenih
kršitev.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
158
◀ VSEBINA
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob izrednih
dogodkih
105
Pomemben korak pri ohranjanju in izboljševanju
stanja okolja je zmanjševanje tveganja za nastanek
izrednih dogodkov ter izboljševanje postopkov za
ukrepanje. Na ravni družbe Luka Koper, d. d., se letno
pripravljajo in vzdržujejo seznami tveganj tudi na
področju okolja. V pristanišču imamo urejen sistem
obvladovanja in ukrepanja ob zaznanem izrednem
dogodku, ki ni nujno povezan z nevarno snovjo. V
tem poglavju so povzeti in zabeleženi okoljski dogod-
ki, vsi manjšega obsega, pri katerih so bile posledice
omejene na lokacijo samega nastanka dogodka (npr.
okoli vozila). Pritožbe lokalne skupnosti so obravna-
vane v poglavju 22.6.3 Zabeležene in obravnavane
okoljske pritožbe. Opis dogodkov na morju pa je
predstavljen v poglavju 22.16.1 Statistika posredova-
nja na morju.
Luka Koper v delovnem procesu uporablja, prevaža
in skladišči nevarne snovi, nafto in njene derivate
ter upravlja sredstva za delo, ki predstavljajo ne-
varnost za nastanek nesreče. Pomemben korak pri
ohranjanju in izboljševanju stanja okolja predsta-
vljata zmanjševanje tveganja za nastanek izrednih
dogodkov ter izboljševanje postopkov za ukrepanje z
letnimi aktivnostmi.
Izvedena je bila revizija ocen ogroženosti ter Načrta
zaščite in reševanja. Načrt je uprava Luke Koper,
d. d., potrdila v aprilu 2022. Sistem zaščite in reše-
vanja v Luki Koper vključuje akterje več strokovnih
področij, organizacij in podjetij. Pri posredovanjih
ob izrednih dogodkih na območju pristanišča vedno
sodelujeta poklicna gasilska enota Luke Koper in
področje pristaniške varnosti, po potrebi pa še enota
varovanja morja, podjetje Luka Koper INPO, d. o. o.,
prostovoljni gasilci PIGD Luke Koper in CZ Luke Koper
ter druge enote skladno z NZR.
Na področju požarne varnosti je cilj zagotoviti ustre-
zen sistem oskrbe in zadostno količino požarne vode
na celotnem območju pristanišča ter zagotavljati
ustrezno posredovanje z gašenjem za specifične
objekte. V letu 2018 je področje investicij pripravilo
Načrt aktivnosti vzdrževanja in popravila vodovo-
dnega in hidrantnega omrežja 2018–2023. V letu 2022
se je začel postopek sanacije 9 sklopov vodovodnega
in hidrantnega omrežja.
Poklicna gasilska enota (PGE), ki šteje 30 zaposlenih,
zagotavlja stalno, 24-urno dežurno službo. V svojem
voznem parku ima osem gasilskih vozil in sedem
prikolic z različno opremo. V letu 2022 je bilo z gasil-
105 GRI 2-23, 2-25, 3-3, 306-1, 306-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
159
◀ VSEBINA
skimi vozili prevoženih 54.206 km. Enota skrbi za operativno in preventivno delo na področju požarne varnosti.
Operativno gasilsko delo obsega gašenje in reševanje ob vseh vrstah nesreč, nudenje medicinske pomoči
bolnim in poškodovanim ter izobraževanje in usposabljanje z gasilsko reševalno opremo. V letu 2022 je enota
posredovala na 796 dogodkih.
Zaradi poletnega obsežnega požara na Krasu in hitrega širjenja nas je Gasilska brigada Koper zaprosila za po-
moč pri gašenju požara. Pomoč pri gašenju sta nudila dva poklicna gasilca PGE z gasilsko cisterno. Naša naloga
je bila oskrba bazena za gašenje s helikopterji z vodo za gašenje.
Preventivno gasilsko delo, ki ga enota vsakodnevno izvaja po celotnem pristanišču, je ključnega pomena za
vzdrževanje ustrezne stopnje požarne varnosti oziroma za preprečevanje okoliščin, ki lahko povzročijo požar.
Vse leto smo izvajali preventivne obhode in kontrolne preglede objektov, pregledovali hidrantno omrežje in
sisteme za gašenje, sodelovali pri obnovi in gradnji novih objektov, izobraževali zaposlene na področju požar-
ne varnosti in sodelovali pri inšpekcijskih pregledih.
Redno usposabljanje poklicnih gasilcev je zelo pomembno za vzdrževanje visoke ravni znanja in varnosti pri
intervencijah. Usposabljanje PGE poteka v gasilski šoli in interno v lastni gasilski enoti. Na obnovitvena usposa-
bljanja v gasilski šoli smo napotili 26 poklicnih gasilcev. Vse štiri izmene so opravile obnovitveno usposabljanje
za nudenje prve pomoči.
Na območju pristanišča smo izvedli okrog 100 internih vaj z različno gasilsko tematiko.
22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do 2022
106
Število
v 2020
Število
v 2021
Število
v 2022
Opis dogodkov Izvedeni ukrep
79 115 118 Počena hidravlična cev
vozil (zunanjih vozil in luške
mehanizacije) ali zaznan oljni
madež na asfaltni površini.
Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne,
ročne metle. Urejeni so ekološki otoki, kjer so
na ključnih mestih na voljo sredstva za hitro
sanacijo in zabojniki za uporabljeni absorbent.
Puščanje hidravličnega olja je zabeleženo na
0,03% vozil, ki vstopijo v pristanišče.
10 8 3 Puščanje luškega vodnega
omrežja.
Sanacija počenih cevi.
11 6 10 Puščanje in razlitje manjše
količine naftnih derivatov
okoli vozil kot posledica po-
škodbe rezervoarja goriva.
Sanacija s pomočjo absorbentov in strojne,
ročne metle na lokaciji razlitja.
4 3 4 Neustrezno ravnanje z od-
padki znotraj pristanišča.
Ustrezno nadaljnje ravnanje z najdenimi
odpadki.
5 9 8 Manjši požar, začetek požara. V vseh primerih smo manjše, lokalne začetke
požara pogasili ter uvedli dodatne ukrepe, kjer
je bilo potrebno.
1 / 2 Prepolnitev cisterne z meta-
nolom in puščanje vsebine iz
kontejnerja.
V prvem primeru je bila izvedena analiza
vzroka in vpeljani ukrepi, v drugem primeru je
bila izvedena sanacija razlitja, kontejner je bil
predhodno položen v lovilno skledo.
Izredni dogodki so bili vsi manjšega obsega, obvladani in sanirani na mestu nastanka, brez vplivov na okolje.
Med pomembnejše dogodke uvrščamo le dogodek prepolnitve tovornjaka cisterne z metanolom na polnilnici
za tovorna vozila terminala za tekoče tovore, pri čemer smo najprej izvedli analizo vzroka in vpeljali dodatne
varnostne ukrepe s ciljem, da se dogodek ne ponovi.
106 GRI 306-1, 306-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
160
◀ VSEBINA
22.7.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za boljše obvladovanje
nenadzorovanih dogodkov
V letu 2022 smo:
◼ obnovili požarno javljanje v skladiščih 32 C, D na terminalu generalnih tovorov,
◼ zaključili vgradnjo požarnega javljanja na terminalu za živino,
◼ zaključili vgradnjo požarnega javljanja v skladiščih 22 A, B, C, D na terminalu generalnih
tovorov,
◼ nabavili prijemala za izvengabaritne tovore (OH prijemala) na kontejnerskem terminalu,
◼ zaključili vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite (APZ) v objekt centralnih garderob,
◼ sodelovali z gasilsko brigado Koper in izvedli skupne gasilske vaje za boljše sodelovanje pri
intervencijah,
◼ nabavili potopno črpalko za meteorne vode,
◼ nabavili ponjave za gašenje vozil,
◼ pridobili študijo požarne varnosti zaradi pretovora in skladiščenja vozil na alternativne
pogone,
◼ izvedli izbiro vozičkov za premik vozil,
◼ izpeljali javno naročilo za nabavo dveh prenosnih gasilskih črpalk (zamenjava za dotraja-
ne),
◼ izpeljali javno naročilo za nabavo nadtlačnega električnega oz. baterijskega ventilatorja,
◼ izpeljali javno naročilo za nabavo transportnega vozička za prevoz gasilske opreme,
◼ uredili sistem javljanja požara po celotnem pristanišču,
◼ izvedli aktivnosti posodobitve centra za ravnanje z odpadki INPO,
◼ pridobili študijo o zagotavljanju požarne varnosti v garažni hiši faza 1B na terminalu avto-
mobilov,
◼ v celoti obnovili in predelali hidrantni cevovod med halama TH1 in TH2 na terminalu sipkih
tovorov (čakata se primopredaja in dostava vse dokumentacije),
◼ izvedli obrobno zaščito manipulativne površine ob TH4 na terminalu sipkih tovorov,
◼ nabavili 4 polnilne roke za vagone TCH (blokada pozicije + zaščita prepolnitve) na termina-
lu tekočih tovorov,
◼ nabavili 4 polnilne roke za vagonsko polnilnico TRO za dizelsko gorivo na terminalu tekočih
tovorov,
◼ izvedli obnovo protikorozijske zaščite rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov,
◼ izvedli aktivnosti za zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na terminalu teko-
čih tovorov,
◼ izvedli postopke za posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na
terminalu tekočih tovorov,
◼ izvedli aktivnosti za posodobitev sistema APZ z novimi topovi za privez TC1 na terminalu
tekočih tovorov,
◼ izvedli več manjših vaj oz. praktičnih usposabljanj,
◼ izvedli združitev privezov D2 in jet na vezu SILOS ter tehnološke opreme za priklop ladij za
tekoče tovore,
◼ nadgradili prijemala KP 88 in KP 89 s sistemom TTDS na kontejnerskem terminalu,
◼ izvedli aktivnosti in podpisali pogodbo z izvajalcem za nadgradnjo sistema za preprečeva-
nja trka portala dvigal RTG v ovire na kontejnerskem terminalu,
◼ izvedli neuspešen razpis za nabavo novega kontejnerja za izvajanje požarne straže (stroški
prekoračili poslovni načrt),
◼ pričeli postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
161
◀ VSEBINA
V letu 2022 nismo:
◼ v celoti zaključili posodobitve centra za ravnanje z odpadki,
◼ zaključili dobave vozičkov za premik vozil,
◼ zaključili nabave dveh prenosnih gasilskih črpalk (zamenjava za dotrajane), saj se čaka
dobava,
◼ zaključili nabave nadtlačnega električnega oz. baterijskega ventilatorja, saj se čaka dobava
◼ zaključili nabave transportnega vozička za prevoz gasilske opreme, saj se čaka dobava,
◼ nabavili novega kontejnerja za izvajanje požarne straže,
◼ zaključili vseh postopkov za zamenjavo in nadgradnjo polnilnih mest za gorivo na termina-
lu tekočih tovorov,
◼ zaključili vseh postopkov za posodobitev sistema hlajenja in gašenja na rezervoarjih za
metanol na terminalu tekočih tovorov,
◼ zaključili vseh aktivnosti za posodobitev sistema APZ z novimi topovi za privez TC1 na
terminalu tekočih tovorov,
◼ v celoti zaključili izdelave projektne dokumentacije za nov gasilski dom.
22.7.3 Programi izboljšav za boljše obvladovanje nenadzorovanih dogodkov v
letu 2023
V letu 2023 bomo:
◼ posodobili sistem APZ z novimi topovi za privez TC1,
◼ zamenjali in nadgradili polnilna mesta za gorivo na terminalu tekočih tovorov,
◼ posodobili sistem hlajenja in gašenja na rezervoarjih za metanol na terminalu tekočih
tovorov,
◼ nadaljevali postopke za izgradnjo gasilskega doma,
◼ si prizadevali za izboljšanje sodelovanja z gasilsko brigado Koper in izvedbo skupnih gasil-
skih vaj za boljše sodelovanje pri intervencijah,
◼ zaključili posodobitev centra za ravnanje z odpadki,
◼ izvajali naložbe v sanacijo hidrantnega in vodovodnega omrežja v skladu z načrtom
vzdrževanja in investicij,
◼ izvedli ponovni razpis in nabavili nov kontejner za izvajanje požarne straže,
◼ zaključili nabavo vozičkov za premik vozil,
◼ zaključili zamenjavo dveh prenosnih gasilskih črpalk,
◼ zaključili nabavo nadtlačnih električnih oz. baterijskih ventilatorjev,
◼ zaključili nabavo transportnih vozičkov za prevoz gasilske opreme,
◼ pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo novega gasilskega doma
◼ nabavili pripomočke za stabilizacijo večjih vozil,
◼ nabavili reševalni podest.
◼ nabavili sušilno omaro za intervencijske obleke in ostalo opremo,
◼ nabavili opremo za vzdrževanje fizične kondicije poklicnih gasilcev,
◼ nabavili pnevmatske tesnilne čepe.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
162
◀ VSEBINA
22.8 Emisije/imisije pri storitvah
107
22.8.1 Kakovost zraka in podnebni dejavniki
Stalno si prizadevamo zmanjševati emisije v ozračje, ki nastajajo pri izvajanju pristaniških dejavnosti. Glavni
izvori emisij, na katere lahko vplivamo, so:
◼ Pretovor in skladiščenje razsutih in sipkih tovorov, kot so premog, železova ruda, soja,
pšenica in glinica. Pri teh dejavnostih nastajajo emisije prahu.
◼ Pretovor in skladiščenje tekočih tovorov, kot so naftni derivati, o-ksilen in metanol. Pri teh
dejavnostih nastajajo emisije hlapnih organskih substanc.
◼ Raba tekočih energentov in pogonskih goriv za luško mehanizacijo in kurilne naprave, pri
čemer nastajajo prah in emisije toplogrednih plinov.
◼ Ladje v času priveza v pristanišču, saj morajo imeti prižgane pomožne motorje za delova-
nje razsvetljave, klimatskih naprav, ladijskih dvigal, črpalk ipd.
Sistemi skladiščenja in pretovarjanja omenjenih tovorov so v koprski luki vzpostavljeni skladno z najboljšimi
razpoložljivimi tehnikami (t. i. BAT). Primeri uporabe najboljših razpoložljivih tehnik v našem pristanišču so:
◼ v rezervoarje za naftne derivate vgrajujemo plavajoče membrane, gradimo rezervoarje s
fiksnimi strehami, ki zmanjšujejo emisije snovi v ozračje;
◼ vgrajujemo sisteme za povratek hlapov pri prečrpavanju goriv v premične enote;
◼ z belo oziroma odsevno barvo rezervoarjev zmanjšujemo emisije snovi v ozračje;
◼ pri pretovoru uporabljamo sodobne tehnike: avtomatizacijo procesa pretovora, zmanj-
ševanje poti padanja pri iztresanju tovora, uporabo teleskopskih cevi, uvajanje zaprtih
transportnih poti in protiprašnih ograj;
◼ ključne tovore skladiščimo v silosih in transportiramo po zaprtih transportnih sistemih, če
je to praktično in ekonomsko izvedljivo;
◼ uvajamo tehnične in organizacijske ukrepe za zmanjševanje emisij na mestu izvora; upo-
rabljamo tehnike pršenja z vodo, opuščamo dovoz in odvzem tovora ob slabih vremenskih
razmerah, ozelenjujemo okolico, zmanjšujemo število mest za pretovor;
◼ na deponijo, kjer skladiščimo premog in železovo rudo, nanašamo papirniški mulj, ki
zmanjšuje možnost odnašanja materiala zaradi vetra.
Na kakovost zraka vplivajo tudi dejavnosti zunaj območja pristanišča. Izpostavljamo predvsem:
◼ ceste, ki obkrožajo pristanišče;
◼ emisije iz ladij, ki plujejo oz. so na sidrišču;
◼ čezmejne vplive.
22.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču
108
Predstavitev rezultatov meritev količine celokupnega prahu znotraj pristanišča
Že od leta 2002 na desetih lokacijah znotraj pristanišča spremljamo celokupno koncentracijo prahu.
Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2022 znašala 114 mg/m
2
na dan, kar je za 6 mg/m
2
manj kot v
letu 2021 in je znotraj zastavljenega cilja. Pri skupaj 119 meritvah je bilo zabeleženih 10 preseganj, kar je več
od zastavljenega cilja (5 preseganj), zato je cilj le delno dosežen. Vrednosti so bile največkrat presežene na
merilnih mestih v neposredni bližini deponije premoga in železove rude, po eno preseganje pa je bilo izmerjeno
na potniškem terminalu ter na dveh mestih v smeri Bertokov.
107 GRI 3-3
108 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
163
◀ VSEBINA
Povprečne letne količine celokupnega prahu na vseh merilnih mestih znotraj pristanišča
2020 2021 2022
Celokupni prah
Ciljna vrednost
250
200
150
100
50
0
mg/m
2
/dan
22.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev
109
Univerza na Primorskem na območju pristanišča spremlja prisotnost finih prašnih delcev velikosti 10 μm
(PM10) in velikosti 2,5 μm (PM2,5). Prva merilna naprava, postavljena v pristanišču, spremlja delce PM10 že od
leta 2003. Z leti se je povečalo število merilnih postaj ter se izvedla posodobitev naprav na način, da zagotavlja-
jo spremljanje tudi delcev, manjših od 10 µm.
Rezultati meritev delcev PM10 iz merilnih naprav nameščenih v pristanišču, ki to omogočajo (LKP Ankaran in
LKP Koper), se samodejno objavljajo na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Družba na spletni
strani primerjalno prikazuje tudi rezultate meritev naprave, ki je nameščena na Markovcu in s katero upravlja
Agencija RS za okolje.
Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM10)
Letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v koprskem pristanišču so pod zakonsko določeno vre-
dnostjo 40 μg/m
3
in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m
3
. Uredba o kakovosti zunanjega zraka opredeljuje tudi
dnevno mejno koncentracijo PM10 za varovanje ljudi, ki znaša 50 μg/m
3
in je lahko med letom presežena največ
35-krat. Preseganja smo zabeležili na merilnem mestu št. 2 – smer Bertoki, in sicer 17-krat, na merilnem mestu
Ankaran-Rožnik dvakrat ter na lokaciji Potniški terminal sedemkrat.
Povišane vrednosti finih delcev in presežene mejne vrednosti smo na vseh treh merilnih mestih izmerili tudi
v mesecu juliju, kar ni običajno, je pa bila posledica velikega požara na Krasu, katerega dim se je širil vse do
Kopra.
Višje vrednosti PM10 in največ preseganj smo izmerili na merilnem mestu v smeri Bertokov. Ugotavljamo, da je
do povišanja delcev prišlo zaradi neposredne bližine izvajanja nove dejavnosti nakladanja in razkladanja avto-
mobilov iz/na tovorna vozila (zaradi izpustov izpušnih plinov vozil v neposredni bližini merilne naprave).
109 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
164
◀ VSEBINA
Merilne naprave za spremljanje finih prašnih delcev: merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran, merilno
mesto št. 4 – LKP Koper, merilno mesto št. 2 – smer Bertoki
merilno
mesto št. 3
merilno
mesto št. 2
merilno
mesto št. 4
Rezultati meritev PM10 (v μg/m
3
) na mejah pristanišča
2020 2021 2022
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran 19 15 16
Merilno mesto št. 2 – smer Bertoki 20 17 21
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper 20 16 16
Preseganje dnevnih mejnih vrednosti po Sloveniji
Če primerjamo meritve, ki jih Agencija RS za okolje izvaja v različnih krajih po Sloveniji, lahko vidimo, da
se dnevna preseganja mejne vrednosti pojavljajo na vseh merilnih mestih. Najbližja merilna postaja zunaj
pristanišča se nahaja na Markovcu, kjer je bila letna povprečna koncentracija PM10 18 μg/m
3
in je bilo zabeleže-
nih 8 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev. Največ preseganj se v splošnem opaža v zimskem času
in so posledica večjih izpustov iz domačih kurišč ter meteoroloških vplivov, kot sta majhna hitrost vetra in nizka
višina mešanja zraka.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
165
◀ VSEBINA
Preseganja mejne vrednosti 50 μg/m
3
za leto 2022 na različnih merilnih mestih po Sloveniji*
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec SKUPAJ
CE bolnica 9 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 13
CE Ljubljanska 9 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 13
Hrastnik 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Iskrba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Koper 2 1 1 0 0 0 1 0 0 2 1 4 12
Kranj 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5
LJ Bežigrad 9 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 11
LJ Celovška 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 11
LJ Vič 8 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 11
MB Titova 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3
MB Vrbanski 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
MS Cankarjeva 16 3 7 0 0 0 0 0 0 3 4 6 39
MS Rakičan 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 10
NG Grčna 3 1 1 0 0 0 3 0 0 0 0 1 9
NG Vojkova 3 2 1 0 0 0 / 0 0 0 0 4 10
Novo Mesto 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Ptuj 5 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3 9
Solkan 2 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 5
Trbovlje 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8
Velenje 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Zagorje 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 11
Žerjav 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2
* Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Roža vetrov za leto 2022
VZHODZAHOD
0 – 2
2 – 4
4 – 6
6 – 8
≥ 8
SEVER
JUG
10 %
20 %
30 %
Hitrost vetra je izražena v enotah m s-1. Vetrovi so največkrat pihali iz smeri vzhod in severovzhod (burja in
burin), ter iz severozahoda (maestral).
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
166
◀ VSEBINA
Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in na nekaterih drugih
merilnih mestih po Sloveniji*
μg/m
3
40
35
30
25
20
15
10
2020 2021 2022
Maribor
Trbovlje
Luka KOPER-mesto št. 3 (LKP Ankaran)
Markovec
Ljubljana Bežigrad
Celje
Luka KOPER-mesto št. 2 (Bertoki)
Luka KOPER-mesto št. 4 (LKP Koper)
Mejna vrednost SLO zakonodaje
*Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Podatki za leto 2022 še niso dokončno potrjeni s strani ARSO.
Predstavitev rezultatov meritev prašnih delcev velikosti do 2,5 µm (PM2,5)
V pristanišču na dveh lokacijah (merilno mesto št. 4 – LKP Koper in merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran) sprem-
ljamo tudi delce PM2,5. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli. Povprečne letne koncentracije delcev PM2,5
so na obeh merilnih mestih v pristanišču pod zakonodajno vrednostjo 20 μg/m
3
.
V primerjavi z letom 2021 so vrednosti za 1 μg/m
3
višje, vendar pa so merilne naprave tudi pri teh delcih zaznale
zelo visoko povišanje v času požara na Krasu – kot je prikazano v spodnjem grafu –, kar je poleg zelo sušnega
poletja lahko prispevalo k letni višji vrednosti.
Rezultati meritev PM2,5 (v μg/m
3
) na mejah pristanišča
2020 2021 2022
Merilno mesto št. 4 – LKP Koper 14 11 12
Merilno mesto št. 3 – LKP Ankaran 14 11 12
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
167
◀ VSEBINA
Prikaz značilnega povečanja finih delcev PM2,5 znotraj pristanišča v času požara na Krasu
140
120
100
80
60
40
20
0
μg/m
3
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.
julij 2022
Letne koncentracije delcev PM2.5 na različnih merilnih mestih v Sloveniji in znotraj pristanišča
za leto 2022
25
20
15
10
5
0
Lj-Bežigrad Nova Gorica Maribor-
Vrbansko plato
Iskrba* Celje-bolnica Merilno mesto
št. 4-LKP
Koper
Merilno mesto
št. 3-LKP
Ankaran
Letna povprečna vrednost PM 2.5 (μg/m
3
) mejna vrednost (μg/m
3
)
μg/m
3
*(Meritev za december Agencija RS za okolje še ni poročala).
Vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/
Meritve PM2,5 znotraj območja pristanišča so primerljive z vrednostmi drugih urbanih krajev Slovenije. Iskrba
na Kočevskem pa je merilno mesto, ki predstavlja lokacijo z minimalnimi vplivi, saj je oddaljena od vseh virov.
Na spletu smo pridobili tudi podatke pristanišča v Los Angelesu, kjer je bila med januarjem in novembrom 2022
koncentracija delcev PM10 med 20 in 30 μg/m
3
. Zakonsko določena letna mejna vrednost je tam nižja, le 20 μg/m
3
(https://www.portoflosangeles.org/environment/air_quality.asp). Koncentracija delcev PM2,5 pa je bila med
4 in 10 μg/m
3
(mejna vrednost 12 μg/m
3
), kar je manj, kot smo izmerili v pristanišču Koper ali drugod po Sloveniji.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
168
◀ VSEBINA
22.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih
110
Predstavitev rezultatov meritev emisij prašnih delcev na ključnih izvorih v pristanišču
Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira nepremične
naprave, kjer lahko nastaja prah (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov). Na vsakem termina-
lu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora
bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično
od vremenskih razmer. Rezultati so vsi skladni s podeljenim okoljevarstvenim dovoljenjem. Mejna dovoljena
koncentracija celotnega prahu je 20 mg/m
3
, saj je vrednost masnega pretoka celotnega prahu 200 g/h.
Rezultati letnih meritev emisij prahu na različnih virih
2020 2021 2022
Silos-razkladalna/nakladalna postaja Silos-razkladalna/nakladalna postaja
Sipki-vagonsko kamionska postaja (TH) Glinica-pretovor
Kotna postaja EET-premog Razdelilna postaja EET-premog
Razdelilna postaja EET-železo Vagonska postaja EET-železo
Kotna postaja EET-železo Mejna vrednost celotnega prahu pri pretoku
nad 200 g/h
30
25
20
15
10
5
0
mg/m
3
Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za tehnološke namene
Na območju pristanišča se nahajajo kurilne naprave, ki se uporabljajo za tehnološke namene in še uporabljajo
fosilna goriva. Rezultati obratovalnega monitoringa kvalitete izpušnih plinov iz teh naprav so predstavljeni v
spodnjih tabelah in so skladni z zakonodajo.
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave,
namenjene ogrevanju rezervoarjev v objektu za zbiranje ladijskih olj oz. kalužnici
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mg/m
3
g/h mg/m
3
g/h mg/m
3
Dimno število 0 / 0 / 1
Ogljikov monoksid 230,9 5,3 154,5 3,6 170
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO2 553,8 10,4 230,5 4,5 250
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO2 85,9 15,0 42,3 5,3 1.700
110 Emisije/imisije pri storitvah - dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
169
◀ VSEBINA
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave,
namenjene sušenju lesa na terminalu za les
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mg/m
3
g/h mg/m
3
g/h mg/m
3
Ogljikov monoksid 25,4 20,6 21,3 15,5 80
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO
2
86,4 70,0 71,7 52,1 100
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO
2
5,8 4,1 5,5 2,9 10
Rezultati meritev emisij snovi v zrak in predpisane mejne vrednosti srednje kurilne naprave,
namenjene ogrevanju rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov
Snov Največja vrednost Srednja vrednost Mejna vrednost
mg/m
3
g/h mg/m
3
g/h mg/m
3
Ogljikov monoksid 54,5 4,3 39,3 2,5 100
Dušikovi oksidi, izraž. kot NO
2
101,9 8,0 96,1 5,7 200
Žveplovi oksidi, izraž. kot SO
2
4,3 0,3 2,3 0,2 35
Predstavitev rezultatov meritev emisij iz kurilnih naprav, ki se uporabljajo za sanitarne namene
Na območju pristanišča imamo 13 kurilnic, v katerih se za namene ogrevanja objektov in priprave tople sanitar-
ne vode kot primarni ali rezervni vir uporablja kurilno olje oz. UNP. Emisije iz teh naprav preverja dimnikarska
služba. Rezultati emisij v zrak so skladni z zakonodajnimi predpisi za male kurilne naprave.
22.8.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede emisij/imisij pri
storitvah
V letu 2022 smo:
◼ S 1. 1. 2023 smo vpeljali sistem ESI (Environmental Ship Index, ESI Portal (environmental-
shipindex.org), v sklopu katerega ladjam s sodobnejšimi motorji in posledično manjšimi
emisijami v zrak omogočimo plačilo nižje pristojbine, s čimer spodbujamo prihod okoljsko
sprejemljivejših ladij. Tako shemo spodbud trenutno nudi 60 pristanišč po svetu in vklju-
čenih je 6727 ladij. Na podlagi predhodne analize ocenjujemo, da je v shemo že vključenih
približno 10 % ladij, ki obiskuje koprsko pristanišče.
V letu 2022 nismo:
◼ v celoti izpeljali vseh aktivnosti za nabavo grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke
tovore,
◼ zaključili posodobitve protiprašnega prhanja na obalnem dvigalu MD3 na terminalu za
premog in železovo rudo,
◼ uredili prašne zaščitne stene nakladalnega mesta ob silosu žit; naložba bo ponovno v načr-
tu leta 2024.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
170
◀ VSEBINA
22.8.6 Programi izboljšav glede emisij/imisij pri storitvah za leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ zaključili nabavo grabilca za sipke tovore na terminalu za sipke tovore,
◼ na mostnem dvigalu (MD3) na terminalu za razsute tovore v celoti posodobili protiprašno
prhanje,
◼ nabavili dvožlični grabilec za pretovor so je na terminalu za sipke tovore,
◼ zamenjali nakladalec nosilnosti 12t z žlico visokega izstresa na terminalu za sipke tovore,
◼ izvedli zaščito na KŽ 33 na terminalu za razsute tovore,
◼ izvedli obnovo protikorozijske zaščite rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov.
22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
111
Sistem obvladovanja tveganj je podrobneje opisan v poglavju 14 Obvladovanje tveganj in priložnosti. Pred-
videne aktivnosti in usmeritve so integrirane v strateške in letne načrte družbe. Cilji in kazalniki, povezani s
podnebnimi spremembami, so prikazani v poglavjih 22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih
plinov in 22.11 Raba energije in energetska učinkovitost in jih preverjamo kvartalno.
Podjetje lahko s svojim delovanjem povzroča pozitivne vplive oziroma negativne, če ne izvaja ukrepov v smeri
večje energetske učinkovitosti, ne uporablja obnovljivih virov energije, ne sledi sodobnim tehnologijam. Vplivi
družbe v smislu emisij toplogrednih plinov so na svetovni ravni sicer zanemarljivi, na lokalni ali nacionalni pa
pomembni, saj prispevajo k doseganju nacionalnih ciljev o emisijah toplogrednih plinov. Družba ni članica
združenj ali povezav, ki se ukvarjajo s problematiko podnebnih sprememb, se pa zaposleni redno usposablja-
jo in izobražujejo na tem področju. Izdelan je bil tudi kratek animirani film za enostaven prikaz aktivnosti za
varčno rabo energentov in virov.
Zaradi prepoznanih podnebnih tveganj in priložnosti se ni spremenil poslovni model družbe, strategija družbe
pa je že prilagojena in je usmerjena tudi k učinkoviti rabi energije, zmanjševanju emisij in učinkoviti rabi virov
ter k uporabi obnovljivih virov energije. Zavedamo se priložnosti, povezanih z učinkovito rabo virov, tudi v sme-
ri prihrankov. Znano je dejstvo, da igrajo drevesa pomembno vlogo pri zajemanju ogljikovega dioksida (CO2)
iz ozračja, zato jih sadimo tudi v pristanišču, kjer je le mogoče, ter tako vsaj delno kompenziramo spremembe
namembnosti zemljišč pri širitvah pristanišča.
Pri svojem delovanju potrebujemo pitno vodo za sanitarne in tehnološke namene, kar je podrobneje opisno v
poglavju 22.12 Upravljanje s pitne in podzemne vodo. Pri gradnji novih površin upoštevamo poplavno ogrože-
nost in gradimo na ustrezni višini. Na področju človeških virov pa ocenjujemo, da se bo moral mogoče zaradi
dviga temperature ozračja v prihodnje prilagoditi način dela na prostem.
V prihodnje lahko na podlagi sprejetega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in evropske-
ga zelenega dogovora pričakujemo, da bo potrebno pospešeno prehajati na alternativne pogone. Energetski in
podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. V strateških doku-
mentih družbe se zavzemamo za doseganje ciljev na ravni Republike Slovenije.
111 GRI 2-23, 2-25, 201-2, 3-3, 303-1, 303-5
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
171
◀ VSEBINA
Predstavljeni cilji o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov na ravni EU in na ravni Slovenije
TGP (skupaj)
SI: brez cilja
EU: -20 %
glede na leto 1990
TGP (skupaj)
SI: -36 %
EU: -40 %
TGP (ne-ETS)
SI: +4 %
glede na leto 2005
EU: -10 %
glede na leto 2005
TGP (ne-ETS)
SI: vsaj -20 %
uredba EU: -15 %
EU: -30 %
Povezanost
SI: brez cilja
EU: 10 %
Povezanost
SI: brez cilja
(2017: >83 %)
EU: 15 %
R&D
SI: 3 % BDP
(od tega 1 %
javnih sredstev)
R&D
SI: 3,6 % BDP
(od tega 1,6 %
javnih sredstev)
OVE
SI: 25 %
EU: 20 %
OVE
SI: vsaj 27 %
EU: 32 %
URE
SI: 20 %
EU: 10 %
URE
SI: vsaj 35 %
EU: 32,5 %
2020
2030
PODNEBNO NEVTRALNA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA DO 2050
Vir: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)
Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, napredujejo veliko
težje kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj majhen delež OVE v
prometu zahteva veliko večje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prome-
tu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji morajo v goriva
primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla). Do leta 2025 načrtujemo v pristanišču
izgradnjo za približno 6 MWp sončnih elektrarn, kar pomeni, da bomo proizvedli do 20 % električne energije za
lastno porabo. Do leta 2030 načrtujemo izgradnjo za približno 10 MWp sončnih elektrarn, kar predstavlja prib-
ližno 38 % trenutne porabe električne energije vsega pristanišča. Pričakujemo izpolnitev zastavljenega cilja o
27-% porabi energije iz obnovljivih virov, kot je to opredeljeno za Republiko Slovenijo.
Glede doseganja cilja o učinkoviti rabi energije (URE) smo v fazi popisa in izračuna učinkov že izvedenih aktiv-
nosti (v %) glede na referenčno leto 2007, kajti v strateških usmeritvah težimo k doseganju cilja na ravni repu-
blike Slovenije (vsaj 32,5 %). V sklopu URE smo v letu 2020 vpeljali sistem upravljanja z energijo skladno z ISO
50001, nadaljevali bomo izvajanje energetskih pregledov, klasificirali smo luške objekte v energetske razrede,
zamenjali delež opreme in prešli na električni pogon.
V družbi prepoznana podnebna tveganja in priložnosti so:
◼ zaostrovanje zahtev okoljske politike na ravni EU in Slovenije,
◼ dvig morske gladine,
◼ pomanjkanje pitne vode,
◼ neurja in ekstremni vremenski pojavi,
◼ naraščanje povprečnih temperatur in vpliv na pogoje dela,
◼ zmanjšanje pretovora nekaterih blagovnih skupin zaradi podnebnih sprememb,
◼ priložnost povečanega povpraševanja ali pridobitve nekaterih novih blagovnih skupin,
◼ priložnost prihrankov iz naslova energetske učinkovitosti.
Tveganji pomanjkanja pitne vode ter neurij in ekstremnih vremenskih pojavov sta se v lanskem letu tudi
realizirali. Na Obali v poletnem času občasno prihaja do pomanjkanja pitne vode. V lanskem letu smo zaradi
suše s strani Rižanskega vodovoda prejeli pobudo za 30-% zmanjšanje porabe in smo aktivno izvajali ukrepe za
omejitev porabe.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
172
◀ VSEBINA
Opis tveganja Vrsta
tveganja
Časovni
horizont
Verjetnost Posledice Metode odzivanja
Zaostrovanje zahtev
okoljske politike na ravni
EU in Slovenije v smeri
zmanjševanja emisij in
omilitve podnebnih tveganj
Tveganje
prehoda
okoljske
politike
ter pravna
tveganja
Dolgoročen
(10 let)
Srednja ◼ plačevanje emisijskih
kuponov za velike
porabnike energije
◼ kazni v primeru nespo
-
štovanja zavez glede
emisij
◼ dvig cen energije
(10%) bi pomenil za 1,2
milijona evrov dodatnih
stroškov energije
◼ sistem upravljanja z energijo skladno
z ISO 50001
◼ sporazum z družbo ELES o izgradnji,
sofinanciranju in delitvi vlaganj za
priključni vod do pristanišča
◼ izgradnja infrastrukture, ki bo ladjam v
pristanišču omogočila priklop na elek
-
trično omrežje (58 milijonov evrov)
◼ izgradnja sončnih elektrarn (10 milijo
-
nov EUR v naslednjih 5 letih)
◼ Postopna zamenjava opreme in vozil z
okoljsko sprejemljivejšo (14 milijonov
evrov za opremo do leta 2030). Upo-
števana razlika v ceni med diesel in
električno opremo
Neurja in ekstremni
vremenski pojavi
fizično
tveganje
(akutno)
Srednjeročen
(5 let)
Visoka V primeru večjih ujm in
posledično vdora vode v
skladišča ter močnih neurij z
vetrom lahko pride do škode
v višini 1,2 milijona evrov.
Stroške predstavljajo tudi
poškodbe blaga in preki-
nitve dela zaradi vetra..
◼ zavarovanja (1,1 milijona evrov zavaro-
valne premije letno)
◼ merilni sistem za veter in sistem obve-
ščanja (vrednost naložbe 0,1 milijona
evrov)
◼ ukrepanje skladno z navodilom o
preventivnih ukrepih in ukrepih ob
izrednih vremenskih razmerah
◼ priprava predloga z naborom dodatnih
ukrepov za zaščito pred ekstremnimi
vremenskimi pojavi
◼ stroški postavitve dodatnih bitev
Dvig morske gladine fizično
tveganje
(kronično)
Dolgoročen
(10 let)
Nizka Ob predpostavki dviga
morske gladine bi bili stroški
prilagoditve visoki. Družba
trenutno nima na voljo
dovolj informacij za kvantifi-
kacijo tveganja.
◼ Gradnja skladno z DPN, ki opredeljuje
zahteve glede nadmorske višine za
različne dele pristanišča.
Pomanjkanje pitne vode fizično
tveganje
(kronično)
Srednjeročen
(5 let)
Visoka Omejenost naravnih virov
lahko povzroči dvig cen
teh dobrin ali pa povzroči
nezmožnost oskrbovanja
ladij s pitno vodo. 10 % dvig
cen vode bi pomenil dvig
stroškov družbe Luka Koper,
d. d., za 0,1 milijona evrov.
◼ sanacije internega vodovodnega
omrežja (porabljena sredstva v zadnjih
3 letih znašajo 0,8 milijona evrov, v
načrtu še 2,2 milijona evrov)
◼ uporaba morske vode pri gašenju
◼ izdelani načrti ukrepanja ob pomanj
-
kanju
Naraščanje povprečnih
temperatur in vpliv na
pogoje dela
fizično
tveganje
(kronično)
Srednjeročen
(5 let)
Srednja Družba trenutno nima na vo-
ljo dovolj informacij za kvan-
tifikacijo vpliva naraščanja
povprečnih temperatur na
produktivnost.
◼ Nabava premične opreme s klimatski-
mi napravami
◼ Zagotovitev ustreznih prostori za
zaščito zaposlenih
◼ hladni napitki in razvoz po deloviščih
Zmanjšanje pretovora
nekaterih blagovnih
skupin zaradi regulatornih
zahtev, okoljskih ciljev
in sprememb vedenja
potrošnikov
tveganje
prehoda
– tržna
tveganja
srednjeročen
(5 let)
Srednja Najbolj izpostavljeni
blagovni skupini sta ener
-
getski premog in glinica.
Ocena vpliva je izguba letnih
prihodkov v višini 1 milijon
evrov.
◼ skanje alternativnih blagovnih skupin
in blagovnih tokov,
◼ spremljanje razmer na trgih.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
173
◀ VSEBINA
Opis priložnosti Vrsta
priložnosti
Časovni
horizont
Verjetnost Posledice/koristi Metode odzivanja
Povečanje pretovora
nekaterih novih blagovnih
skupin zaradi regulatornih
zahtev, okoljskih ciljev
in sprememb vedenja
potrošnikov
tržna
priložnost
srednjero-
čen (5 let)
Visoka Pojavljajo se priložnosti za
pretovor jeklenih polpro-
izvodov, vetrnic, solarnih
panelov, baterij, električnih
avtomobilov. Priložnosti
predstavljajo 6 milijonov
evrov dodatnih prihodkov
na leto.
◼ trženjske aktivnosti za pridobitev
novih poslov.
Prihranki iz naslova energet
-
ske učinkovitosti
Učinkovita
raba virov
srednjero-
čen (5 let)
Visoka Prihranek je na letni ravni
v letu 2030 ocenjen na 1,6
milijona evrov, zmanjšanje
izpustov TGP pa na 3.200
ton. V povprečju se strošek
energenta pri prehodu
z goriva na električno
energijo zmanjša za 50.000
evrov na leto za posamezno
dvigalo RTG.
◼ izgradnja sončnih elektrarn na strehah
skladišč (do leta 2030 s skupno močjo
10MWp in skupnimi investicijskimi
izdatki v višini 10 milijonov evrov)
◼ elektrifikacija mostnih dvigal na
pnevmatikah (RTG) v višini 6,2
milijona evrov (upoštevana razlika
med nakupom dizelsko gnanih RTG
dvigal in električno gnanih eRTG
dvigal ter izgradnja elektroenergetske
infrastrukture).
22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij toplogrednih plinov
112
V letu 2022 smo se odločili za preverbo pravilnosti izračuna ogljičnega odtisa s strani pooblaščene organizacije in
sicer za emisije toplogrednih plinov v letih 2005, 2017 in 2021. Izbrano bazno leto je 2005. Izračun ogljičnega odtisa
zajema izpuste CO
2
, CH
4
, N
2
O ter ozonu škodljive pline (le plin R404A), ki se uporablja za hlajenje in klimatizacijo.
Izračunane emisije opredeljujejo izpuste, ki nastanejo kot posledica delovanja sistemov na območju pristanišča.
Da lahko različne toplogredne pline primerjamo in seštevamo, jih moramo prej pomnožiti z njihovim toplo-
grednim potencialom, ki se izraža v razmerju do toplogrednega učinka CO
2
.
Izračun je pripravljen v skladu z metodologijo, zahtevami in smernicami protokola Greenhouse Gas Protocol
and Corporate Accounting and Reporting Standard (v nadaljevanju: protokol GHG), ki je najbolj razširjeno med-
narodno orodje za merjenje, poročanje in upravljanje emisij TGP. Protokol GHG, ki ga je pripravila organizacija
World Resources Institute (WRI)/World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je nevtralna
metodologija za izračun emisij TGP oziroma ogljičnega odtisa in je združljiv z večino obstoječih programov TGP
ter njihovimi računovodskimi in poročevalskimi zahtevami. Poleg zahtev protokola GHG so se pri pripravi me-
todologije upoštevale tudi zahteve standarda ISO 14064-1:2018: Toplogredni plini: del 1: Specifikacija z navodili
na ravni organizacije za količinsko opredelitev in poročanje o emisijah in odstranitvah toplogrednih plinov (ISO
14064-1:2018: Greenhouse gases - Part 1: Specification with guidance at the organization level for quantificati-
on and reporting of greenhouse gas emissions and removals).
Ogljični odtis organizacije se v skladu s protokolom GHG poroča v treh obsegih, in sicer:
◼ Obseg 1 (Scope 1) predstavljajo neposredne emisije TGP organizacije, ki so posledica
lastne porabe energentov v napravah za zgorevanje, uporabe vozil v lasti organizacije,
procesnih emisij ter ubežnih emisij plinov s toplogrednim učinkom (t. i. F-plinov: fluorira-
nih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida
(SF6)). V obsegu 1 se upoštevajo neposredne emisije iz virov, ki so v lasti ali pod nadzorom
družbe Luke Koper, d. d. (npr. kotli, luška mehanizacija, vozila itd.), v kategorijo pa spada
poraba vseh goriv za zgorevanje, goriv za mehanizacijo, stroje in vozila ter ubežne emisije
iz naslova klimatskih in drugih naprav. Iz opreme ter naprav za hlajenje in klimatizacijo, ki
vsebujejo fluorirane (ozonu škodljive, HFC) toplogredne pline, smo v letu 2022 zabeležili
286 kg puščanj, kar je 186 % več kot leta 2021.
112 GRI 305-1, 305-2, 305-3, 305-6
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
174
◀ VSEBINA
◼ Obseg 2 (Scope 2) predstavljajo posredne emisije iz naslova porabe električne energije
za potrebe poslovanja Luke Koper, d. d. Emisije obsega 2 se posredne zato, ker se fizično
ne pojavljajo v organizaciji, ampak pri tretjih proizvajalcih omrežnih energentov oziroma
tam, kjer se proizvaja električna ali toplotna/hladilna energija. V primeru Luke Koper, d. d.,
se v obsegu 2 upoštevajo emisije iz nakupa električne energije od dobaviteljev ter lastne
proizvodnje iz sončnih elektrarn. Pri izračunu je bil uporabljen emisijski faktor za električ-
no energijo na nacionalni ravni za obravnavano leto, ki ga je objavil Institut Jožef Stefan iz
Ljubljane, in ne faktor dobavitelja električne energije, saj se ti menjujejo in se s tem faktorji
spreminjajo (izbrana je torej lokacijska metoda in ne tržna metoda izračuna).
◼ Obseg 3 (Scope 3) predstavljajo preostale posredne emisije, ki so posledica aktivnosti
podjetja v celotni vrednostni verigi organizacije, in sicer v dobavni verigi (upstream emisi-
je) in distribucijski verigi (downstream emisije).
Pooblaščena organizacija SIQ Ljubljana je verificirala izračun ogljičnega odtisa za obseg 1 in obseg 2 Luke
Koper, d. d., za leta 2005, 2017 in 2021. Vrednosti so prikazane v spodnji tabeli.
Verificiran ogljični odtis družbe za leta 2005, 2017 in 2021
Emisije TGP za leto _____ Enota 2005 2017 2021 Ocena
negotovosti
Obseg 1
Zgorevanje v stacionarnih napravah [t CO
2
ekv] 978 168 126 visoka
Gorivo za prevoz [t CO
2
ekv] 5.764 14.240 12.044 visoka
Ubežne emisije iz hladilnih naprav [t CO
2
ekv] 1.530 471 visoka
SKUPAJ OBSEG 1 [t CO
2
ekv] 6.742 15.938 12.641 visoka
Obseg 2
Električna energija [t CO
2
ekv] 9.894 9.734 9.593 visoka
SKUPAJ OBSEG 2 [t CO
2
ekv] 9.894 9.734 9.593 visoka
Skupaj in kazalniki
SKUPAJ EMISIJE CO
2
OBSEG 1 in 2 [t CO
2
ekv] 16.637 25.672 22.234
Zaradi zahtev nekaterih deležnikov po poročanju tudi TGP iz obsega 3 smo za leto 2022 prikazali le pomemb-
nejše vire emisij in jih ocenili glede na razpoložljive podatke in faktorje, ki so po postavkah dodatno obrazlože-
ni v nadaljevanju. Za obseg 3 smo se omejili na območje pristanišča in upoštevali tri največje vire, ki so posledi-
ca delovanja pristanišča ter niso v celoti v lasti ali nadzorovani s strani Luke Koper, d. d.:
◼ emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče (pri izračunu ogljičnega odtisa smo upošte-
vali število tovornjakov, ocenili povprečno prevoženo razdaljo v pristanišču na 5 km ter
privzeli povprečno rabo goriva 30 l/100 km ter pomnožili še z emisijskim faktorjem),
◼ emisije plovil, ki vlečejo ladje v pristanišče ali iz njega (pri izračunu ogljičnega odtisa smo
pomnožili porabljeno količino dizelskega goriva z emisijskim faktorjem),
◼ emisije tovornih in potniških ladij za čas, ko so vezane v pristanišču (pri izračunu smo upo-
števali število ladij in njihov zadrževalni čas, povprečno moč pomožnih motorjev (6.500 kW
za potniške ladje in 3.080 kW za vse ostale), faktor obremenitve pomožnih motorjev (0,21)
ter emisijski faktor za gorivo).
Uporabljeni emisijski faktorji za izračun ogljičnega odtisa (obseg 1, 2, 3) so povzeti po javno dostopnih naci-
onalnih podatkih sektorja za okolje in podnebne spremembe Direktorata za okolje Ministrstva za okolje in
prostor in Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
175
◀ VSEBINA
2020 Celokupna poraba
(MWh/leto)
Emisijski faktor
[kgCO
2
ekv/kWh]
Celokupne emisije
[kgCO
2
ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1) 45.131 12.250.823
Pogonsko gorivo 43.346 0,267 11.573.475
Lahko kurilno olje 373 0,267 99.591
Utekočinjen naftni plin - UNP 131 0,227 29.737
Lesna biomasa 1.281 0 0
Toplogredni plini 0 548.020
Posredne emisije (obseg 2) 26.689 9.543.057
Električna energija 26.435 0,361 9.543.057
Električna energija - lastna proizvodnja SE 254 0
SKUPAJ (1+2) 71.820 21.793.880
2021
Celokupna poraba
(MWh/leto)
Emisijski faktor
[kgCO
2
ekv/kWh]
Celokupne emisije
[kgCO
2
ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1) 45.956 12.641.253
Pogonsko gorivo 45.308 0,267 12.044.000
Lahko kurilno olje 366 0,267 97.826
Utekočinjen naftni plin - UNP 125 0,227 28.427
Lesna biomasa 156 0 0
Toplogredni plini 471.000
Posredne emisije (obseg 2) 29.336 9.592.971
Električna energija 29.336 0,327 9.592.971
Električna energija - lastna proizvodnja SE 243 0 0
SKUPAJ (1+2) 75.292 22.234.224
2022
Celokupna poraba
(MWh/leto)
Emisijski faktor
[kgCO
2
ekv/kWh]
Celokupne emisije
[kgCO
2
ekv/leto]
Neposredne emisije (obseg 1) 52.955 14.852.330
Pogonsko gorivo 51.165 0,267 13.648.872
Lahko kurilno olje 376 0,267 100.381
Utekočinjen naftni plin - UNP 156 0,227 35.445
Lesna biomasa 1.257 0 0
Toplogredni plini 1.067.631
Posredne emisije (obseg 2) 29.617 10.602.850
Električna energija 29.617 0,358 10.602.850
Električna energija - lastna proizvodnja SE 271 0 0
SKUPAJ (1+2) 82.572 25.455.179
Druge posredne emisije (obseg 3) 72.385 19.326.868
Emisije tovornjakov, ki vstopajo v pristanišče 5.989 0,267 1.599.027
Emisije vlečnih plovil 14.439 0,267 3.855.276
Emisije ladij za čas vezanja v pristanišču 51.957 0,267 13.872.565
SKUPAJ (1+2+3) 154.957 44.782.047
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
176
◀ VSEBINA
V letu 2005 je Luka Koper, d. d., za svoje delovanje ustvarila 14.945.549 kgCO2ekv, v letu 2022 pa 25.452.158
kgCO
2
ekv, kar pomeni 70,3-% povečanje emisij TGP pri 89,7-% povečanju ladijskega prometa.
Luka Koper bo z učinkovito rabo energije ter nadaljnjimi investicijami v pridobivanje energije iz obnovljivih
virov sledila ciljem NEPN-a za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Izhodiščna specifična vrednost je bila
določena pri vrednosti emisij na pretovorjeno tono blaga iz leta 2017, ko smo omenjeno količino prvič poročali
v okviru poročila GRI.
Emisije toplogrednih plinov
Skupne emisije [kgCO
2
ekv/leto]
Cilj 2017-2022
Specifične emisije [kgCO2ekv/t]
30.000.000
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
5.000.000
0
1,4
1,2
1,0
0,8
0,6
0,4
0,2
0
kgCO
2
ekv kgCO
2
ekv/tono pretovorjenega blaga
2020 2021 2022
Skupne emisije so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej zvišale za 15,1 odstotka. Kljub povečanemu ladijske-
mu pretovoru (+9,2 %) so se tudi celotne količine emisij povečale, predvsem zaradi večje porabe pogonskega
goriva. V letu 2022 presegamo zastavljene specifične ciljne vrednosti.
22.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin
113
Predstavitev rezultatov meritev emisij hlapnih spojin
Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne dejavnosti manipulacije na terminalu tekočih tovorov
(npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervo-
arji zaradi svojih karakteristik nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato
meritev ni mogoče izvajati, vendar pooblaščenec z računalniškim programom ameriškega urada za okolje
(EPA) izračuna letne emisije hlapnih snovi. Pri tem izračunu se upoštevajo karakteristike rezervoarjev, vrste in
količine skladiščenih snovi ter meteorološki podatki. Mejnih vrednosti na tem področju ni.
113 GRI 305-7
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
177
◀ VSEBINA
Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu za tekoče tovore
v %
2020 2021 2022
Plinsko olje
O-ksilen JET gorivo Metanol
0,0020
0,0015
0,0010
0,0005
0
Letne izgube hlapnih snovi iz rezervoarjev na terminalu tekočih tovorov v letu 2022 so znašale za plinsko olje
3.055,4 kg, O-ksilen 12,6 kg, JET gorivo 77,5 kg in metanol 1445 kg.
Na terminalu za tekoče tovore se nahaja tudi naprava s kriogenim hlajenjem (VRU – vapor recuperation unit)
in je namenjena zajezitvi hlapov, ki nastanejo pri polnjenju vagonov in kamionov. Izmerjene emisije v zrak iz
navedene čistilne naprave so bile znotraj zakonskih mej. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli.
Rezultati meritev emisij snovi v zrak iz čistilne naprave VRU na terminalu tekočih tovorov in
predpisane mejne vrednosti
Snov Največja vrednost
2022
Srednja vrednost
2022
Mejna
vrednost
mgC/m
3
gC/h mgC/m
3
mgC/h mgC/m
3
TOC* 2,8 0,1 2,6 0,1 50
Metanol 18,02 0,9 18,02 0,9 20
* celotni organski ogljik
Snov Največja vrednost
2021
Srednja vrednost
2021
Mejna
vrednost
mgC/m
3
gC/h mgC/m
3
mgC/h mgC/m
3
TOC* 2,8 0,1 2,8 0,1 50
Metanol 7,5 0,4 7,4 0,4 20
* celotni organski ogljik
Snov Največja vrednost
2020
Srednja vrednost
2020
Mejna
vrednost
mgC/m
3
gC/h mgC/m
3
mgC/h mgC/m
3
TOC* 5,3 0,3 4,9 0,2 50
Metanol 14,1 0,8 13,0 0,5 20
* celotni organski ogljik
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
178
◀ VSEBINA
22.9 Ravnanje z odpadki
114
Pri delovanju pristanišča nastajajo raznovrstni odpadki in v Luki Koper jih zbiramo ločeno in predelujemo oz.
predajamo pooblaščenim organizacijam.
Nastajajo tri skupine odpadkov:
◼ odpadki iz pristaniških dejavnosti (npr. ostanki tovora, odpadni les, embalaža in kovine,
mešani komunalni odpadki);
◼ ostali odpadki na območju pristanišča (odpadki uporabnikov ekonomske cone) in
◼ ladijski odpadki, ki jih predajajo ladje, zasidrane v koprskem pristanišču (npr. fekalne vode,
zaoljene vode, kuhinjski odpadki, odpadna embalaža, zdravila, pepel, mešani komunalni
odpadki …).
V Luki Koper opravljamo obvezno državno gospodarsko javno službo zbiranja trdnih in tekočih ladijskih od-
padkov na območju pristanišča. Za izvajanje te dejavnosti je Luka Koper za podizvajalca pogodbeno zavezala
odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o. Imamo tudi Center za ravnanje z odpadki, ki je bil zgrajen že leta
1997, upravlja pa ga prav tako naša odvisna družba Luka Koper INPO. V Centru, ki se razprostira na 127.000
m
2
površine, se odpadki zbirajo in po potrebi dodatno sortirajo. Odpadke, ki jih ne predelamo sami, predamo
pooblaščenim organizacijam v nadaljnjo predelavo. Tako skrbimo za čistočo in izboljšujemo podobo okolja ter
povečujemo ekonomičnost poslovanja. Sicer pa vztrajamo pri ločenem zbiranju odpadkov že na izvoru, torej
na terminalih, pri uporabnikih ekonomske cone in na ladjah.
V letu 2022 se je iz poslovnih in okoljskih razlogov dokončno zaključil proces kompostiranja. V centru ne izvaja-
mo skladiščenja gorljivih odpadkov na prostem.
V Centru za ravnanje z odpadki imamo objekt za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov (npr. ostankov
barv, lakov, odpadnih zdravil z ladij, baterij, zaoljenih krp, pepela z ladij, absorbentov …), ki nastanejo na ob-
močju pristanišča ali jih prevzamemo z ladij. Oddajamo jih pooblaščenim organizacijam.
114 GRI 3-3, 306-1, 306-4, 306-5
Center za ravnanje z odpadki Center za ravnanje z odpadki – območje za
skladiščenje nevarnih odpadkov
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
179
◀ VSEBINA
Odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v objektu kalužnice zbira ladijska olja in jih predaja pooblaščenim or-
ganizacijam. Za to aktivnost ima kot zbiratelj teh odpadkov pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje. Smo tudi v
postopku povečevanja zbirnih kapacitet objekta.
Ker se v objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj ter v Centru za ravnanje z odpadki nahajajo nevarni
odpadki, zaradi katerih lahko pride do onesnaženja okolja večjega obsega (naprava IED), je Luka Koper INPO, d.
o. o., za oba objekta v letu 2021 pridobila dovoljenje.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje za pretovor oziroma za začasno skladiščenje odpadnih
kovin, odpadne plastike in valjarniške škaje. Odpadne plastike in valjarniške škaje nismo pretovarjali.
Izvor teh odpadkov so večinoma države Evropske unije, v manjši meri pa tudi države nečlanice EU. V Luki Koper
se blago oz. tovor, v tem primeru odpadki, izrecno skladišči samo do prihoda ladje. Za družbo blago oz. odpad-
ki predstavljajo tovor kot vsak drug, ki potuje skozi pristanišče in pri katerem družba nastopa le kot eden od
členov transportno-logistične verige. Odpadne kovine, ki se pretovarjajo, se uvrščajo med nenevarne odpadke.
Skupaj se je v letu 2022 pretovorilo 67.295 ton odpadnih kovin klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine)
in 12 01 01 (opilki in ostružki železa). Skupne količine odpadnih kovin so se v letu 2022 v primerjavi z letom 2021
povečale, vendar znotraj dopustnih količin, opredeljenih v okoljevarstvenem dovoljenju. V tekočem letu pa
smo v nekaterih pošiljkah odpadnih kovin zaznali tudi druge kovinske odpadke, ki se ne uvrščajo med odpadne
kovine klasifikacijske številke 19 12 02 (železne kovine) in 12 01 01 (opilki in ostružki železa), za katere imamo
dovoljenje. Za izločene frakcije smo naredili oceno odpadka in ga del vrnili pošiljatelju, del pa predali drugi
pooblaščeni osebi za ravnanje z odpadki.
V letu 2022 je bilo pridobljeno posodobljeno okoljevarstveno dovoljene za pretovor železa oziroma predelavo
po R 13 na dodatni novi lokaciji znotraj pristanišča, ena lokacija pa je bila opuščena. Pošiljkam odpadnih kovin
se je izmerila radioaktivnost s ciljem preverjanja ilegalnih pošiljk, vodila se je evidenca, izvedli so se preračuni
emisij prahu in meritve emisij odpadne padavinske vode.
Luka Koper, d. d., ima tudi okoljevarstveno dovoljenje po R-3 za predelavo odpadnega papirniškega mulja, ki se
pomeša z vodo in nanaša na premog in železovo rudo za zmanjšanje prašenja. V letu 2022 se je porabilo 1.078
ton papirniškega mulja, kar je nekaj ton več kot v letu prej in znotraj količin, ki jih dopušča okoljevarstveno
dovoljenje.
22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki
115
Na območju pristanišča se je v letu 2022 zbralo skupaj nekaj več kot 6.633 t odpadkov, od tega 4.177 t luških
odpadkov (271 t nevarnih, 3.639 t nenevarnih, 267 t mešanih komunalnih odpadkov) in 2.456 t ladijskih odpad-
kov (1.307 t nevarnih, 1027 t nenevarnih, vključno s 122 t mešanih komunalnih odpadkov). Količina luških in
ladijskih odpadkov se je v primerjavi z letom 2021 povečala (slika 41). Gradbeni odpadki niso všteti v zbrano
količino in so prikazani ločeno v nadaljevanju.
Leto 2020 2021 2022
Vrsta odpadkov v tonah
Luški odpadki 2.600 3.670 4.177
nevarni 214 481 271
nenevarni 2.153 2.954 3.639
mešani komunalni odpadki 233 235 267
Ladijski odpadki 1.283 1.571 2.456
nevarni 985 849 1.307
nenevarni 191 613 1.027
mešani komunalni odpadki 107 109 122
Skupaj 3.883 5.241 6.633
115 GRI 306-2, 306-3, 306-4, 306-5
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
180
◀ VSEBINA
Zbrani nevarni in nenevarni odpadki se iz luškega Centra za ravnanje z odpadki in objekta kalužnice oddajo
v nadaljnje ravnanje pooblaščenim organizacijam, ki imajo ustrezna dovoljenja za transport, predelavo ali
odstranjevanje odpadkov in so vpisani v sezname na Agenciji RS za okolje (ARSO).
Razčlenitev luških nevarnih ter nenevarnih odpadkov (brez ladijskih in gradbenih odpadkov) in
mešanih komunalnih odpadkov glede na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2022
Ravnanje z odpadki Nevarni odpadki (271 t) Nenevarni odpadki (3.639 t) in
mešani komunalni odpadki (267 t)
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
Ponovna uporaba 0 Metoda ponovne uporabe se
ne uporablja.
0 Metoda ponovne uporabe se
ne uporablja.
Recikliranje 0 R12, R5 – SE NE RECIKLIRAJO 805 R3, R12, R13 – SE NE
ODLAGAJO
Kompostiranje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
Predelava, vključeno z
energijsko predelavo
113
D13, D9 – SE NE ODLAGAJO
1.387
D13, D9 – SE NE ODLAGAJO
Sežiganje 0 Direktnega oddajanja v sežig
ni. Podatkov o nadaljnjem
ravnanju prevzemnikov ni.
0 Direktnega oddajanja v sežig
ni. Podatkov o nadaljnjem
ravnanju prevzemnikov ni.
Globoko vbrizgavanje 0 Metoda globokega
vbrizgavanja se ne uporablja.
0 Metoda globokega
vbrizgavanja se ne uporablja.
Odlaganje 0 Metoda odlaganja se ne
uporablja.
267 D1 – Odlaganje v ali na zemljo
– SE ODLAGAJO
Skladiščenje na mestu
nastanka
0 Metoda skladiščenja na mestu
nastanka se ne uporablja.
0 Metoda skladiščenja na mestu
nastanka se ne uporablja.
Drugo 158 Zbiranje pri specializiranih
podjetjih za ravnanje z
odpadki, ki zagotavljajo
postopke predelave ali
odstranjevanja. SE NE
ODLAGAJO
1.447 Zbiranje pri specializiranih
podjetjih za ravnanje z
odpadki, ki zagotavljajo
postopke predelave ali
odstranjevanja. SE NE
ODLAGAJO
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov .si)
Transport nevarnih odpadkov iz pristaniških dejavnosti (brez ladijskih odpadkov)
Dejavnost Količina (v tonah)
Prevoz nevarnih odpadkov 271
Uvoženi nevarni odpadki 0
Izvoženi nevarni odpadki 0
Nevarni odpadki, obdelani 271
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
181
◀ VSEBINA
Količine odpadkov, zbranih v pristanišču
tone
2020 2021 2022
Ločeno zbrani odpadki
Mešani komunalni odpadki Ladijski odpadki
4.000
3.500
3.000
2.500
2.000
1.500
1.000
500
0
Količina mešanih odpadkov se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 nekoliko povečala. Nihanja pripisujemo
epidemiji covida-19 in večji odsotnosti zaposlenih v letu 2021.
Gradbeni odpadki
V letu 2022 je nastalo 13.081 ton nenevarnih gradbenih odpadkov, kar pomeni 3.028 tone več kot v letu prej.
Vrste gradbenih odpadkov so prikazane v spodnjem grafu.
Količina in vrste gradbenih odpadkov v letu 2022
Bitumenske mešanice (asfalt) – 6.328 t (48 %)
Zemljina in kamenje – 5.865 t (45 %)
Beton– 454 t (4 %)
Mešanice gradbenih odpadkov– 316 t (2 %)
Mešanica betona– 117 t (1 %)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
182
◀ VSEBINA
Razčlenitev nastalih nevarnih in nenevarnih gradbenih odpadkov (brez ladijskih in luških) glede
na postopke predelave ali odstranjevanja za leto 2022
Ravnanje z odpadki Nevarni odpadki Nenevarni odpadki (13.081 t)
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
Ponovna uporaba 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
ponovno uporabili
4.120 R-10 – SE NE ODLAGAJO
Recikliranje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
reciklirali
8.960 R-5, R12, R13 - SE NE
ODLAGAJO
Kompostiranje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
Predelava, vključeno
z energijsko
predelavo
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
energijsko predelali.
0
Ni nastalih odpadkov, ki bi se
energijsko predelali.
Sežiganje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
sežigali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
sežigali
Globoko vbrizgavanje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
globoko vbrizgavali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
globoko vbrizgavali
Odlaganje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
odlagali
1 D1 – Odlaganje v ali na zemljo –
SE odlagajo
Skladiščenje na mestu
nastanka
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
skladiščili na mestu nastanka
0 Metoda skladiščenja na mestu
nastanka se ne uporablja.
Drugo 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi bili
podvrženi drugim metodam
ravnanja
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi bili
podvrženi drugim metodam
ravnanja
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
Ladijski odpadki
V letu 2022 je bilo prevzetih 2.456 t ladijskih odpadkov (1.307 t nevarnih, 1.027 t nenevarnih, vključno s 122 t
mešanih komunalnih odpadkov). Večina ladijskih odpadkov se uvršča med nevarne odpadke. Ladijski odpadki
predstavljajo največji delež luških nevarnih odpadkov. Gre predvsem za ladijska (kalužna) olja z različno vseb-
nostjo vode, kuhinjske odpadke I. kategorije, zaoljene krpe, odpadne baterije, zdravila, pepel ipd.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
183
◀ VSEBINA
Letne količine odpadkov, prevzetih z ladij
tone
2020 2021 2022
Mešani komunalni ladijski odpadki
Nevarni ladijski odpadki
Nenevarni ladijski odpadki
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
Vrste in delež ločeno zbranih nevarnih ladijskih odpadkov v letu 2022
Ladijska kalužna olja – 1.101.860 t (84 %)*
Kuhinjski odpadki z ladij - I. kategorija
– 116.080 t (9 %)
Z oljem onesnažena voda – 39.980 t (3 %)*
Absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe
– 31.838 t (3 %)*
Embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi
– 8.638 t (1 %)*
Elektrofiltrski pepel, ki vsebuje nevarne snovi
– 4.760 t (0 %)*
Ostalo – 4.302 t (0 %)*
* nevaren odpadek – enota: tona
V letu 2022 so največji delež med nevarnimi ladijskimi odpadki predstavljala ladijska kalužna olja (slika), ki so
bila vsa predana pooblaščeni organizaciji v tujino, vsi preostali nevarni ladijski odpadki pa so bili predani poo-
blaščenim organizacijam v Sloveniji.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
184
◀ VSEBINA
Razčlenitev nastalih nevarnih in nenevarnih ladijskih odpadkov glede na postopke predelave ali
odstranjevanja za leto 2022
Ravnanje z odpadki Nevarni odpadki (1.307 t) Nenevarni odpadki (1.027 t) in
mešani komunalni odpadki (122 t)
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
v tonah Postopki predelave ali
odstranjevanja
Ponovna uporaba 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
ponovno uporabilo
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
ponovno uporabilo
Recikliranje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
reciklirali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
reciklirali
Kompostiranje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
kompostirali
Predelava, vključeno z
energijsko predelavo
1.102
D-15, D-13 – SE NE ODLAGAJO 0
Ni nastalih odpadkov, ki bi se
energijsko predelali.
Sežiganje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
sežigali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
sežigali
Globoko vbrizgavanje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
globoko vbrizgavali
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
globoko vbrizgavali
Odlaganje 0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
odlagali
122 D1 – Odlaganje v ali na zemljo
– SE ODLAGAJO
Skladiščenje na mestu
nastanka
0 Ni nastalih odpadkov, ki bi se
skladiščili na mestu nastanka
0 Metoda skladiščenja na mestu
nastanka se ne uporablja.
Drugo 205 Odpadki, ki so podvrženi
drugim metodam ravnanja, SE
NE ODLAGAJO
1.027 Odpadki, ki so podvrženi dru-
gim metodam ravnanja (D-13),
SE NE ODLAGAJO
Vir podatkov: Informacijski sistem za ravnanje z odpadki - IS odpadki (gov.si)
Ločeno zbrani odpadki v pristanišču
Zastavljeni cilj 92 odstotkov ločeno zbranih odpadkov je bil presežen za dober odstotek in pol (slika), predvsem
zaradi večjega odvoza odpadka iz usedalnika na terminalu premoga in železove rude, lesa in čiščenja »železja«
po pristanišču.
Delež ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov
%
2020 2021 2022
Odstotek ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov
CIlj
94
93
92
91
90
89
88
87
86
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
185
◀ VSEBINA
Vrste ločeno zbranih odpadkov brez ladijskih odpadkov v letu 2022
Odpadki iz peskolovov 1.386 t
33 %
Lesena embalaža 1.060 t
25 %
Železo in jeklo 557 t
13 %
Mešani komunalni odpadki 267 t
6 %
Snovi neprimerne za uporabo 221 t
5 %
Z oljem onesnažena voda iz … 102 t
2 %
Železne kovine 88 t
2 %
*Ostalo (manjše količine nevarnih
in nenevarnih odpadkov)
86 t
2 %
Papir in kart. embalaža 69 t
2 %
Kovinska embalaža 67 t
2 %
Žagovina, oblanci, sekanci 67 t
2 %
Druga goriva, tudi mešanice 44 t
1 %
Odpadki, ki vsebujejo druge … 43 t
1 %
Kosovni odpadki 29 t
1 %
Les (železniški pragovi) 22 t
1 %
Plastika 20 t
Plastika 18 t
Plastična embalaža 17 t
Mulji iz lovilcev olj 16 t
* nevaren odpadek – enota: tona
Skupna količina odpadkov, ki se odlagajo, in količina odpadkov, ki se ne odlagajo na
odlagališčih, za leto 2022
Odlaganje (t) Ne odlaganje (t)
Ladijski odpadki - nevarni 0 1.307
Ladijski odpadki - nenevarni 122 1.027
Luški odpadki - nevarni 0 271
Luški odpadki - nenevarni 267 3.639
Gradbeni odpadki -nevarni 0 0
Gradbeni odpadki - nenevarni 1 13.080
Skupaj 390 19.324
Skupna količina nastalih odpadkov v Luki Koper, d. d., v letu 2022 je 19.714 ton. V primerjavi z letom 2021 je
nastalo 4.420 ton več skupnih odpadkov. V letu 2021 je šlo na odlaganje 2,3 % vseh nastalih odpadkov, v letu
2022 pa 2,1 % vseh nastalih odpadkov.
Skupna količina odpadkov v letu 2022 na območju Luke Koper, d. d., predelanih po postopkih R3 (03 03 10 –
odpadni papirniški mulj) in R13 (19 12 02 – železne kovine in 12 01 01 – opilki in ostružki železa), je 68.373 ton.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
186
◀ VSEBINA
22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav glede ravnanja
z odpadki
116
V letu 2022 smo:
◼ spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
◼ spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
◼ spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
◼ spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
◼ izvajali notranje kontrole procesa,
◼ na pristojna ministrstva pošiljali pobudo za spremembo obračuna prevzema ladijskih
odpadkov glede na nove zahteve Direktive (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij,
spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES,
◼ nadaljevali aktivnosti za pridobitev dovoljenj za mletje luškega odpadnega lesa v sekance
in za njihovo uporabo za namene ogrevanja,
◼ pričeli odstranjevanje iztrošene luške mehanizacije in opreme; postopki aktivno potekajo,
zato naj bi se aktivnost po načrtu zaključila v letu 2023,
◼ Izvajali aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in oddajanje
odpadkov,
◼ zamenjali strešno kritino iz salonitnih plošč,
◼ Izvajali aktivnosti posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj.
V letu 2022 nismo:
◼ v celoti odstranili in poslali na uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil,
saj gre za obsežen in kompleksen projekt,
◼ posodobili in sistemsko uredili ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, saj je pro-
jekt vezan na več aktivnosti, ko so v teku,
◼ zaključili vseh aktivnosti, povezanih z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in
oddajanje odpadkov, saj se aktivnosti nadaljujejo v letu 2023,
◼ uvedli tehtanja prevzetih ladijskih odpadkov,
◼ zaključili posodobitve obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj, saj se aktivnosti
nadaljujejo v letu 2023.
22.9.3 Programi izboljšav pri ravnanju z odpadki, načrtovani v letu 2023
V letu 2023 bomo:
◼ revidirali Načrt prevzema ladijskih odpadkov in ostankov tovora v koprskem pristanišču,
če pride do spremembe obračuna prevzema ladijskih odpadkov glede na nove zahteve
direktive (EU) 2019/883,
◼ revidirali Načrt gospodarjenja z odpadki zaradi spremembe zakonodaje,
◼ revidirali Načrt ravnanja z odpadki po postopkih R3 in R13,
◼ izvedli spremembo okoljevarstvenega dovoljenja glede obratovanja pristanišča in predela-
ve odpadkov,
◼ nadaljevali odstranitev in uničenje iztrošene oz. odpisane luške mehanizacije in vozil,
◼ nadaljevali aktivnosti, povezane z IT rešitvijo spremljanja evidenc za prevzemanje in odda-
janje odpadkov (izvedba JN, sklenitev pogodbe, implementacija programa …),
◼ zaključili revizijo pogodbe na področju prevzema ladijskih odpadkov, sklenjene med ma-
tično družbo in odvisno družbo Luka Koper INPO, d. o. o.,
◼ nadaljevali aktivnosti, ki se nanašajo na tehtanje kopenskih odpadkov (sprememba cenika),
116 GRI 306-1, 306-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
187
◀ VSEBINA
◼ nadaljevali aktivnosti, povezane s tehtanjem prevzetih ladijskih odpadkov,
◼ spremljali stroške iz naslova oddaje odpadkov,
◼ spremljali trend povprečne cene na enoto prevzete/oddane vrste odpadka,
◼ spremljali seznam pooblaščenih prevzemnikov in sprememb,
◼ spremljali izkoriščenost zmogljivosti opreme za ravnanje z odpadki,
◼ spremljali število reklamacij na prevzem luških odpadkov,
◼ spremljali prihodke iz naslova prevzema ladijskih/luških odpadkov,
◼ izvajali notranjo kontrolo procesa,
◼ zaključili posodobitev obrata za zbiranje ladijskih kalužnih vod in olj.
22.10 Emisije hrupa
117
Pristanišče zaradi svoje dejavnosti povzroča hrup.
Skladno s strateškimi usmeritvami razvoja prista-
nišča ter sprejetimi politikami okoljskega ravnanja
nadaljujemo aktivnosti obvladovanja in zmanjševa-
nja ravni hrupa iz pristanišča.
Meritve hrupa izvajamo neprestano, čeprav je zakon-
sko predvidena frekvenca meritev le enkrat na 3 leta.
Pooblaščena organizacija z ustrezno opremo nepre-
stano spremlja raven hrupa na treh mejnih točkah
pristanišča, s čimer skušamo preventivno prepoznati
večje vire hrupa in hrupne dogodke. Smo prvi in edini
industrijski obrat v Sloveniji, ki izvaja kontinuirane
meritve hrupa, rezultate meritev pa prikazujemo na
spletni strani pristanišča (http://www.zivetispri-
staniscem.si/). Merilniki zajemajo glavne aktivnosti,
ki so izvor hrupa v pristanišču, kot sta pretovarjanje
blaga in uporaba luške mehanizacije. Zaznaven vir
hrupa so tudi ladje, ki morajo imeti zaradi nemo-
tenega delovanja vedno prižgane motorje in druge
naprave. Vrednosti, prikazane na spletni strani, so
sicer informativne (indikativne) narave in ne izkazu-
jejo stanja hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti
Ankarana, Kopra ali Bertokov, saj so merilne naprave
nameščene v pristanišču. Izmerijo tudi hrup v okolici
merilne naprave (hrup cest, dejavnosti ljudi, zvoki
narave ipd.). Ob vetrovnem in deževnem vremenu se
vrednost zviša zaradi hrupa, ki ga povzročata dež in
veter. Skladno z zahtevami zakonodaje je pooblaš-
čena organizacija v letu 2022 izvedla tudi občasne
meritve pred prvimi stanovanjskimi objekti okrog
117 Emisije hrupa – dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
188
◀ VSEBINA
pristanišča in rezultati so skladni z zahtevami spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja glede emisij hrupa
iz pristanišča. Vsako leto izdelamo akcijski načrt zmanjševanja hrupa. Ker se zavedamo problematike hrupa, ki
se širi z območja pristanišča, imamo namreč zastavljene ciljne vrednosti, ki so nižje od trenutnih zakonodajnih
zahtev. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa za leto 2022 so prikazani v nadaljevanju.
22.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa
118
Pri meritvah hrupa uporabljamo najsodobnejše tehnike merjenja, spremljanja in prikazovanja rezultatov, ki jih
priporočajo smernice za to področje. Za ta namen izdelujemo tudi letne karte hrupa, ki natančno prikazujejo
območja hrupa znotraj pristanišča in v njegovi neposredni okolici. Pri izdelavi karte hrupa smo upoštevali kon-
tinuirane in kratkotrajne meritve ter uporabili modeliranje širjenja hrupa. Karta hrupa je namenjena predsta-
vitvi širjenja hrupa iz kompleksnega vira, kot je koprska luka, na neposredne sosede pristanišča in okolico.
Prikazuje izračunano obremenitev s hrupom glede na podatke o zvočnih močeh naprav (večinoma pridobljene
na osnovi meritev, delno pa izračunane glede na podatke o kapacitetah naprav) ter podatke o prometu na
območju Luke Koper in hrupu prometa okoliških cest glede na letno povprečje (štetje prometa). Prednost karte
hrupa je, da z barvnim grafičnim prikazom nazorno prikaže, kakšna je obremenitev s hrupom glede na vnesene
podatke. V karti hrupa je upoštevan tudi vpliv lokalnega cestnega prometa z obrobnega območja pristanišča,
ki je pomemben vir hrupa. Na karti hrupa so prikazane povprečne letne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa:
cestnega prometa, pristaniških procesov, ladij in drugih povzročiteljev hrupa, lociranih zunaj pristanišča. Za
območje pristanišča velja IV. stopnja varstva pred hrupom, v okviru katere tudi spremljamo raven hrupa. Meje
območja so na kartah hrupa označene s črno črtkano črto. Za neposredno okolico pristanišča, torej območje
zunaj luške ograje, pa velja III. stopnja varstva pred hrupom.
Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta
Koper. Zato so aktivnosti zmanjševanja hrupa, ki jih letno pripravljamo v akcijskem načrtu zmanjševanja hrupa,
večinoma usmerjene v zmanjševanje hrupa v smeri Kopra. Z Mestno občino Koper smo vzpostavili sklad, ki bo na-
menjal sredstva za izboljšanje zvočne izoliranosti bivalnih objektov krajanov. Ravni hrupa bi morale biti upošte-
vane tudi pri pripravljanju podrobnih prostorskih načrtov občin in krajevnih skupnosti, ki mejijo na pristanišče.
Karta hrupa za dnevni in nočni čas v letu 2022
0–35 dB
35–40 dB
40–45 dB
45–50 dB
50–55 dB
55–60 dB
60–65 dB
65–90 dB
Vrednosti ravni hrupa za območje pristanišča, izmerjene na lokacijah vseh treh stacionarnih merilnih postaj
(prikaz na sliki spodaj), in povprečne letne izmerjene vrednosti so prikazane v spodnji tabeli. V njej so prikaza-
ne izmerjene vrednosti vseh virov hrupa (cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa,
locirani zunaj pristanišča, gradbena dela).
118 GRI 413-1, 413-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
189
◀ VSEBINA
Slika lokacij stacionarnih merilnih postaj za hrup
merilno
mesto št. 3
merilno
mesto št. 1
merilno
mesto št. 2
Število privezanih ladij v pristanišču po letih
Leto 2020 2021 2022
Število ladij 1.433 1.551 1.659
Vrednosti ravni hrupa na območju pristanišča in povprečne letne vrednosti, izmerjene s pomočjo treh staci-
onarnih merilnih postaj, so prikazane v spodnji tabeli. V njej so zajete izmerjene vrednosti vseh virov hrupa
(cestni promet, pristaniški procesi, ladje in drugi povzročitelji hrupa, locirani zunaj pristanišča, gradbena dela).
V nadaljevanju je prikazana tudi raven hrupa, v katero ladje niso vključene, skladno z veljavno zakonodajo.
Povprečne letne ravni hrupa iz vseh virov na meji pristanišča, izmerjene s stacionarnimi
merilnimi napravami na mejah pristanišča (v dBA)
2020 2021 2022
Smer
Bertoki
Smer
Ankaran
Smer
Koper
Smer
Bertoki
Smer
Ankaran
Smer
Koper
Smer
Bertoki
Smer
Ankaran
Smer
Koper
L
d
=52 L
d
=53 L
d
=61 L
d
=52 L
d
=52 L
d
=60 L
d
=51 L
d
=53 L
d
=62
L
v
=50 L
v
=50 L
v
=60 L
v
=50 L
v
=51 L
v
=60 L
v
=50 L
v
=52 L
v
=61
L
N
=47 L
N
=48 L
N
=60 L
N
=47 L
N
=51 L
N
=59 L
N
=48 L
N
=52 L
N
=60
L
DVN
=55 L
DVN
=56 L
DVN
=66 L
DVN
=55 L
DVN
=58 L
DVN
=65 L
DVN
=55 L
DVN
=59 L
DVN
=67
Legenda: L
d
– dnevna raven hrupa, L
V
– večerna raven hrupa, L
N
– nočna raven hrupa,
L
DVN
– raven hrupa dan–večer–noč
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
190
◀ VSEBINA
Luka Koper ima za interne ciljne vrednosti hrupa, ki jih želi doseči ali ohranjati pred prvimi stanovanjskimi
objekti, zastavljene vrednosti, ki vključujejo vse vire hrupa iz pristanišča, vključno z ladjami:
◼ nočna raven hrupa: 48 dBA,
◼ dnevna raven hrupa: 58 dBA,
◼ večerna raven hrupa: 53 dBA.
Rezultati kažejo, da je nočni, večerni, dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti Ankarana in Bertokov
znotraj zastavljenih ciljev, enako velja za dnevni hrup pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega jedra
Kopra. Cilja pa se ne dosegata za nočno in večerno raven hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti mestnega
jedra Kopra.
Rezultati meritev za leto 2022 (vsi viri hrupa pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost z
internimi cilji
leto 2022
SMER enota interni cilj
realizacija
doseganje
internega cilja
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki dB 48 35 DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran dB 48 45 DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper dB 48 54 NE
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki dB 58 38 DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran dB 58 46 DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper dB 58 56 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki dB 53 37 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran dB 53 45 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper dB 53 55 NE
V nadaljevanju pa so prikazani še rezultati ravni hrupa brez ladij pred prvimi stavbami zunaj pristanišča, pri
katerih je prikazana skladnost z zakonodajnimi mejnimi vrednostmi.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
191
◀ VSEBINA
Rezultati meritev za leto 2022 (hrup brez ladij pred prvimi stanovanjskimi objekti) ter skladnost
z zakonodajo
leto 2022
SMER enota zakonsko
določena
vrednost
realizacija skladnost z
okoljevarstvenim
dovoljenjem glede
emisij hrupa
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Bertoki dB 55 35 DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Ankaran dB 55 42 DA
Raven hrupa v nočnem času v smeri mesta Koper dB 55 51 DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Bertoki dB 65 38 DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Ankaran dB 65 43 DA
Raven hrupa v dnevnem času v smeri mesta Koper dB 65 53 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Bertoki dB 60 37 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Ankaran dB 60 42 DA
Raven hrupa v večernem času v smeri mesta Koper dB 60 52 DA
Vse še dodatno izvedene meritve hrupa v letu 2022 so bile skladne z zahtevami dovoljenj in zakonodaje:
◼ ponovljene meritve glede učinka protihrupne ograje ob skladišču 3,
◼ opravljene obdobne meritve, ki so glede na okoljevarstveno dovoljenje obvezne enkrat na
tri leta,
◼ opravljene prve meritve hrupa za investicijo v podaljšanje južnega dela pomola I v Luki
Koper – vez 7.D in južni del zalednega platoja veza 7D (dilatacijske enote D1, D2, D3 in D4 s
prehodnimi konstrukcijami),
◼ opravljene meritve hrupa ob razkladanju vozil na VI. skupini tirov na najbližji točki Ankarana,
◼ opravljene meritve vibracij in hrupa hladilnih stolpov v strojnici hladilnice in ventilatorjev
kondenzatorja zorilnice na terminalu generalnih tovorov,
◼ izdelan osnutek modelnega izračuna na podlagi računskih metod, določenih v Prilogi II
direktive, z namenom določitve vrednosti za nočni cilj.
22.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje ravni
hrupa
119
Na letni ravni se izdela akcijski načrt zmanjševanja hrupa, v katerem se opredelijo aktivnosti, odgovorne osebe
za izvedbo ter roki izvedbe. Rezultati akcijskega načrta zmanjševanja hrupa v letu 2022 so prikazani v tabeli. Za
navedene aktivnosti zmanjševanja hrupa je družba v letu 2022 porabila 6.396.506 evrov.
119 GRI 413-1, 413-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
192
◀ VSEBINA
Aktivnost iz načrta zmanjševanja hrupa Stopnja realizacije(%)
Izvajanje meritev in nadzor nad pilotiranjem pri posegih v prostor
(podaljšanje I. pomola).
100
Sprotno obveščanje lokalne skupnosti glede aktivnosti podaljšanja I.
pomola.
100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij
na KT.
100
Zagotovitev poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma
prekomerne hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda
in tehnoloških postopkih PC KT.
0
Zaradi majhnega števila kršitev (4
kršitve na letni ravni) ni bilo potrebe
po poučevanju, izrečeno jim je bilo
opozorilo. Aktivnost se nadaljuje v
akcijskem načrtu za leto 2023.
Spremljanje ravni hrupa vsake ladje MOL RO-RO, ki se veže v I.
bazenu, s pomočjo merilnih postaj Terminal 3 (skladišče 15) in
Terminal 4 (bivša kovinarska šola).
100
Komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij
RO-RO.
100
Meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za
hlajene tovore.
100
Izvedba sestankov s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z občino
Ankaran in občino Koper.
0
V letu 2022 na temo hrupa ni bilo
načrtovanih sestankov. Aktivnost
je vključena v akcijski načrt za leto
2023.
Prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče
(glede na razpoložljivost priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora).
100
Redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju
manipulativnih površin kontejnerskega terminala – rekonstrukcija
veza 7A in 7B.
100
Izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in
nočnem času s poudarkom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil
v CIIS ter obveščanje terminala in področja VZE o kršitvah.
100
Izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o
izmerjeni ravni hrupa in realizaciji ukrepov iz akcijskega načrta
zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra.
100
Letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih
ukrepov (vgradnja dodatne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v
sodelovanju z Mestno občino Koper.
100
Vpeljava sistema ESI (Environmental Ship Index). 100
Priprava dokumentacije za državni prostorski načrt za gradnjo 110-kV
elektroenergetskega omrežja do pristanišča in RTP Luka Koper.
100
Izvajanje meritev podvodnega hrupa. 100
(meritve so predstavljene v poglavju
Varovanje morja)
Vodenje evidenc o izvajanju meritev hrupa iz točke 8 in točke 9 izreka
prejetega okoljevarstvenega dovoljenja št. 35451-1/2018-15.
100
Izvajanje postopne elektrifikacije mehanizacije na kontejnerskem
terminalu – nabava treh e-RTG
100
Pogodba z izbranim dobaviteljem je
bila podpisana 7. 2. 2022.
V mesecu januarju 2023 se je pričelo
s prevzemom prvega od treh e-RTG-
jev.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
193
◀ VSEBINA
22.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni hrupa, načrtovani za leto
2023
120
Navedene aktivnosti so del letnega akcijskega načrta zmanjševanja hrupa:
◼ izvajanje dodatnih meritev hrupa na območju in v okolici pristanišča,
◼ sprotno obveščanje lokalne skupnosti o tekočih investicijskih načrtih Luke Koper z vsebi-
nami, ki se jih pripravi in uskladi v sodelovanju s področjem VZE,
◼ komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij na KT (kontejnerske
ladje),
◼ komuniciranje z ladjarji v primerih reševanja težav s hrupnostjo ladij RO-RO (avtomobilske
ladje),
◼ zagotovitev dodatnega poučevanja delavcev (v primeru odstopanj oziroma prekomerne
hitrosti glede na poročilo CIIS) o pravilih notranjega reda in tehnoloških postopkih PC KT,
◼ spremljanje ravni hrupa vsake ladje, ki se veže v I. bazenu, s pomočjo merilne postaje
Terminal 3 (skladišče 15),
◼ meritve vibracij in hrupa ventilacije skladišča 5 na terminalu za hlajene tovore,
◼ izvedba načrta sodelovanja oz. komuniciranja s krajevnimi skupnostmi občine Koper, z
občino Ankaran in občino Koper,
◼ prestavitev hrupnejših ladij v II. in III. bazen, kadar je to mogoče (glede na razpoložljivost
priveznih mest, tip ladje in vrsto tovora),
◼ redno vzdrževanje asfaltne podlage in jaškov na območju manipulativnih površin kontej-
nerskega terminala – sanacija poškodovanih betonskih in asfaltnih površin obal, obnova
dostopov na obalne konstrukcije,
◼ izvajanje meritev hitrosti (4x mesečno) na obali KT v večernem in nočnem času s poudar-
kom na terminalskih vlačilcih, izdelava poročil in interno obveščanje,
◼ izvajanje kontinuiranega monitoringa ter poročanje upravi o izmerjeni ravni hrupa in reali-
zaciji ukrepov iz akcijskega načrta zmanjševanja ravni hrupa v smeri Kopra,
◼ letno financiranje v skladu s sporazumom o izvajanju omilitvenih ukrepov (vgradnja doda-
tne zvočne izolacije v najbližja stanovanja) v sodelovanju z Mestno občino Koper,
◼ izvajanje nadzora nad sistemom ESI (Environmental Ship Index) in posodobitev z modu-
lom za hrup,
◼ postopki za umeščanje v prostor
110-kV elektroenergetskega
omrežja do pristanišča in RTP
Luka Koper,
◼ izvajanje meritev podvodnega
hrupa,
◼ vodenje evidenc o izvajanju me-
ritev hrupa iz okoljevarstvenega
dovoljenja št. 35451-1/2018-15,
◼ nabava skupaj devetih (6 + 3)
terminalskih vlačilcev (nadome-
stitev dotrajane opreme) za pot-
rebe kontejnerskega terminala,
◼ aktivnosti, povezane z gradnjo
objekta potniškega terminala,
◼ možnost »protihrupne« horti-
kulturne ureditve ob potniškem
terminalu v smeri mesta Koper.
120 GRI 413-1, 413-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
194
◀ VSEBINA
22.11 Raba energije in energetska učinkovitost
121
V Luki Koper se zavedamo pomena elektromobilnosti, saj gre za najučinkovitejšo rabo energije, ki omogoča
učinkovito rabo obnovljivih virov energije, zato pospešeno gradimo polnilno infrastrukturo za električna vozila
in uvajamo električna osebna vozila za uporabo v pristanišču.
Redno nadgrajujemo nadzorni sistem SCADA z vgradnjo merilne in komunikacijske opreme za vse večje porab-
nike električne energije v pristanišču.
Luka Koper že vlaga in bo v naslednjem obdobju pospešeno vlagala v izrabo obnovljivih virov energije za lastno
delno energijsko samozadostnost. V prihodnosti načrtujemo izgradnjo več fotonapetostnih elektrarn, ki bodo
primarni obnovljivi vir energije v pristanišču.
Luka Koper, d. d., sodeluje v evropskem projektu Ealing, katerega cilj je pridobiti projektno dokumentacijo za
izgradnjo priklopnega mesta za oskrbo ladij RO-RO z električno energijo na večnamenskem terminalu. V letu
2022 smo zgradili sončno elektrarno na strehi transformatorske postaje AT2 in na strehi novega bencinskega
servisa.
Energetski pregledi se morajo izvajati kontinuirano, zato se bo družba v letu 2023 usmerila v ciljne energetske
projekte, ki jih bo izvajala glede na odstopanja od predvidene porabe posameznega energenta pri posameznih
skupinah porabnikov in v posameznih delih pristanišča.
22.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti
122
Strateška usmeritev Luke Koper je doseči visoko učinkovitost rabe energije v vseh aktivnostih, ki se izvajajo v
pristanišču.
Luka Koper je prepoznala učinkovito rabo energije kot ključni ukrep energetske politike za povečanje konku-
renčnosti družbe ter se zaveda, da izboljšave na področju energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k
izboljšanju zanesljivosti oskrbe in zmanjšujejo vplive na okolje. Družba je od leta 2020 certificirana po standar-
du ISO 50001:2018 – Sistem upravljanja z energijo.
Okolijska strategija in Politika varnega in zdravega pristaniškega okolja ter energetske učinkovitosti sta doku-
menta, ki sta vodilo za izvajanje vseh ukrepov na področju energetike.
V pristanišču že vrsto let redno opravljamo energetske preglede in v okviru ekonomskih zmožnosti izvajamo
investicije v učinkovito rabo energije.
S pomočjo informacijskih sistemov za nadzor nad porabo energije nadziramo porabo energentov in v primeru
odstopanj od zastavljenih ciljev izvajamo ukrepe za učinkovitejšo rabo energentov.
121 GRI 3-3
122 GRI 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
195
◀ VSEBINA
22.11.2 Poraba energentov
123
Energetska bilanca družbe Luka Koper, d. d.
Pogonsko gorivo –184.195 GJ (61,8 %)
Ekstra lahko kurilno olje – 1.355 GJ (0,5 %)
Utekočinjen naftni plin – 562 GJ (0,2 %)
Biomasa – 4.526 GJ (1,5 %)
Električna energija – 107.598 GJ (36,1 %)
Skupna poraba energentov za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 298.236 GJ, od tega je bilo 59.303 GJ
(19,9 %) proizvedene z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (kupljena električna energija, proizvedena iz
OVE, električna energija, proizvedena z lastnimi sončnimi elektrarnami, in energija, proizvedena iz biomase).
Za delovanje pristanišča se največ energije porablja s koriščenjem fosilnega pogonskega goriva, njegov delež
je v letu 2022 predstavljal 61,8 %. Drugi največji energent po porabi je električna energija (36,1 %). Energija,
proizvedena s koriščenjem lesne biomase, UNP in EL kurilnega olja, predstavlja le 2,2-% delež, saj se koristi le
za nekatere tehnološke namene in ogrevanje objektov ter pripravo tople vode.
Poraba energentov v Luki Koper, d. d., glede na vir
Delež porabe energije iz fosilnih goriv v Luki Koper – 66.370.427 (80,1 %)
Delež nabavljene električne energije proizvedene iz OVE – 14.944.169 (18,0 %)
Delež energije proizvedene iz biomase – 1.257.360 (1,5 %)
Delež električne energije proizvedene s sončnimi elektrarnami – 271.440 (0,3 %)
66.370.427 kWh
80,1%
16.472.969 kWh
19,9%
14.944.169 kWh
18,0%
1.257.360 kWh
1,5 %
271.440 kWh
0,3 %
Strateški cilj Luke Koper je do leta 2025 zgraditi sončne elektrarne s skupno zmogljivostjo 6 MW, kar pomeni, da
bomo proizvedli do 20 odstotkov električne energije za lastno porabo.
123 GRI 302-1, 302-2, 302-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
196
◀ VSEBINA
Pri izračunih energijskih in emisijskih pretvorbenih vrednosti so se za posamezni energent upoštevale značilne
neto kalorične vrednosti posameznega energenta za leto 2022, ki jih je Republika Slovenija navedla v svojih
zadnjih nacionalnih evidencah toplogrednih plinov, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih
narodov za podnebne spremembe (vir: ARSO).
Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d. (neobnovljivi vir)
2020 2021 2022
Poraba pogonskega goriva v litrih/tono
Poraba pogonskega goriva litrih
Cilj 2016–2022
6.000.000
5.000.000
4.000.000
3.000.000
2.000.000
1.000.000
0
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0,00
litri litri/tono pretovorjenega blaga
Poraba pogonskega goriva za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 184.195 GJ. Pri porabi pogonskega goriva
in električne energije poročamo o porabi na tono pretovorjenega blaga. Specifična poraba pogonskega goriva
je bila v letu 2022 višja kot v letu 2021 in za 4,5 % odstopa od ciljne vrednosti. V letu 2022 je bila absolutna po-
raba pogonskega goriva višja od načrtovane predvsem zaradi uporabe električnih agregatov na kontejnerskem
terminalu za priklop hladilnih kontejnerjev, katerih pretovor je v zadnjih letih v strmem porastu, ter zaradi pre-
zasedenosti skladiščnih površin na kontejnerskem terminalu in uporabe bolj oddaljenih alternativnih površin,
daljših transportnih poti in višjega števila obratovalnih ur terminalskih vlačilcev.
Poraba električne energije za Luko Koper, d. d. (obnovljivi in neobnovljivi vir skupaj)
2020 2021 2022
Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh/t
cilj 2016–2022
35.000.000
30.000.000
25.000.000
20.000.000
15.000.000
10.000.000
0
1,55
1,45
1,40
1,35
1,30
1,25
1,20
kWh kWh/tono pretovorjenega blaga
Poraba električne energije za Luko Koper, d. d., je v letu 2022 znašala 107.598 GJ. Specifična poraba električne
energije je pod ciljno vrednostjo, absolutna poraba električne energije pa je večja od lanske, kar je posledica
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
197
◀ VSEBINA
postopne elektrifikacije luške mehanizacije, povečanega pretovora premoga in hlajenih tovorov ter porabe
električne energije za napajanje hladilnih kontejnerjev.
Poraba električne energije za ekonomsko cono (obnovljivi in neobnovljivi viri)
2020 2021 2022
Poraba električne energije v kWh (obnovljivi viri)
Poraba električne energije v kWh (neobnovljivi viri)
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
0
kWh
Poraba električne energije za ekonomsko cono je v letu 2022 znašala 7.590 GJ. V okviru ekonomske cone je
zajeta poraba električne energije vseh podnajemnikov in drugih družb na območju koprskega pristanišča, ki so
priklopljeni na interno elektroenergetsko omrežje Luke Koper.
22.11.3 Poraba električne energije
124
Z aktivnostmi na področju učinkovite rabe energije, ki so bile izvedena v letu 2022, smo glede na leto 2021 zmanj-
šali porabo fosilnih goriv za 84,93 GJ in električne energije za 188,72 GJ ter s tem pripomogli k izboljšanju ogljič-
nega odtisa družbe z zmanjšanjem emisij za 31.891 kgCO2ekv. Izračuni zmanjšanja porabe energije so opravljeni
na podlagi meritev in Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije (Uradni list RS, št. 57/21).
Pri opravljanju dejavnosti pristanišča se uporabljata mehanizacija in oprema z veliko nazivno močjo, kar vodi
v večjo porabo električne energije. Med večje porabnike v pristanišču spadajo obalna dvigala, strojnice za hla-
jenje živil na terminalu za hlajene tovore, razsvetljava in napajanje hladilnih zabojnikov. Zaradi uporabe novih
elektrificiranih mostnih dvigal na pnevmatikah e-RTG in mostnih dvigal na tirnicah RMG na kontejnerskem
terminalu se bo v naslednjih letih poraba električne energije še povečala. Vsa nova dvigala imajo vgrajene
sisteme za vračanje električne energije v omrežje ob spuščanju tovora. Povečana poraba električne energije
zaradi novih dvigal se bo delno kompenzirala z naložbami v novo LED-razsvetljavo po pristanišču in izgradnjo
sončnih elektrarn.
22.11.4 Poraba pogonskega goriva
125
Pri delovnih procesih v pristanišču se uporablja veliko talne mehanizacije, ki porablja za pogon dizelsko gorivo.
Največji porabniki so terminalski vlačilci, viličarji, mostna dvigala na pnevmatikah (RTG), manipulatorji, nakla-
dalci, železniška vlečna vozila in osebna vozila ter kombiji.
V letu 2022 je bil največji porabnik kontejnerski terminal, kjer se je porabilo 63,1 odstotka pogonskega gori-
va celotnega pristanišča. Z dobavo novih dvigal e-RTG in RMG ter z odpisom RTG na dizelski pogon se bo na
kontejnerskem terminalu odstotek porabljenega pogonskega goriva postopno zmanjševal. Pri nakupu novih
transportnih strojev družba sledi zadnjim tehnološkim in okoljskim zahtevam.
124 GRI 302-4
125 GRI 302-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
198
◀ VSEBINA
22.11.5 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje porabe
električne energije in goriva
126
V letu 2022 smo:
◼ izvedli vzdrževanje programske opreme SEE electrical,
◼ izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
◼ uvedli nadzorni sistem SCADA za razsvetljavo v TH3 in TH4 terminala sipkih tovorov,
◼ izvedli aktivnosti (statična presoja, ekonomski elaborat) za izgradnjo sončne elektrarne na
strehi skladišča terminala generalnih tovorov,
◼ izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za energetsko sanacijo kotlovnice 7
Pacorini,
◼ izvedli izgradnjo sončne elektrarne na novem bencinskem servisu,
◼ obnovili električne inštalacije v skladiščih 31 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
◼ izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za povečanje kapacitete in ener-
getske učinkovitosti načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih
naložb,
◼ izvedli aktivnosti za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na
objektih skladišč terminala generalnih tovorov,
◼ obnovili in razširili prostore notranjega železniškega transporta z obnovo sistemov HVAC
in kotlarne ter zamenjavo kotla na ELKO s toplotno črpalko,
◼ obnovili električne inštalacije v skladiščih 32 A, B, C, D na terminalu generalnih tovorov,
◼ izdelali projektno dokumentacijo za obnovo hladilniške opreme v skladišču 5 v sklopu
predinvesticijskih naložb terminala generalnih tovorov,
◼ izvedli več aktivnosti za vgradnjo mrežnih analizatorjev in nadgradnjo nadzornega sistema
SCADA za porabo električne energije,
◼ nabavili tri dvigala e-RTG na kontejnerskem terminalu,
◼ izvedli aktivnosti za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper,
◼ izvedli aktivnosti za obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih
tovorov.
V letu 2022 nismo:
◼ zaključili vgradnje mrežnih analizatorjev in nadgradnje nadzornega sistema SCADA za
porabo električne energije,
◼ zaključili vseh aktivnosti za izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala
generalnih tovorov,
◼ zaključili izdelave projektne dokumentacije za povečanje kapacitete in energetske učinko-
vitosti načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
◼ zaključili izdelave projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na objektih
skladišč terminala generalnih tovorov,
◼ zaključili obnove razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov,
◼ zaključili izdelave projektne dokumentacije za izvedbo energetske sanacije kotlovnice 7
Pacorini,
◼ izvedli energetske obnove razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
◼ obnovili razsvetljave v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
◼ nabavili šestih terminalskih vlačilcev (nadomestitev dotrajane opreme),
◼ nabavili dveh vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
126 GRI 302-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
199
◀ VSEBINA
◼ vzpostavili sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije, saj bo to večlet-
ni projekt,
◼ izdelali energetskega pregleda na terminalu tekočih tovorov,
◼ zaključili izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega centra na trerminalu za
avtomobile,
◼ nabavili in vgradili priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem terminalu – večletni
projekt.
22.11.6 Programi izboljšav za zmanjševanje porabe električne energije in
goriva, načrtovani za leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ zaključili izgradnjo sončne elektrarne na strehi skladišča terminala generalnih tovorov,
◼ zaključili vgradnjo mrežnih analizatorjev in nadgradnjo nadzornega sistema SCADA za
porabo električne energije,
◼ izvedli izgradnjo sončne elektrarne na strehi dispečerskega centra na terminalu za avto-
mobile,
◼ zaključili izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo sončnih elektrarn na objektih
skladišč terminala generalnih tovorov,
◼ izvedli energetsko obnovo razsvetljave na kontejnerskem terminalu,
◼ izvedli energetsko sanacijo kotlovnice 7 Pacorini,
◼ zaključili projektno dokumentacijo za povečanje kapacitete in energetske učinkovitosti
načina priprave TSV v centralni garderobi v sklopu predinvesticijskih naložb,
◼ izvedli vzdrževanje programske opreme SEE Electrical,
◼ izvedli vzdrževanje energetskega nadzorno-informacijskega sistema ENIS,
◼ zaključili obnovo razsvetljave v skladiščni hali 17A na terminalu generalnih tovorov,
◼ nadaljevali postopke za postavitev razdelilne transformatorske postaje RTP Luka Koper,
◼ nadaljevali vzpostavitev sistema nadzora in zajema podatkov luške talne mehanizacije –
večletni projekt,
◼ obnovili razsvetljavo v skladiščih 23G, 23K, 23J terminala sipkih tovorov,
◼ nadaljevali z nabavo in vgradnjo priklopov APS za dvigala eRTG na kontejnerskem termina-
lu – večletni projekt,
◼ izvedli obnovo električnih inštalacij v skladiščih 22 A, B, C na terminalu generalnih tovorov,
◼ izvedli obnovo razsvetljave v skladiščih 23 A, B, C, D in H na terminalu generalnih tovorov,
◼ postavili polnilnico za električna vozila ob upravni stavbi terminala sipkih tovorov,
◼ izvedli energetsko sanacijo upravne stavbe kontejnerskega terminala,
◼ izvedli nabavo električnih skuterjev za potrebe terminala generalnih tovorov.
◼ izvedli postopke za izgradnjo skladišča 54 na terminalu generalnih tovorov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
200
◀ VSEBINA
22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
127
Interno vodovodno omrežje za zagotavljanje pitne vode v pristanišču obsega približno 30 km cevovodov in ga
vzdržujemo sami, pri čemer stremimo k zmanjševanju izgub. Dobavitelj pitne vode je v celoti javno podjetje
Rižanski vodovod.
Pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene, oskrbo ladij in nekatere tehnološke namene (npr. za namakanje
lesa, pri procesu hlajenja živil, na gradbiščih, pri pranju vozil in mehanizacije ipd.). Za uporabo pitne vode za
tehnološke namene imamo pridobljeno vodno dovoljenje, vendar je poraba bistveno manjša, kot je opredelje-
no v vodnem dovoljenju. Za namene testiranje črpališč, kot je zalogovnik za požarno vodo, za vlaženje manipu-
lativnih površin deponije premoga ipd. v pristanišču koristimo tudi podzemno vodo (izdelana je vrtina), ki pa
je delno slana. V letu 2022 smo iz te vrtine odvzeli 33.092 m
3
podzemne vode, ki smo jo uporabili predvsem za
čiščenje povoznih površin, in tudi ta količina ne presega količin iz vodnega dovoljenja. V primerjavi z letom 2021
smo porabili 30 % več podzemne vode. Povečan odvzem vode je povezan z dejstvom, da je bila zaradi sušnega
obdobja njena poraba potrebna za izvedbo omilitvenih ukrepov preprečevanja prašenja. V letu 2022 so bile
izvedene tudi meritve kakovosti podzemne vode (vode iz vrtine), da bi preverili morebiten vpliv pristaniške
dejavnosti na njeno kakovost (prejšnje meritve so bile izvedene v letu 2020). Pri nobenih od teh dveh izvedenih
meritev nismo zasledili onesnaževal (preverjene komponente: aromatski ogljikovodiki - BTX, poliklorirani bife-
nili - PCB, organske kositrove spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki - PAO, fenolni indeks, mineralna olja).
Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večje-
ga prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Prizadevamo si obvladovati puščanja
in smo v zaključni fazi petletnega programa sanacije celotnega luškega vodovodnega sistema.
Poraba pitne vode ni neposredno odvisna od pretovora. Zaradi večje obremenjenosti povoznih površin (večje-
ga prometa) se pogosteje pojavljajo poškodbe na vodovodnem omrežju. Prizadevamo si obvladovati puščanja
in smo v zaključni fazi petletnega programa sanacije celotnega luškega vodovodnega sistema, kar je vplivalo
na bistveno zmanjšanje porabe vode v zadnjih dveh letih.
Vzpostavljen imamo sistem nadzora porabe vode s števci, povezanimi na računalnik v nadzornem centru.
127 GRI 3-3, 303-1, 303-2, 303-3, 303-4, 303-5
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
201
◀ VSEBINA
Viri oskrbe z vodo in vrsta rabe vode v letu 2022
Letna količina
vode (v 1.000 m
3
)
Opombe
Viri oskrbe z vodo:
iz javnega vodovoda: 140,471 Rižanski vodovod
iz lastnega vira: 43,320 Vrtina v pristanišču (voda je delno slana; 4.020 mg/l natrija)
drugo: 8,510 Padavine (ocenjene) za tehnološke odpadne vode
Oskrba z vodo - SKUPAJ: 192,301
Poraba vode:
komunalne odpadne vode: 40,040 Komunalne vode, speljane v javno kanalizacijo 38.000 m
3
(ocena), male komunalne luške MKČN skupaj 2.040 m
3
(18 MKČN in vsaka 120 m
3
, ocena).
tehnološke odpadne vode: 11,524 Glej spodnjo tabelo Vrste odpadnih voda v pristanišču,
letne količine ter skladnost z zakonodajo
voda, vgrajena v izdelke,
izparela voda
63,450 Ocena
izguba vode zaradi okvare
sistema:
21,608 Poškodbe vodovodnega omrežja zaradi težke
mehanizacije, zmrzali, dotrajanosti, poškodb ob gradnji
Voda za oskrbo ladij: 55,679 Oskrba ladij
Poraba vode - SKUPAJ: 192,301
Letno se izvajajo predvsem mikrobiološke meritve kakovosti pitne vode na ključnih točkah luškega vodovo-
dnega omrežja. Na določenih mestih smo zasledili mikrobiološko neustreznost, vendar smo na teh mestih
izvedli ukrepe (npr. izvedli klorne šoke, zamenjali strojne dele na omrežju) in zagotovili neoporečno pitno vodo.
Poraba pitne vode na pretovorjeno tono
2020 2021 2022
poraba vode na pretovorjeno tono cilj (2016 do 2020) cilj (2021 do 2025)
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
liter/tono
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
202
◀ VSEBINA
Absolutna poraba pitne vode v pristanišču
2020 2021 2022
Voda namenjena ladjam in ostalim koristnikom ekonomske cone v litrih
Lastna poraba vode v litrih
220.000
200.000
180.000
160.000
140.000
120.000
100.000
80.000
60.000
40.000
20.000
0
litri
22.12.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za učinkovitejšo rabo
virov
V letu 2022 smo:
◼ izvajali sanacijo vodovodnega omrežja skladno z načrtom aktivnosti vzdrževanja in popra-
vila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
◼ izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju.
22.12.2 Programi izboljšav za učinkovitejšo rabo virov, načrtovani za
leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ zaključili sanacijo vodovodnega omrežja skladno s potrjenim načrtom aktivnosti vzdrževa-
nja in popravila vodovodnega in hidrantnega omrežja 2018–2023,
◼ izvajali redne mikrobiološke analize pitne vode v luškem vodovodnem omrežju,
◼ izvedli meritve kakovost podzemne vode iz vrtine in primerjali vsebnost onesnaževal z
meritvami iz leta 2020 in 2022,
◼ izdelali načrt preprečevanja legionele.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
203
◀ VSEBINA
22.13 Ravnanje z odpadno vodo
128
V pristanišču nastajajo tehnološke odpadne vode, katerih kakovost z vgrajenimi čistilnimi napravami na iztoku
meri pooblaščena organizacija. Vrste teh odpadnih voda so:
◼ tehnološke odpadne vode v pralnici luške mehanizacije (iztok v Centralno čistilno napravo
Koper);
◼ padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na I. pomolu (iztok v morje);
◼ tehnološke odpadne vode na živinskem terminalu (iztok v Centralno čistilno napravo
Koper);
◼ padavinske odpadne vode na terminalu tekočih tovorov na II. pomolu (iztok v morje);
◼ padavinske odpadne vode na terminalu sipkih tovorov zaradi skladiščenja odpadnega
železa (iztok v morje);
◼ tehnološke odpadne vode v pralnici kontejnerjev (iztok v Centralno čistilno napravo Koper);
◼ padavinske odpadne vode na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod (iztok v morje).
Pralnica kontejnerjev ima urejen sistem recikliranja odpadne vode, zaradi česar interno še dodatno stalno
preverjamo, ali predelana odpadna voda izpolnjuje mikrobiološke parametre kakovostne pitne vode. Rezultati
izkazujejo, da naprava deluje učinkovito.
Mejne vrednosti, parametre in frekvenco vzorčenja je za vse naprave določila Agencija RS za okolje, za naprave
z iztokom v Centralno čistilno napravo Koper pa še njen upravljavec, tj. komunalno podjetje Marjetica, d. o.
o., kar je opredeljeno v okoljevarstvenem dovoljenju. Pri tem so se upoštevali tehnologija čiščenja (morebitni
dodatki kemikalij v procesih čiščenja), specifične zakonodajne zahteve glede vrst odpadnih voda ter lokacija
iztoka (vrsta sprejemnika odpadne vode).
Na 251 ha pristanišča zaradi padavinskega spiranja utrjenih površin nastajajo tudi padavinske odpadne vode.
Na teh površinah imamo vgrajene številne lovilce olj, ki ob morebitnih razlitjih preprečujejo onesnaženje oko-
lja. Količine le-teh ni mogoče izmeriti. Lovilci olj imajo iztok v morje ali Rižano in so namenjeni zadrževanju olj.
Nadzor nad njihovim delovanjem izvaja pogodbena stranka, pri čemer smo določili obseg in način pregledova-
nja ter čiščenja in praznjenja lovilcev olj. Dodatno imamo znotraj luškega akvatorija nameščene tri senzorje za
detekcijo prisotnosti olj v morju, kar je opisano v poglavju 22.16 Varovanje morja.
Sanitarne odpadne vode prečiščujemo s pomočjo 18 malih čistilnih naprav. Meritve kakovosti odpadne vode iz-
vaja organizacija, pooblaščena s strani Agencije RS za okolje. Dodatno se interno izvaja nadzor nad delovanjem
naprav, pri čemer smo določili obseg in način njihovega pregledovanja ter čiščenja in praznjenja. Učinkovitost
delovanja posredno preverjamo še z mikrobiološkimi meritvami kakovosti morske vode v luškem akvatoriju,
kar je opisano v poglavju 22.16 Varovanje morja.
Večina ostalih sanitarnih odpadnih voda pa je speljana v Centralno čistilno napravo Koper, katere upravljavec
je komunalno podjetje Marjetica, d. o. o. Ocenjena količina teh vod je 37.000 m
3
.
V letu 2022 smo pridobili spremembo dovoljenja, saj smo dodatno vgradili dve novi mali sanitarni čistilni
napravi, eno pa smo ukinili, saj smo odstranili objekt, kjer so nastajale sanitarne vode. Na novo smo zgradili
bencinski servis in na eni lokaciji ne pretovarjamo več odpadnih kovin, saj smo na njej zgradili zaprto skladišče
za sipke tovore, vendar pa smo si zagotovili drugo lokacijo. Na objektu za zbiranje ladijskih kalužnih vod smo
za odvodnjavanje padavinskih vod vgradili lovilec olj, vendar z njim upravlja hčerinska družba Luka Koper
INPO, d. o. o., ki je izvedla prve meritve kakovosti odpadne vode. Meritve so bile skladne z zakonodajo.
128 GRI 3-3, 303-2, 303-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
204
◀ VSEBINA
Vrste odpadnih voda v pristanišču, letne količine ter skladnost z zakonodajo
Vrsta odpadne vode Letne količine
(m
3
) v letu
2020
Letne količine
(m
3
) v letu
2021
Letne količine
(m
3
) v letu
2022
Skladnost meritev
z zakonodajo
2022
Padavinske odpadne vode terminala
tekočih tovorov na I. pomolu
0
(odpadne vode
nismo izpustili
v morje)
0
(odpadne vode
nismo izpustili
v morje)
0
(odpadne vode
nismo izpustili v
morje)
(Odpadna voda se ni
izpustila v morje)
Padavinske odpadne vode terminala
za tekoče tovore na II. pomolu
2.300 2.300 2.300 Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala
za tekoče tovore na II. pomolu
10 10 10 Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala
sipkih tovorov zaradi skladiščenja
odpadnega železa na II. pomolu
2.700
2.700 -
Lokacija za
skladiščenje
odpadnega železa
je ukinjena.
Na lokaciji v letu 2022
nismo več pretovarjali
in skladiščili odpadnega
železa.
Padavinske odpadne vode terminala
sipkih tovorov zaradi skladiščenja
odpadnega železa na I. pomolu
3.500 3.500 3.500
Ustreza
Padavinske odpadne vode terminala
sipkih tovorov zaradi skladiščenja
odpadnega železa, ob hali NAS9
- - 2.700
Nova lokacija
za skladiščenje
odpadnega železa
Ustreza
Padavinske odpadne vode na
objektu za zbiranje ladijskih kalužnih
vod (v upravljanju Luke Koper INPO,
d. o. o.)
- Novo vgrajen
lovilec olj
214 Ustreza
Tehnološke odpadne vode živinskega
terminala
1.887 1.995 1.541 Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice
luške mehanizacije
1.208 882 970 Ustreza
Tehnološke odpadne vode pralnice
kontejnerjev
587 657 503 Ne ustreza **
Sanitarne odpadne vode 39.522 39.040 40.040 Meritve se izvajajo na 18
iztokih iz malih čistilnih
naprav.
Ustrezajo
** Za tehnološke odpadne vode iz pralnice kontejnerjev je pooblaščena organizacija skladno z okoljevarstvenem
dovoljenjem glede emisij v okolje izvedla tri meritve odpadne vode v različnih obdobjih leta. Pri zadnjem izvede-
nem vzorčenju odpadne vode v decembru 2022 je parameter aluminija presegal mejno vrednost za več kot 50 %,
vsi ostali parametri pa so bili znotraj mejnih vrednosti. Aluminij se v odpadni vodi pojavlja kot posledica dodajanja
kemikalije, ki vsebuje to kovino in se uporablja v postopku odstranjevanja onesnaževal iz odpadne vode. Takoj po
prejetju rezultatov smo sprejeli ukrep, da smo zmanjšali stopnjo doziranja kemikalije, ki vsebuje aluminij (alumi-
nijev klorid hidroksid sulfat). Odpadna voda se sicer izteka v Centralno čistilno napravo Koper, kjer se še dodatno
prečisti, zato ocenjujemo, da je bil vpliv na okolje minimalen, saj so tudi količine odpadne vode majhne. Za zago-
tavljanje stalnega spremljanja aluminija v odpadni vodi ni na voljo merilne sonde, zato smo nabavili hitre teste za
samostojno spremljanje parametra, vpeljali pa smo še dodatno spremljanje tega parametra s strani pooblaščene
organizacije. Po prejetju poročila o meritvah smo takoj dodatno vzorčili odpadno vodo na vsebnost aluminija,
vendar poročilo še čakamo, rezultat hitrega testa pa ni pokazal vrednosti, večjih od 3 mg/l.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
205
◀ VSEBINA
22.13.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje emisij
odpadnih voda
V letu 2022 smo:
◼ nadgradili sistem zaznavanja ogljikovodikov na vodni gladini,
◼ izvedli aktivnosti za vpeljavo kontrolnega seznama pri izvajanju oskrbe ladij z gorivom
(bunkeriranja).
22.13.2 Programi izboljšav za zmanjševanje emisij odpadnih voda, načrtovani
za leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ zaključili vpeljavo kontrolnega seznama pri izvajanju oskrbe ladij z gorivom (bunkeriranja),
◼ najmanj mesečno spremljali vsebnost aluminija v odpadni vodi pralnice kontejnerjev.
22.14 Svetlobno onesnaževanje
129
Na področju svetlobnega onesnaževanja velja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
na podlagi katere se je že pred leti prilagodila vsa pristaniška razsvetljava na način, da svetlobni tok ne sveti
navzgor. Svetlobno onesnaževanje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč,
transportnih poti in tirov. Za izvajanje delovnega procesa se mora zagotavljati zadostna osvetljenost po pred-
pisih za varno delo, hkrati pa se s tem povzroča vpliv na okolje. Vsa svetila na območju pristanišča so urejena
tako, da svetlobni tok ne sveti navzgor, in so skladna z zakonodajo. Zakonodaja zahteva tudi ažuriranje načrta
razsvetljave. Ta je bil zaradi dodatno vgrajenih svetil zadnjič obnovljen ob koncu leta 2021 in je objavljen na
spletni strani pristanišča https://www.luka-kp.si/o-podjetju/trajnostni-razvoj/zakonodaja-in-okolje/. Trenutno
je v pristanišču nameščenih 3.447 svetilk s skupno inštalirano močjo 1450,7 kW, ki osvetljujejo 273 hektarjev
površine.
22.14.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za zmanjševanje
svetlobnega onesnaženja
Na tem področju ni bilo načrtovanih aktivnosti.
22.14.2 Programi izboljšav za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja,
načrtovani za leto 2023
Na tem področju ni načrtovanih aktivnosti.
129 Svetlobno onesnaževanje – dodaten kazalnik (veza GRI 305-7)
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
206
◀ VSEBINA
22.15 Biotska raznovrstnost
130
Vsebina je delno predstavljena v poglavju 22.3 Sožitje z okoljem, v nadaljevanju pa sledi opis pristopa in rezulta-
tov na področju morske pestrosti. Na morsko pestrost lahko vplivamo neposredno ali posredno zaradi procesov
poglabljanja morskega sedimenta, ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda, hrupa itd.
Posredne vlive spremljamo tudi z meritvami, rezultati katerih so predstavljeni v poglavju 22.16 Varovanje morja.
Za morski del nimamo sklenjenih posebnih sporazumov, saj namenskih upravljavcev zaščitenih vrst ali morskih
območij ni.
Že pred časom smo zunaj koncesijskega območja (ob obali Ankarana) pričeli spremljanje kazalnika stanja dveh
podvodnih trav (Zostera noltei in kolenčasta cimodoceja oz. Cymodocea nodosa), ki rasteta v bližini pristanišča
(prikaz rezultatov v poglavju 22.3 Sožitje z okoljem). Spremljanje se izvaja na dva načina, s spremljanjem dolžine
listov (letno merjenje) in s kartiranjem površine (enkrat na tri leta).
V letu 2021 smo izvedli popis vrst in ocenili številčnost vrst, prisotnih v morskem sedimentu na območju prista-
nišča in na sredini Koprskega zaliva ter o tem poročali v prejšnjem poročilu.
22.15.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav na področju biotske
raznovrstnosti
Osredotočili smo se na spremljanje stanja podvodnih travnikov, ki pa se ne nahajajo na koncesijskem območju
pristanišča, saj so globine morja tam prevelike in morska trava (Zostera noltei, Cymodocea nodosa) ne uspeva.
Navedeni vrsti trave pa rasteta v smeri Ankarana, kjer je globina morja največ tri metre. Monitoring statusa pod-
vodnega travnika smo vzpostavili v letu 2018 v sklopu projekta gradnje veza ro-ro v tretjem bazenu, ki se nahaja v
smeri Ankarana. Izvedene so bile meritve statusa travnika pred izvedbo gradnje in v času rasti trave. Med gradnjo
meritve statusa niso bile mogoče, saj se poseg izvaja v času, ko trave ne rastejo. Prve izvedene meritve stanja
morske trave so pokazale, da so njihovi listi precej dolgi, kar pomeni, da so prisotni antropogeni vplivi in da je
stanje slabo oziroma zelo slabo. Kadar so morske cvetnice izpostavljene nizki ravni svetlobe (zaradi motne vode),
se namreč odzovejo tako, da razporedijo več biomase v liste in so ti zato daljši. S podaljšanjem listov lahko zaja-
mejo večji delež svetlobe, ki ga namenijo za fotosintezo. Tudi v letu 2022 se je ponovil monitoring dolžine listov
morske trave (Zostera noltei) in kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) ter opravila primerjava s predhod-
no izvedenimi meritvami, kar je prikazano v spodnji tabeli. Vrednotenje statusa v povezavi z meritvami dolžine
listov se izvaja z indeksom MediSkew. Indeks MediSkew je kombinacija dveh metrik, ki temeljita na dolžini travnih
listov, in predstavlja metodo za hiter pregled morskih travnikov na širokih sredozemskih obalnih območjih.
Merilna mesta spremljanja stanja morskih travnikov vrst Cymodocea nodosa in Zostera noltei
Koda postaje Geografska širina Geografska dolžina Vrsta trave
LuKp1 45°34.140' N 13°44.215' E Zostera noltei
LuKp2 45°34.350' N 13°44.183' E Cymodocea nodosa
LuKp3 45°34.551' N 13°43.861' E Cymodocea nodosa
Skupno ekološko stanje morskega travnika v okolici luke se je v letu 2022 nekoliko poslabšalo, čeprav se v
pristanišču ni izvajalo poglabljanje in je zdaj ocenjeno kot zmerno.
130 GRI 3-3, 304-1, 304-2, 304-3, 304-4
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
207
◀ VSEBINA
Rezultati ekološkega stanja morskih travnikov kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)
vzorčeni na zgoraj navedenih merilnih mestih izraženi z MediSkew
datum Merilna
mesta
MediSkew
točke
MediSkew
mesta
MediSkew
travnika
Ekološko
stanje
Število
izmerjenih
listov
Število
odraslih
listov
14.7.2020 LuKp2_1 0,71 0,635 0,640 slabo 251 181
14.7.2020 LuKp2_2 0,56 300 223
14.7.2020 LuKp3_1 0,62 0,645 300 246
14.7.2020 LuKp3_2 0,67 300 222
1.7.2021 LuKp2_1 0,39 0,415 0,37 dobro 300 238
1.7.2021 LuKp2_2 0,44 300 207
1.7.2021 LuKp3_1 0,26 0,325 300 231
1.7.2021 LuKp3_2 0,39 300 212
11.7.2022 LuKp2_1 0,60 0,550 0,50 Zmerno 300 279
11.7.2022 LuKp2_2 0,50 300 286
11.7.2022 LuKp3_1 0,51 0,450 300 276
11.7.2022 LuKp3_2 0,39 300 269
(vir: Monitoring stanja morskih travnikov v bližini pristanišča, ob obali Ankarana, NIB, Morska biološka postaja Piran)
Dodatno pa še enkrat na tri leta preverjamo razširjenost travnikov morske trave (Zostera noltei) ter kolenčas-
te cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana. Kartiranje – določitev robov in obsega travnikov
morske trave (Zostera noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) – pa bo skladno s programom
izvedeno v letu 2023 in rezultati bodo objavljeni v naslednjem letnem poročilu.
V sklopu spremljanja stanja podvodnih travnikov je na boji znotraj območja pristanišča v III. bazenu postav-
ljen tudi tokomer, ki spremlja smer in hitrost morskih tokov po celotnem vodnem stolpcu. Hitrost tokov v
letu 2022 je prikazana na spodnji sliki, razlike v zadnjih treh letih pa ne zaznavamo. Hitrost morskih tokov je
največja na površju.
Rezultati hitrosti morskega toka, izmerjene v III. bazenu, glede na globino v letu 2022
0
1
2
3
4
5
6
7
0 100 200 300 400 500 600
Mediana
Povprečje
80 per.
20 per.
Hitrost mm/s
Globina v metrih
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
208
◀ VSEBINA
Smer in jakost vodnih tokov sta pomembni tudi pri razumevanju transporta delcev, ki povečujejo motnost
morja. Povečano motnost morja povzročajo tako naravni pojavi (deževje, veter, valovanje, cvetenje morja) kot
tudi antropogeni dejavniki (ladijski promet, poglabljanja). Zato imamo vzpostavljene meritve osvetljenosti na
lokacijah, kjer se nahajajo podvodni travniki. Na spodnji sliki so prikazane lokacije, na katerih smo v času rasti
morskih trav izvajali meritve osvetljenosti.
Lokacije izvajanja meritev osvetljenosti morske vode (številka 1-Lok1, številka 2-Lok 2, številka
3-Lok3)
1
2
3
Rezultati meritev osvetljenosti (lux) na območjih, kjer rastejo travniki morske trave (Zostera
noltei) ter kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa)
Datum/lokacija meritev in osvetljenost Lok3 (Lux) Lok2 (Lux) Lok1 (Lux)
14. 07. 2022 0,37 0,30 0,35
23. 09. 2022 0,36 0,31 0,30
10. 08. 2021 0,39 0,36 0,41
08. 09. 2021 0,50 0,36 0,35
28. 07. 2020 0,56 0,59 0,55
12. 08. 2020 0,45 0,40 0,38
26. 08. 2020 0,38 0,43 0,45
Meritve osvetljenosti (prosojnosti morja) so na lokacijah meritev pokazale nekoliko slabše rezultate v primer-
javi z letoma 2021 in 2020. Z gotovostjo lahko trdimo, da poslabšanje prosojnosti morske vode ni povezano s
procesi poglabljanja morskega dna, ker so bila leta 2020 izvedena obsežna dela, povezana s poglabljanjem,
prosojnost morja pa največja (obseg poglabljanja je prikazan v poglavju Poglabljanje morskega dna in ravnanje
z morskimi sedimenti).
Zaključili smo študijo »Izvedba bioloških raziskav na podvodnih površinah v Koprskem zalivu«, ki je obsegala
analizo pridnene favne nevretenčarjev na izbranih potencialnih lokacijah, predvidenih za premeščanje se-
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
209
◀ VSEBINA
dimenta, in raziskave velikostne porazdelitve delcev v sedimentu ter njegovo mineraloško sestavo na istih
lokacijah ter na lokacijah znotraj pristanišča. Ovrednotili sta se številnost in vrstnost združb v spomladnem
in jesenskem času, stanje pa bomo preverili po izvedenem testnem premeščanju morskega sedimenta in ga
spremljali še nadaljnja tri leta. Izhodiščno stanje je bilo prikazano v lanskem poročilu.
Nadaljevali smo kvartalno spremljanje kakovosti vode v Škocjanskem prelivu, ki prečka pristanišče ter pove-
zuje morje in Škocjanski zatok. V vseh dosedanjih meritvah je bil indeks mineralnih olj manjši od 20 μg/l, kar je
skladno z zastavljenim ciljem in indikator, da ni prišlo do onesnaženja vode.
V letu 2022 smo:
◼ izvedli letno merjenje dolžine listov morske trave ter vrednotili ekološko stanje,
◼ izvedli kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter povezuje
morje in Škocjanski zatok,
◼ izvedli monitoring osvetljenosti in morskih tokov ob III. bazenu Luke Koper.
22.15.2 Programi izboljšav na področju biotske raznovrstnosti, načrtovani za
leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ nadaljevali spremljanje statusa podvodnih travnikov z merjenjem dolžine listov trave,
◼ nadaljevali meritve osvetljenosti in morskih tokov ter videonadzor morskega okolja,
◼ nadaljevali kvartalno spremljanje kakovosti vode v prelivu, ki prečka pristanišče ter pove-
zuje morje in Škocjanski zatok,
◼ po treh letih izvedli kartiranje in preverili obseg travnikov morske trave (Zostera noltei) ter
kolenčaste cimodoceje (Cymodocea nodosa) na območju Ankarana,
◼ prvič izvedli kartiranje morskega travnika pozejdonke na območju Žusterne.
22.16 Varovanje morja
131
Luka Koper na podlagi določil Koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj
in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča redno skrbi za
preprečevanje in odpravo posledic onesnaženja morja.
Pomemben del javne gospodarske službe, ki jo opravlja Luka Koper, je izvajanje rednih pregledov akvatorija ter
odstranjevanje plavja, naplavin, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov iz morja.
Za izvajanje tovrstne dejavnosti ima Luka Koper posebno namensko opremo in plovila ter ustrezno usposo-
bljen kader.
Glede na zmožnosti in obremenitve zaradi dela v pristanišču se sile in sredstva Luke Koper lahko vključijo v
proces preprečevanja in odprave posledic onesnaženja morja zunaj območja pristanišča ter tako pomagajo
državnim silam.
V primeru izrednih dogodkov na morju Luka Koper ukrepa skladno z veljavnim Načrtom zaščite in reševanja
Luke Koper, d. d., za industrijske nesreče, v katerem so opredeljene manjše, srednje in velike nesreče.
131 GRI 306-1, 306-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
210
◀ VSEBINA
V letu 2022 je bilo v luškem akvatoriju zabeleženih
51 manjših dogodkov, ki so bili vsi obvladani na
lokaciji nastanka in v nobenem primeru niso imeli
vpliva na okolje. Enota za varovanje morja je v
dvaindvajsetih primerih posredovala zaradi pojava
večje količine lesenih in drugih naplavin, ki so v
akvatorij Luke Koper prišle po reki Rižani oz. z odpr-
tega morja, v enajstih primerih je bilo treba z vodne
gladine očistiti premogov prah, v desetih primerih
manjše, lokalne mastne oz. oljne madeže, dvakrat
je prišlo do onesnaženja s prahom železove rude,
dvakrat je prišlo do manjšega onesnaženja morja
z ostanki tovora, dvakrat se je na morju pojavila
pena, enkrat pa je v morje padel kontejner, ki so ga
takoj odstranili na kopno.
V vseh primerih onesnaženj na morju je Luka Koper
ukrepala skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev
v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj
odpravila znotraj območja izvajanja koncesije.
Enota za varovanje morja Luke Koper je sodelovala
pri urjenju vseh, ki na državni ravni ob ekoloških
in drugih nesrečah na morju izvajajo naloge zaš-
čite, reševanja in pomoči. Cilj urjenja je praktično
izvajanje dejavnosti po segmentih za omejitev
širjenja in odstranjevanje onesnaženj na morju.
Najpomembnejši del je bil vleka, spajanje in sidra-
nje vodnih pregrad, s katerimi omejimo madež in
preprečimo njegovo nadaljnje širjenje.
Luka Koper je sodelovala na državni štabni vaji
Nesreča na morju z nevarnimi snovmi (kemikalija-
mi). Namen državne vaje je bil preveriti zmožnost
odzivanja in ukrepanja v primeru nesreč na morju
s kemikalijami in oblikovati osnovne smernice za
izdelavo koncepta odziva. Cilj vaje pa je bil iden-
tificirati enote, službe, podjetja in posameznike s
področja ukrepanja ob nesrečah s kemikalijami na
morju. Gre za izvajanje aktivnosti vzorčenja, analizi-
ranja, posredovanja, zaščitne opreme in sredstev za
detekcijo, monitoringa, modeliranja in posredova-
nja. V okviru vaje je potekala tudi predstavitev EMSE
in nudenja njihove pomoči ob nesrečah z nevarnimi
snovmi. Pri praktičnem delu vaje je sodeloval po-
godbeni tanker EMSE, ki ga lahko RS aktivira, sile za
izvajanje ukrepov odstranjevanja madeža z morske
gladine pa vanj prečrpavajo odpadna olja.
Prikaz čiščenja naplavin na iztoku reke
Rižane v drugi bazen Luke Koper, nameščanje
vpojnih čreves ter čiščenje morske gladine z
ekološkim plovilom Galeb.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
211
◀ VSEBINA
22.16.1 Statistika posredovanja na morju
132
2020 2021 2022
Število zaznanih dogodkov na morju 49 43 51
Število posredovanj na morju v luškem akvatoriju 45 40 50
Število dogodkov brez potrebe po posredovanju 4 3 1
Število onesnaženj zunaj območja luškega akvatorija 0 0 0
V zadnjem obdobju Luka Koper pripravlja delavnice, tako za vse novozaposlene kot za druge zaposlene, na
katerih vsem predstavi pomen zaznavanja tudi najmanjših onesnaženj na morju, njihove prijave Varnostno-
nadzornemu centru (VNC) Luke Koper ter takojšnjega ukrepanja. VNC ob vseh alarmih senzorjev za zaznavanje
onesnaženj oz. zaznavanjih radarja ter ob vseh klicih sproži intervencijo ter v sistemu CIIS odpre poročilo.
Sodobna merilna postaja za spremljanje kakovosti morja REBEKA je nameščena pred vhodom v tretji bazen
luke, rezultati meritev pa so objavljeni na spletni strani http://www.zivetispristaniscem.si/. Postaja kontinu-
irano spremlja splošne parametre morske vode. V tabeli, ki sledi, so navedene izmerjene vrednosti, mejne
vrednosti pa niso opredeljene.
Merilna mesta za spremljanje kakovosti morja (lokacije stacionarne merilne boje Rebeka, treh
stacionarnih merilnih naprav in radarja za spremljanje morebitnih razlitij naftnih derivatov)
Boja REBEKA
III. bazen
OSD radar
II. bazen
I. bazen
132 GRI 306-1, 306-2, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
212
◀ VSEBINA
Rezultati meritev kakovosti morja iz merilne boje Rebeka
2020* 2021 2022
Temperatura morja (°C) med 10 in 30 med 10 in 30 med 11 in 30
Slanost (g/l) 35 med 35 in 38 med 35 in 43
Vsebnost kisika (mg/l) med 3 in 8 med 6 in 12 med 3 in 9
pH med 8,2 in 8,5 med 8,2 in 8,5 med 8,1 in 8,3
Motnost (NTU) med 0 in 2 med 0 in 2 med 0 in 10
* v mesecu marcu, septembru in novembru 2020 beležimo izpad podatkov, saj je bila sonda v popravilu
Rezultati meritev splošnih parametrov kakovosti morja se med leti bistveno ne razlikujejo, zabeležene so le
nekoliko višje vrednosti motnosti, ki pa so deloma povezane s poraščenostjo senzorja, kar prispeva k višjemu
rezultatu. Mejne vrednosti niso opredeljene.
Nadaljevalo se je spremljanje mikrobioloških parametrov kakovosti morske vode v vseh treh luških bazenih.
Zakonodaja, ki se nanaša na spremljanje mikrobiološke kakovosti morske vode, je obvezujoča le za kopališča.
Ne glede na to so v pristanišču spremljali parametre, ki lahko pokažejo fekalno onesnaženje morja, in rezultati
znotraj pristanišča izkazujejo skladnost z vrednostmi za kopalno vodo, kar prikazujejo spodnje tabele. Na ob-
močju pristanišča bi lahko mikrobiološko neustreznost povzročile ladje zaradi izpusta fekalnih vod ali neustre-
znega čiščenja luške fekalne čistilne naprave.
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2020 (v cfu/100 ml)
Merilno
mesto
Parameter April Maj Junij Julij Avgust Sept. Okt. Mejna vrednost
za kopalne vode
I. bazen
Intestinalni
enterokoki
7 n.n. 4 4 <4 <4 4 370
I. bazen E. Coli <4 <4 n.n. n.n. <4 n.n. 13 1.000
II. bazen
Intestinalni
enterokoki
<4 18 56 4 14 19 22 370
II. bazen E. Coli <4 <4 26 <4 14 12 33 1.000
III. bazen
Intestinalni
enterokoki
<4 <4 <4 <4 2 <4 75 370
III. bazen E. Coli n.n. <4 <4 <4 15 n.n. 183 1.000
n.n.: ni najdeno
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2021 (v cfu/100 ml)
Merilno
mesto
Parameter April Maj Junij Julij Avgust Sept. Okt. Mejna vrednost
za kopalne vode
I. bazen
Intestinalni
enterokoki
n. 251 n.n. oc. 4 n. oc. 5 33 370
I. bazen E. Coli oc. 9 400 n. oc. 9 n.n. oc. 4 12 1.000
II. bazen
Intestinalni
enterokoki
61 141 11 46 13 58 220 370
II. bazen E. Coli 122 390 32 56 oc 7 39 370 1.000
III. bazen
Intestinalni
enterokoki
n.n. 111 n.n. 24 n.n. n. oc. 6 370
III. bazen E. Coli n. 330 n.n. oc. 7 oc. 5 n. oc. 4 1.000
n.n.: ni najdeno, n.: najdeno, oc.: ocenjeno
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
213
◀ VSEBINA
Mikrobiološka kakovost morske vode v pristanišču v letu 2022 (v cfu/100 ml)
Merilno
mesto
Parameter April Maj Junij Julij Avgust Sept. Okt. Mejna vrednost
za kopalne vode
I. bazen
Intestinalni
enterokoki
oc. 5 18 n. n. n. 38 370
I. bazen E. Coli n. oc. 8 n.n. n.n. n. 13 1.000
II. bazen
Intestinalni
enterokoki
14 360 12 82 10 140 370
II. bazen E. Coli n. 530 17 61 n. 180 1.000
III. bazen
Intestinalni
enterokoki
n. oc. 4 *n oc. 6 n.n. 10 370
III. bazen E. Coli n.n. oc. 6 n.n. n.n. n. oc. 6 1.000
n.n.: ni najdeno, n.: najdeno, oc.: ocenjeno
Mikrobiološka kakovost morja je največja v I. in III.
bazenu. Mikrobiološko je bolj onesnažen II. bazen,
vendar se to pripisuje iztoku iz Centralne komunalne
čistilne naprave, ki jo upravlja Marjetica Koper, d. o.
o., saj je iztok speljan v začetek II. bazena. V II. luški
bazen se iz te čistilne naprave izteka približno 5
milijonov m
3
predelane fekalne vode.
V pristanišču so fiksno nameščeni trije senzorji, ki
kontinuirano spremljajo morebitna razlitja naftnih
derivatov. En senzor je nameščen pred črpalko
koprske marine, drugi je na čelu I. bazena na vezu
7.d ter tretji na naslonu priveza za pretovor teko-
čih tovorov v II. bazenu. Senzorji v letu 2021 niso
zaznali onesnaženj. Senzorji stalno izvajajo meritve,
alarmni sistem pa je povezan z luškim varnostno-
nadzornim centrom.
Senzorji za zaznavanje ogljikovodikov na vodni
gladini zaznavajo razlitja le neposredno pod sabo,
torej ob obali. Vsa onesnaženja, do katerih lahko
pride na morski strani, torej po sredini bazenov oz.
na plovni poti, pa zaznava nov radar, postavljen
na vrhu silosa Luke Koper. Prednost sistema je,
da deluje 24 ur dnevno, tudi v pogojih zmanjšane
vidljivosti. Poleg zaznavanja, kar omogoča takojšnje
ukrepanje, interventom nudi pomoč pri identifikaciji
gibanja madeža ter učinkovitem ukrepanju. Sistem
Luke Koper je združljiv z obstoječim sistemom, ki ga
uporablja Uprava RS za pomorstvo. S tem je mogoče
zagotoviti nadzor nad celotnim Koprskim zalivom,
torej pomembnim delom akvatorija Luke Koper,
vplovnimi kanali, sidriščem ladij ter preostalim
delom Koprskega zaliva.
Radar za zaznavanje onesnaženj na morju,
nameščen na strehi silosa v Luki Koper.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
214
◀ VSEBINA
Pričeli smo tudi spremljanje podvodnega hrupa.
Glavni vir antropogenega kontinuirnega podvodnega hrupa je dejavnost pomorskega prometa, zato smo se
odločili vzpostaviti sistem spremljanja.
Lokacija postavljene stacionarne merilne postaje za podvodni hrup na območju pristanišča in
merilnik podvodnega hrupa
Zvok, ki ga človek povzroča v morju, se deli v dve skupini. Kratkotrajen (impulzni) hrup nastaja pri seizmičnih
raziskavah, eksplozijah, gradbenih delih (zabijanje pilotov) in uporabi sonarjev. Druga vrsta hrupa je dolgotra-
jen (neprekinjen) hrup, ki nastaja pri poglabljanju dna, ladijskem prometu in zaradi energetskih naprav. Obe
vrsti hrupa različno vplivata na morske organizme. Kontinuirani hrup nastaja večinoma zaradi vožnje s plovili.
Poleg hrupa ladij pa k zvočnem polju prispevajo še viri okoljskega hrupa. Okoljski hrup je posledica hrupa od-
daljenih plovil (manjši čolni, vodni skuterji, jadrnice, kopalci …), oglašanja podvodnih živali, naravnih virov, kot
so veter, padavine in valovanje, in slučajnih dogodkov.
Na območju morskega dela pristanišča, ob vhodu v II. bazen, smo pod gladino morja postavili stacionarni
merilnik hrupa. Merilna naprava izvaja meritve neprestano. Meritve podvodnega hrupa še niso standardizira-
ne, tudi mejne vrednosti še niso določene. Merilna postaja (hidrofon) beleži zvočni tlak s frekvenco vzorčenja
22050 Hz, nato pa na osnovi tega preračuna ekvivalentno neuteženo raven hrupa Leq za časovni interval 10
minut. Merilna postaja dodatno analizira tudi raven zvočnega tlaka v terčnih frekvenčnih pasovih med 50 Hz in
5000 Hz. Tehnična skupina za podvodni hrup na ravni Evropske unije (“TG Noise”) predlaga državam članicam
vzpostavitev monitoringa ravni podvodnega hrupa v terčnih intervalih s središčnima frekvencama 63 Hz in 125
Hz, zato tudi mi poročamo izmerjeno raven hrupa pri navedenih frekvencah hrupa.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
215
◀ VSEBINA
Rezultati meritev podvodnega hrupa v pristanišču v letu 2022
Energijsko letno povprečje [dB] L
eq*
L
eq63Hz**
L
eq125Hz***
125,9 114,8 116,3
* Leq [dB] – ekvivalentna neutežena raven širokopasovnega hrupa
** Leq63Hz [dB] – ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 63 Hz
*** Leq125Hz [dB] – ekvivalentna neutežena raven hrupa znotraj terčnega pasu s srednjo frekvenco 125 Hz
Zaradi majhnega števila izvedenih meritev še ni mogoče oceniti trendov ali prostorske porazdelitve podvodne-
ga hrupa. Rezultate lahko primerjamo z državnim monitoringom podvodnega hrupa Ministrstva za okolje in
prostor, ki navaja, da so bile povprečne ravni hrupa v poletnem obdobju v razponu med 127 in 139 dB, vendar
točna lokacija meritev v slovenskem morju ni bila navedena (vir: Načrt upravljanja z morskim okoljem 2017–
2021, maj 2017).
22.16.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje varovanja
morja
V letu 2022 smo:
◼ izvajali meritve morskega toka v celotnem
vodnem stolpcu, mikrobiološke kakovosti
morske vode v pristanišču in osnovnih kemij-
skih parametrov kakovosti morske vode ter
vzpostavili sistem spremljanja podvodnega
hrupa,
◼ izvedli sistemsko ureditev skoraj dogodkov, ki
vključujejo ladje,
◼ zaključili nadgradnjo sistema zaznavanja
ogljikovodikov na vodni gladini, kar vključuje
nabavo ter namestitev radarja in programske
opreme za zaznavanje madežev na morski
gladini,
◼ zaključili prvo fazo sanacije podnic na rezervo-
arju na terminalu tekočih tovorov,
◼ posodobili Načrt zaščite in reševanja Luke
Koper, d. d., za industrijske nesreče,
◼ vzpostavili podvodno kamero.
Podvodna kamera
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
216
◀ VSEBINA
22.16.3 Programi izboljšav za področje varovanja morja, načrtovani za
leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ vpeljali kontrolni seznam pri izvajanju oskrbe ladij s pogonskim gorivom (bunkeriranja),
◼ zaključili izvedbo II. faze sanacije podnic na terminalu tekočih tovorov,
◼ nadaljevali vse meritve za spremljanje kakovosti morske vode,
◼ izvedli vajo za preverjanje revidiranega Načrta zaščite in reševanja,
◼ v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet skladno s priporočili IMO izvedli obno-
vitveno usposabljanje za del posredovalcev na morju in podaljšali veljavnost certifikatov.
22.17 Poglabljanje morskega dna in ravnanje z morskimi
sedimenti
Za zagotavljanje varne plovbe ladij je treba v pristanišču, marinah in mandračih nenehno zagotavljati ustrezno
globino. Za ta namen se občasno izvajajo poglabljanja, kar povzroči težavo pri odlaganju slanega morskega
sedimenta.
Ker so območja, ki jih imamo na voljo za odlaganje sedimenta na kopnem, omejena, izvajamo dodatne ak-
tivnosti preučevanja alternativnih možnosti uporabe izkopanega materiala. Izkopani morski sediment se je v
zadnjem letu odlagal v za to zgrajene kasete, vendar so te sedaj že skoraj napolnjene.
Količina morskega sedimenta, izkopanega znotraj območja pristanišča, po letih
Količina izkopanega morskega sedimenta v m
3
2020 2021 2022
40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
m
3
Na kopnem ima Luka Koper, d. d., možnost odlaganja le še na območju ankaranske bonifike, kjer je že prido-
bila okoljevarstveno soglasje, kasete pa še niso zgrajene. Na tem območju je pred odlaganjem izkopanega
sedimenta treba urediti lastništvo, pridobiti gradbeno dovoljenje in urediti nadomestne habitate na obmo-
čju ankaranskega obrobnega kanala.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
217
◀ VSEBINA
Alternativa odlaganju morskega sedimenta na kopnem je njegovo premeščanje nazaj v morje. Za to možnost
se odločajo vse države. V Sloveniji jo po novem omogoča sprejeti Pomorski prostorski plan, vendar je treba
predhodno izvesti testno premeščanje, pri tem izvajati meritve morebitnih vplivov ter na podlagi teh oceniti
vplive. Pomorski prostorski plan za izvedbo testnega premeščanja predvideva številne omilitvene ukrepe,
nadzor nad realizacijo pa bodo izvajali različni soglasodajalci. V tekočem letu smo izdelali program izvedbe
testnega premeščanja in od soglasodajalcev pridobili pogoje za izvedbo. Testno premeščanje bo enkratno
odlaganje omejene količine morskega sedimenta (50.000 m
3
), izvedeno znotraj opredeljenega testnega ob-
močja, prikazanega na spodnji sliki. Ob izvajanju posega se bosta izvajala monitoring in vrednotenje vplivov.
Po izvedbi testnega premeščanja se bo z nadaljnjimi premeščanji počakalo na rezultate monitoringa. Če
bodo rezultati monitoringa testnega premeščanja pokazali, da ni bistvenih vplivov, se lahko za nadaljnje
premeščanje morskega sedimenta na potencialnih lokacijah (Karta 6 – Območja pomorstva in pomorskega
prometa Pomorskega prostorskega plana) izda naravovarstveno, kulturnovarstveno in vodno soglasje, s ka-
terimi se omogoči izvajanje premeščanja sedimenta na teh lokacijah. Za nadaljnje premeščanje na potenci-
alnih lokacijah se upoštevajo enaki pogoji, kot so določeni za testno premeščanje, oziroma drugi pogoji, kot
jih določijo pristojni soglasodajalci (celotna navedba je povzeta po Uredbi o Pomorskem prostorskem planu
Slovenije (Uradni list RS, št. 116/21)).
Prikaz območja, ki je predviden za izvedbo enkratnega testnega premeščanja morskega
sedimenta
Testno premeščanje 50.000m
3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
218
◀ VSEBINA
22.17.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje ravnanja z
izkopanim morskim sedimentom
V letu 2022 smo:
◼ Izvedli študijo modeliranja morebitnega širjenja delcev v primeru premeščanja morskega
sedimenta v morju. Rezultati simulacij kažejo, da koncentracija sedimentov v vodnem
stolpcu in njihovo posedanje na dno morja v nobenem primeru ne ogrožata zaščitenih
območij, kot so obrežje med Valdoltro in mejo z Republiko Italijo oziroma zalivom Sv.
Jerneja, obrežje med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter obrežje med Strunjanskim
zalivom in Piranom, tudi če med posegom ali po njem nastopi orkanska burja ali močen
jugo. Vzpostavljen pa bo podroben in stalen monitoring motnosti.
◼ Pridobili projektne in druge pogoje različnih soglasodajalcev.
◼ Izvedli razpis za izvajalca predhodnih arheoloških izkopavanj na območju, kjer se bo odlo-
žil morski sediment.
◼ Izvedli razpis za izvajalca za kartiranje morskega travnika pozejdonke ob Žusterni.
V letu 2022 nismo:
◼ izvedli predhodnih arheoloških izkopavanj na območju, kjer se bo odložil morski sediment.
22.17.2 Programi izboljšav za področje ravnanja z izkopanim morskim
sedimentom, načrtovani za leto 2023
V letu 2023 bomo:
◼ izvedli predhodna arheološka izkopavanja na območju, kjer se bo odložil morski sediment,
◼ pridobili okoljska soglasja za izvedbo testnega premeščanja morskega sedimenta skladno
s sprejetim Pomorskim prostorskim planom,
◼ izvedli testno premeščanje morskega sedimenta ter ob tem izvajali okoljski monitoring, ki
se bo nadaljeval še tri leta po zaključku posega.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
219
◀ VSEBINA
22.18 Radioaktivnost pošiljk
Skladno z zakonodajo mora Luka Koper, d. d.,
spremljati raven radioaktivnosti pošiljk vsega blaga,
ki prihaja iz tretjih držav, s ciljem iskanja ilegalnih
pošiljk.
Skladno z zahtevami Uredbe o preverjanju
radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire
sevanja neznanega izvora (UV-11), smo med letom
neprekinjeno izvajali meritve na vseh cestnih
izhodih iz pristanišča in na nekaterih tirih s pomočjo
postavljenih fiksnih merilnih naprav.
V številnih pošiljkah smo zabeležili preseganja
naravnega ozadja radioaktivnosti, vendar je bilo
zaznano povišanje v vseh primerih posledica
naravnih značilnosti pošiljk (npr. radioaktivnosti
kalija, ki je prisoten v bananah, radioaktivnosti
kalija, radia in torija, prisotnih v umetnih gnojilih,
granitu, steklenih vlaknih, keramiki) ali posledica
zdravljenja voznikov tovornjakov z radioaktivnimi
izotopi (npr. radioaktivnost joda pri zdravljenju
ščitnice). Tudi pri pretovorjenem odpadnem železu
nismo zaznali ilegalnih pošiljk, ki bi povzročale
povišano sevanje.
22.18.1 Predstavitev realizacije programov izboljšav za področje
radioaktivnosti pošiljk
V letu 2022 smo:
◼ poročali o letnih rezultatih meritev Upravi RS za jedrsko varnost (URSJV),
◼ izvedli preverjanje/kalibriranje merilnih naprav.
22.18.2 Programi izboljšav za področje radioaktivnosti pošiljk, načrtovanih za
leto 2023
V tem letu nimamo načrtovanih aktivnosti.
Slika nekaterih portalov za spremljanje
radioaktivnosti pošiljk v pristanišču
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
220
◀ VSEBINA
23 Družbeno okolje
133
Luka Koper podpira delovanje
lokalnih skupnosti, ki mejijo na
območje pristanišča.
Prepoznane in ocenjene z vidika njihovih vplivov na deležnike so bile naslednje teme:
◼ družbeno odgovorne aktivnosti – sponzorstva, donacije, omilitveni ukrepi (ocena 2):
dejanski pozitiven vpliv.
Družba s svojimi dejavnostmi negativno vpliva na družbeno okolje predvsem z vidika okoljskih vprašanj.
Negativni dejavniki, ki vplivajo na lokalno skupnost in družbeno okolje, so pripoznani in obravnavani v okviru
okoljskega poročila.
Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah, opredeljene v internih dokumentih sistema vodenja
kakovosti ter že zapisane v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov. Odnosi in vplivi na družbeno okolje so
podrobno opisani v Strategiji trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti Luke Koper, d. d.
Pristanišče Koper je umeščeno v urbano okolje, v zaledju pa meji na zaščitno območje Škocjanskega zatoka.
Zato je skrb za kakovost bivanja ljudi ter zaščito narave izpostavljena v vseh razvojnih dokumentih in ključnih
politikah družbe. Družba je v svoje poslovanje in strateške usmeritve že pred časom vgradila načela trajno-
stnega razvoja, v Strategiji družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ki jo je sprejela v začetku leta 2021,
pa zastavila cilje, ki si jih bo prizadevala uresničiti v sodelovanju z lokalnimi in institucionalnimi deležniki ter z
upoštevanjem najboljših mednarodnih praks.
Družba je po dveh letih premora zaradi omejitev, povezanih s koronavirusom, v letu 2022 ponovno pripravila
tradicionalni Pristaniški dan, ob katerem za en dan odpre vrata edinega slovenskega tovornega pristanišča
in omogoči poglobljene oglede individualnim obiskovalcem. V letu 2022 je bilo zabeleženih tudi bistveno več
obiskov, ki jih družba omogoča organiziranim skupinam.
Luka Koper in Mestna občina Koper sta konec leta 2019 podpisali dogovor, na podlagi katerega Luka Koper
letno zagotavlja 200.000 evrov nepovratnih sredstev za izvajanje omilitvenih ukrepov na določenem vplivnem
območju z namenom zmanjšanja vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti. Do sredstev so upravičeni prebivalci
starega mestnega jedra, ki so zaradi bližine pristanišča najbolj izpostavljeni negativnim vplivom delovanja
koprskega pristanišča. Mestna občina Koper je javni razpis o dodeljevanju nepovratnih sredstev za izvajanje
omilitvenih ukrepov za zmanjšanje vplivov emisij iz pristaniške dejavnosti objavila maja 2021, veljal pa je za
obdobje 2021–2022.
Luka Koper se zaveda, da lahko dobre sosedske odnose vzpostavi le s korektno in transparentno komunikacijo
z okoljem. Pri tem komunikacijska orodja stalno prilagaja sodobnim trendom, zvesta pa ostaja obveščanju
133 GRI 3-3, 413-1, 413-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
221
◀ VSEBINA
splošne javnosti in drugih deležnikov prek medijev in spletnih portalov (www.luka-kp.si, www.zivetispristani-
scem.si, www.seonet.ljse.si) ter družabnih omrežij.
Odnos lokalnega okolja do družbe Luka Koper vsako leto preverja z raziskavo javnega mnenja med prebivalci
ozkega pasu okoli pristanišča. V letu 2022 je v raziskavi sodelovalo skupaj 465 prebivalcev Mestne občine Koper
in Občine Ankaran. Na vprašanje, kako ocenjujejo ugled Luke Koper, je 84 odstotkov anketirancev odgovorilo,
da gre za zelo ugledno oziroma ugledno podjetje. Po mnenju velike večine vprašanih (86 odstotkov) je Luka
Koper uspešna oziroma zelo uspešna gospodarska družba. Večina vprašanih (69 odstotkov) je obenem sezna-
njena z načrti za podaljšanje pomolov oziroma širjenje pristanišča v zaledje in več kot 77 odstotkov teh se s
temi načrti tudi strinja.
23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih sredstev v letu
2021
134
Družbeno odgovornost do lokalnega okolja, na katerega pristaniška dejavnost najbolj vpliva, družba izkazuje s
podporo organiziranim skupinam in posameznikom, ki izvajajo projekte ali dejavnosti, pomembne za kakovost
bivanja prebivalcev v lokalnem prostoru. Po dveh letih premora zaradi omejitev, ki jih je prinesla pandemija
covida-19, je družba v letu 2022 ponovno objavila razpis za razdelitev sponzorskih in donatorskih sredstev iz t.
i. sklada Živeti s pristaniščem, ki je namenjen predvsem podpori manjših lokalnih projektov. Sicer pa družba
dolgoročno sodeluje s ključnimi lokalnimi deležniki s področja športa, kulture, ekologije, znanosti, izobraže-
vanja in humanitarne dejavnosti. V letu 2022 je tem dejavnostim v okviru sponzorstev in donacij namenila 1,2
milijona evrov.
šport 61 %
kultura 8 %
humanitarno 6 %
izobraževanje 1 %
ekologija 22 %
drugo 2 %
134 GRI 201-1, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
222
◀ VSEBINA
23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in sponzorskih sredstev
v letih 2020 do 2022
135
1.500.000
1.400.000
1.300.000
1.200.000
1.100.000
1.000.000
900.000
800.000
700.000
600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
200.000
100.000
0
v evrih
2020 2022
Šport
Kultura Humanitarno Izobraževanje Ekologija Drugo
2021
135 GRI 201-1, 413-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
223
◀ VSEBINA
24 Trajnostni odnosi z dobavitelji
24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
136
Prepoznane in ocenjene z vidika njihovega vpliva na deležnike so bile naslednje teme:
◼ neposredno distribuirana ekonomska vrednost (nabava materiala in storitev pri dobavite-
ljih) (ocena 3): dejanski pozitiven vpliv.
Navedene teme so v organizaciji prepoznane v politikah in opredeljene v internih dokumentih sistema vode-
nja kakovosti, kot že zapisano v poročilu v sklopu upravljavskih pristopov. Za to področje ima družba sprejeto
Politiko nabave.
Luka Koper z vidika obvladljivosti procesa nabave, kakor tudi z vidika zadostne razpršenosti dobaviteljev za
zagotavljanje pravočasnih in ustreznih nabav stremi k optimalnemu številu dobaviteljev. Centraliziranost na-
bavnih odločitev se uveljavlja prek vnaprej določenih odgovornosti in pristojnosti vseh zaposlenih, vključenih
v proces nabave. Izdaja in kontrola naročil se vodita centralno, izvajanje nabavnih postopkov (prevzem blaga,
reklamacije, ipd.) pa poteka tudi v posameznih organizacijskih enotah družbe, kar omogoča večjo stopnjo
prilagodljivosti specifičnim potrebam posameznih organizacijskih enot. Družba stremi k čim bolj urejenemu
in preglednemu poslovanju z dobavitelji, obenem pa tudi k ohranjanju učinkovitega in prilagodljivega procesa
nabave, ki omogoča nemoten in učinkovit potek dela Luke Koper.
Luka Koper posveča veliko pozornosti razvijanju odnosov z dobavitelji z namenom pravočasnega zagotavljanja
potrebnih nabav, ki so tudi kakovostno in stroškovno ustrezne. To omogoča prenos dobrih praks, pospešuje
inovativnost ter prinaša dodano vrednost odjemalcem pristaniških storitev in tako ustvarja pogoje za dose-
ganje finančnih prihrankov in povečevanje učinkovitosti izvedbe pristaniških storitev. Z dobavitelji se iščejo
stične točke oziroma skupni interesi ter ustrezno ravnovesje med potrebami in pričakovanji kupca ter koristmi
prodajalca (dobavitelja).
Skladno s sprejeto politiko nabave, ki predstavlja temelj odnosov z dobavitelji in sloni na spoštovanju temeljnih
vrednot družbe, ki so sodelovanje, odgovornost, spoštovanje, pripadnost in ustvarjalnost, želi družba dosegati
ključne cilje – zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov – ter zagotoviti družbeno odgovorno ravnanje z
okoljem. Poslovna uspešnost in ugled Luke Koper sta povezana tudi z delom dobaviteljev, zato družba spoštuje
in ceni njihova prizadevanja, da pomagajo pri doseganju ključnih ciljev. Učinkovitost, strokovnost, etika in inte-
griteta, družbena odgovornost, varstvo okolja ter zdravje in varnost predstavljajo šest načel politike nabave, ki
jih Luka Koper uresničuje. Politika nabave Luke Koper deluje kot vodilo za vse zaposlene in vse dobavitelje.
Pomembno podporo poslovanju Luke Koper predstavljajo dobavitelji. Kakovostni dobavitelji pripomorejo k
večji učinkovitosti poslovnih procesov v družbi, bodisi neposredno z opravljanjem storitev oziroma dobavo
proizvodov bodisi posredno s povečevanjem učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov in poslovnih praks
družbe. Luka Koper si prizadeva sodelovati z najboljšimi dobavitelji. Z velikim številom dobaviteljev se je razvi-
lo trdno partnerstvo, kar pomeni, da družba nanje prenaša tudi svojo trajnostno politiko. Sodelovanje z novimi
dobavitelji poteka v želji, da bi preraslo v dolgoročen partnerski odnos.
Dobavitelji so v luki Koper razdeljeni v štiri skupine: dobavitelji za področje naložb, dobavitelji za področje teh-
ničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali) ter zunanji pogodbeni
partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in agencije (izbira deloda-
jalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe Skupine Luka Koper).
Zunanji pogodbeni partnerji (ZPP) za posamezne storitve se izbirajo v postopku javnega natečaja. S štirimi
kadrovskimi agencijami imamo podpisane pogodbe, na osnovi katerih se napotuje delavce na delo v Luko
Koper.
Dolgoročen partnerski odnos z dobavitelji prispeva k iskanju skupnih rešitev za kvalitetnejše obvladovanje
nabavnega procesa. Luka Koper vseskozi komunicira s potencialnimi novimi dobavitelji, ki se lahko vpišejo v
136 GRI 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
224
◀ VSEBINA
bazo na spletni strani družbe https://luka-kp.si/slo/za-dobavitelje. Na podlagi komunikacije z dobavitelji ter
predloženih ponudb, certifikatov, referenc in izkušenj si družba prizadeva izbirati najboljše dobavitelje.
Izpolnjevanje ciljev procesa razvijanja odnosov z dobavitelji se spremlja četrtletno prek zastavljenih kazalni-
kov. Družba skladno z ugotovitvami analize doseganja ciljev procesa nabave in upravljanja odnosov z dobavite-
lji redno izvaja izboljšave.
Z namenom pravočasnega sprejemanja ukrepov in obvladovanja tveganj neprimernih nabav se spremljajo
prednosti in pomanjkljivosti dobaviteljev, in sicer:
◼ z ocenjevanjem dobaviteljev,
◼ z nagrajevanjem dobaviteljev.
24.2 Oskrbovalna veriga
137
Postopek izbora dobaviteljev in sodelovanje z njimi potekata na transparenten, vnaprej predpisan način.
Prednost imajo dobavitelji, katerih poslovanje je usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov vodenja, ki
izpolnjujejo zahteve varstva pri delu in so okoljsko ozaveščeni ter sodelujejo z družbo in Skupino v duhu načel
in vrednot, ki veljajo za Luko Koper. Pred uvrstitvijo na seznam dobaviteljev se vedno preveri bonitetna ocena
posameznega dobavitelja. Ob morebitnem ugotovljenem davčnem dolgu ali slabi bonitetni oceni se dobavite-
lja ne vabi k oddaji ponudbe. Pri izbiri dobaviteljev se upošteva tudi zavezanost družbeni odgovornosti, zato se
v ta namen spodbuja, kadar je to mogoče, nabave, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju lokalnega okolja. V
tem primeru lokalno okolje predstavlja domači trg Republike Slovenije, ožjo lokalno skupnost pa predstavljata
koprska in ankaranska občina, kjer se pristaniška dejavnost dejansko izvaja. Številčno skoraj 90 odstotkov
dobaviteljev družbe prihaja iz lokalnega okolja, to pomeni, da so podjetja s sedežem v Sloveniji.
Dobavitelji proizvodov in storitev so razdeljeni v štiri različne skupine: dobavitelji za področje naložb, doba-
vitelji za področje tehničnih storitev za lastne potrebe, dobavitelji za področje proizvodov (različni materiali)
ter zunanji pogodbeni partnerji oz. ZPP (storitve pretovora, premikov, prevoza tovora in čiščenja skladišč) in
agencije (izbira delodajalcev za zagotavljanje dela delavcev za potrebe družbe Luka Koper d. d.).
Vrednost celotne nabave Luke Koper, d. d., brez DDV je v letu 2022 dosegla dobrih 129 milijonov evrov, od tega
so stroški nabave pri zunanjih pogodbenih partnerjih in agencijah znašali 27,6 milijona evrov. Skoraj 79 odstot-
kov vrednosti celotne nabave je bilo izvedene na slovenskem trgu.
V letu 2022 ni bilo sprememb v nabavni verigi.
24.2.1
Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2022 po državah
138
Slovenija 79 %
Ostale države 21 %
137 GRI 2-6
138 GRI 204-1
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
225
◀ VSEBINA
24.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper, d. d, v letu 2022 na
slovenskem trgu po regijah
139
Obalno-kraška 52,00 %
Goriška 10,00 %
Osrednjeslovenska 29,00 %
Gorenjska 2,00 %
Savinjska 2,00 %
Ostale regije 5,00 %
24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti dobaviteljev
140
V letu 2022 je bil sprejet Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev Skupine Luka Koper, s katerim se seznanijo oz.
ga podpišejo vsi dobavitelji. Poslovni partnerji s podpisom soglašajo, da bodo ravnali skladno s standardi, ki
jih določa kodeks. Poslovni odnos med poslovnim partnerjem in Luko Koper temelji na tem, da ima poslovni
partner svoje poslovanje usklajeno z zahtevami mednarodnih standardov poslovanja, ki vključujejo etično
ravnanje, ravnanje z zakonodajo, spoštovanje človekovih pravic, okoljsko ozaveščenost in varnost pri delu,
zaupnost itd. Kodeks ravnanja poslovnih partnerjev je objavljen na spletni strani Pomembni dokumenti -
Luka Koper d.d. (luka-kp.si). Vsi dobavitelji podpišejo in se obvežejo, da bodo ravnali skladno s kodeksom
ravnanja poslovnih partnerjev. Pri vsakodnevnem stiku z ocenjevanimi dobavitelji nismo zaznali dobaviteljev s
pomembnimi dejanskimi ali potencialnimi negativnimi družbenimi vplivi.
Družba redno spremlja in ocenjuje sodelovanje z dobavitelji. Praviloma enkrat letno izvede ocenjevanje doba-
viteljev. Ocenjevanje za leto 2022 poteka za skupaj 52 dobaviteljev. Dobavitelji se ocenjujejo na podlagi sedmih
vnaprej določenih kriterijev. Ocena okoljske ozaveščenosti in upoštevanje okoljskih zahtev posameznega
dobavitelja ter morebitna raba sistema ravnanja z okoljem in kriterij VOZD, pri katerem se ocenjujejo kršitve s
področja varstva in zdravja pri delu ter okolja, predstavljajo vsebino enega izmed kriterijev ocenjevanja doba-
viteljev. V letu 2022 je bilo med ocenjevanimi dobavitelji 21 odstotkov takih, pri katerih smo ugotovili kršitve s
področja VOZD. V dobavni verigi v letu 2022 nismo ugotovili pomembnih dodatnih dejanskih ali potencialnih
negativnih vplivov na okolje. Z vsemi dobavitelji smo v rednih stikih, pri tistih, pri katerih so bile ugotovljene
manjše kršitve, pa smo ustrezno ukrepali oz. se dogovorili o odpravi kršitev s tega področja. Zaradi ugotovlje-
nih kršitev v letu 2022 nismo prenehali razmerja z nobenim od aktualnih dobaviteljev.
Dobavitelji se ocenjujejo v štirih različnih skupinah: v skupini dobaviteljev za področje naložb, skupini dobavi-
teljev za področje tehničnih storitev, skupini dobaviteljev za področje proizvodov ter skupini dobaviteljev za
področje zunanjih pogodbenih partnerjev (ZPP) in agencij. Družba vsako leto izbere najboljšega dobavitelja v
posamezni skupini dobaviteljev in zmagovalcem podeli priznanja.
139 GRI 204-1
140 GRI 3-3, 308-2, 414-2
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
226
◀ VSEBINA
25 Trajnostni odnosi s kupci
141
Partnerski odnos s kupci je eden glavnih gradnikov poslovnega uspeha Luke Koper. Relativna majhnost podje-
tja je omogočila razvoj posebnega odnosa s strankami, ki ga družba skrbno neguje in iz leta v leto nadgrajuje:
biti pošten, profesionalen in zanesljiv poslovni partner. Po obdobju pandemije covida-19, v katerem so bili
osebni kontakti s kupci omejeni ali celo onemogočeni, so ti v letu 2022 ponovno zaživeli. Ponovno so bili orga-
nizirani luški promocijski dogodki in sprejemi za poslovne partnerje na zalednih tržiščih. Prodajniki in tržniki
so obiskali ključne kupce na domačem trgu, na zalednih trgih srednje Evrope in na prekomorskih trgih. Kot
razstavljavci in kot obiskovalci smo se udeležili mednarodnih sejmov. Mednarodnih konferenc v panogi smo se
udeležili bodisi kot govorniki ali kot sogovorniki na okroglih mizah.
25.1 Redno spremljanje zadovoljstva kupcev
Družba spremlja zadovoljstvo kupcev, in sicer na več načinov in na več ravneh. Najpomembnejša je redna
komunikacija, saj je pomemben hiter odziv na morebitne težave, ki jih imajo kupci pri poslovanju z Luko Koper.
Komunikacija poteka tako na operativni kot na komercialni ravni. Z redno komunikacijo se družba seznanja z
željami in pričakovanji kupcev. V vsakodnevnem stiku s kupci so tudi predstavniki in zastopniki družbe na glav-
nih zalednih trgih, ki pridobivajo informacije za boljše razumevanje tržišč in z njimi povezanih zahtev.
Družba praviloma vsaki dve leti izvede anketo zadovoljstva kupcev. Naslednja je načrtovana v letu 2023.
Luka Koper tesno sodeluje z lokalno pristaniško skupnostjo, ki jo sestavljajo špediterji, ladijski agenti, pre-
vozniki, železniški operaterji, policija, carina, Urad Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), inšpekcije in
kontrolne hiše. Luka Koper je le del logistične verige, a njen zelo pomemben del. Skupaj z drugimi deležniki
predstavlja logistično pot skozi koprsko pristanišče.
25.2 Učinkovito in skrbno reševanje reklamacij
Družba ima računalniško podprte postopke vnosa, obdelave in reševanja reklamacij na obračun in na izvedbo
storitve ter predpisane postopke za preprečitev ponovitve in zmanjšanja števila reklamacij. Reklamacije so
pokazatelj zadovoljstva kupcev; njihovo učinkovito in hitro reševanje je ključnega pomena za povečevanje
zadovoljstva kupcev.
25.3 Varovanje podatkov o kupcih
Luka Koper, d. d., se zaveda pomembnosti varstva osebnih podatkov. Podatke zbiramo v skladu z veljavno za-
konodajo in uporabljamo zgolj za zagotavljanje ustreznejših storitev in podajanje pomembnih informacij našim
kupcem. Glede na velikost podjetja in število zbirk osebnih podatkov, s katerimi družba upravlja, in glede na
to, da je družba opredeljena kot del nacionalne kritične infrastrukture, je v družbi imenovan pooblaščenec za
varovanje osebnih podatkov.
141 GRI 3-3
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
227
26 Kazalo GRI (v skladu s standardi 2021)
Leto 2022
Izjava o uporabi standardov GRI Družba Luka Koper, d. d., oziroma Skupina Luka Koper je poročala v skladu s standardi GRI v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Uporabljen GRI 1 GRI 1: Temelj 2021
Veljavni sektorski standard GRI -
Standard
GRI
Razkritje Meje poročanja Poglavje Stran Opomba/opustitev
Opuščeno Razlog Pojasnilo
GRI 2 SPLOŠNA RAZKRITJA 2021
Organizacija in njene prakse poročanja
GRI 2 2-1 Osnovni podatki organizacije Skupina Luka
Koper
7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis
poslovnega modela
7.1 Osebna izkaznica družbe Luka Koper, d. d.
15 Delnica LKPG
Str. 51
Str. 52
Str. 87
GRI 2 2-2 Subjekti, vključeni v trajnostno poročanje
organizacije
Skupina Luka
Koper
7.2 Organiziranost Skupine Luka Koper in
pridruženih družb
7.3 Vključenost v konsolidirane računovodske izkaze
Str. 53
Str. 53
GRI 2 2-3 Obdobje poročanja, pogostost in kontaktna
točka
Skupina Luka
Koper
16.4 Obdobja poročanja Str. 94
GRI 2 2-4 Spremembe v poročanju Skupina Luka
Koper
16.2 Trajnostno poročilo po mednarodnih
standardih trajnostnega poročanja
Str. 93
GRI 2 2-5 Zunanje preverjanje poročanja (revizija) Skupina Luka
Koper
16.6 Zunanje preverjanje trajnostnega poročila Str. 94
Dejavnosti organizacije in zaposleni
GRI 2 2-6 Dejavnosti organizacije, vrednostna veriga in
drugi poslovni odnosi
Skupina Luka
Koper
7 Predstavitev Skupine Luka Koper in opis
poslovnega modela
7.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper
9.2.1 Tržni položaj
24.2 Oskrbovalna veriga
Str. 51
Str. 55
Str. 63
Str. 224
GRI 2 2-7 Zaposleni Skupina Luka
Koper
21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih
21.1.2 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d. d.,
in v Skupini Luka Koper, glede na spol
21.1.3 Število zaposlenih v družbi Luka Koper, d.
d., in v Skupini Luka Koper, glede na regijo
prebivališča
21.1.6 Struktura zaposlenih v Luki Koper, d. d., in
Skupini Luka Koper po starostnih skupinah
Str. 124
Str. 126
Str. 127
Str. 129
Podatki so bili pridobljeni
iz kadrovskih evidenc
informacijskega sistema SAP.
GRI 2 2-8 Delavci, ki niso zaposleni Skupina Luka
Koper
21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih
21.1.4 Število agencijskih delavcev
Str. 124
Str. 128
Upravljanje
GRI 2 2-9 Struktura in sestava organov upravljanja Luka Koper, d. d. 4.3 Sistem upravljanja
4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.
4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
Str. 30
Str. 31
Str. 35
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
228
GRI 2 2-10 Imenovanje in izbira najvišjega organa
upravljanja
Luka Koper, d. d. 4.3 Sistem upravljanja
4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.
4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
Str. 30
Str. 31
Str. 35
GRI 2 2-11 Predsednik najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d. 4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d. Str. 35
GRI 2 2-12 Vloga najvišjega organa upravljanja pri nadzoru
obvladovanja vplivov
Luka Koper, d. d. 17 Proces določanja bistvenih vsebin
18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
18.1 Strategija trajnostnega razvoja
Str. 96
Str. 102
Str. 103
GRI 2 2-13 Prenos odgovornosti za obvladovanje vplivov Luka Koper, d. d. 17 Proces določanja bistvenih vsebin
18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
18.1 Strategija trajnostnega razvoja
22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
Str. 96
Str. 102
Str. 103
Str. 145
GRI 2 2-14 Vloga najvišjega organa upravljanja pri
poročanju o trajnostnem razvoju
Luka Koper, d. d. 17 Proces določanja bistvenih vsebin
18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
Str. 96
Str. 102
Str. 145
GRI 2 2-15 Navzkrižje interesov Luka Koper, d. d. 4.5.9 Delovanje nadzornega sveta
4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d.,
na dan 31. decembra 2022
Str. 33
Str. 36
GRI 2 2-16 Sporočanje kritičnih pomislekov Luka Koper, d. d. 4.3 Sistem upravljanja
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti
Str. 30
Str. 80
GRI 2 2-17 Zbirno (skupno) znanje najvišjega organa
upravljanja
Luka Koper, d. d. 18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
Str. 102
GRI 2 2-18 Ocena uspešnosti najvišjega organa upravljanja Luka Koper, d. d. 4.7.2 Ocena uspešnosti uprave Str. 39
GRI 2 2-19 Politika prejemkov Luka Koper, d. d. 4.5.11 Prejemki nadzornega sveta
4.7.1 Prejemki uprave
4.7.2 Ocena uspešnosti uprave
Str. 35
Str. 39
Str. 39
GRI 2 2-20 Postopek določanja prejemkov Luka Koper, d. d. 4.5.11 Prejemki nadzornega sveta
4.7.1 Prejemki uprave
Str. 35
Str. 39
GRI 2 2-21 Skupni letni znesek nadomestil Skupina Luka
Koper
21.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 130
Strategija, politike in prakse
GRI 2 2-22 Izjava o strategiji trajnostnega razvoja Skupina Luka
Koper
2 Pismo predsednika uprave Str. 18
GRI 2 2-23 Zavezanost politikam Luka Koper, d. d. 4.1 Kodeksi in praksa upravljanja
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti
18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
19 Korporativna integriteta, človekove pravice,
preprečevanje korupcije in skladnost
poslovanja
19.1 Korporativna integriteta
19.2 Človekove pravice in diskriminacija
19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot
najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.
19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
Str. 26
Str. 80
Str. 102
Str. 106
Str. 106
Str. 108
Str. 110
Str. 112
Str. 158
Str. 170
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
229
GRI 2 2-24 Vpeljava zavezanosti politikam Luka Koper, d. d. 18 Luka Koper in usmeritve na področju
trajnostnega razvoja
19.2 Človekove pravice in diskriminacija
19.2.1 Človekove pravice, prepoznane kot
najrelevantnejše za družbo Luka Koper, d. d.
Str. 102
Str. 108
Str. 110
GRI 2 2-25 Postopki za sanacijo negativnih vplivov Skupina Luka
Koper
14 Obvladovanje tveganj in priložnosti
19 Korporativna integriteta, človekove pravice,
preprečevanje korupcije in skladnost
poslovanja
19.1 Korporativna integriteta
19.2 Človekove pravice in diskriminacija
19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
Str. 80
Str. 106
Str. 106
Str. 108
Str. 112
Str. 145
Str. 158
Str. 170
GRI 2 2-26 Mehanizmi za iskanje nasvetov in izražanje
pomislekov
Luka Koper, d. d. 19 Korporativna integriteta, človekove pravice,
preprečevanje korupcije in skladnost
poslovanja
19.1 Korporativna integriteta
19.2 Človekove pravice in diskriminacija
19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
Str. 106
Str. 106
Str. 108
Str. 112
GRI 2 2-27 Skladnost z zakoni in predpisi Luka Koper, d.
d.,
Luka Koper
INPO, d. o. o.
19.5 Skladnost z zakonodajo in internimi zahtevami
20.4 Skladnost z zakonodajo s področja varstva pri
delu
22.5.1 Skladnost z okoljsko zakonodajo
22.5.2 Skladnost z internimi zahtevami
22.6.4 Inšpekcijski pregledi
Str. 112
Str. 118
Str. 152
Str. 153
Str. 156
O zneskih kazni ne poročamo,
ker denarne kazni v letih 2020,
2021 in 2022 niso bile izrečene.
GRI 2 2-28 Članska združenja Luka Koper, d.
d.,
Luka Koper
INPO, d. o. o.
7.4 Članstva in zaveze Str. 54
Vključevanje deležnikov
GRI 2 2-29 Pristop k vključevanju deležnikov Luka Koper, d. d. 17 Proces določanja bistvenih vsebin
17.1.1 Deležniki Luke Koper
Str. 96
Str. 96
GRI 2 2-30 Kolektivne pogodbe Luka Koper, d. d. 21.1.5 Delež zaposlenih v Luki Koper, d. d., in
Skupini Luka Koper po kolektivni pogodbi
Str. 128
GRI 3 BISTVENE VSEBINE 2021
GRI 3 3-1 Postopek določanja bistvenih vsebin Skupina Luka
Koper
17 Proces določanja bistvenih vsebin
17.1.1 Deležniki Luke Koper
Str. 96
Str. 96
GRI 3 3-2 Seznam bistvenih vsebin Skupina Luka
Koper
17 Proces določanja bistvenih vsebin
17.1.1 Deležniki Luke Koper
17.5 Matrika bistvenosti in identificirani vplivi
Str. 96
Str. 96
Str. 100
BISTVENA VSEBINA GRI 201 Ekonomska uspešnost 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Skupina Luka
Koper
8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost
23 Družbeno okolje
24.1 Opis sistema odnosov z dobavitelji
25 Trajnostni odnosi s kupci
Str. 59
Str. 220
Str. 223
Str. 226
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
230
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
230
GRI 201 201-1 Neposredno ustvarjena in distribuirana
ekonomska vrednost
Skupina Luka
Koper
10.3 Neposredno ustvarjena in distribuirana
ekonomska vrednost
23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih
sredstev v letu 2022
23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in
sponzorskih sredstev v letih 2020 do 2022
Str. 71
Str. 221
Str. 222
GRI 201 201-2 Finančni vplivi in druga tveganja ter
priložnosti za dejavnosti organizacije, povezane
s podnebnimi spremembami
Luka Koper, d. d. 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti Str. 170
GRI 201 201-3 Obveznosti iz pokojninskega načrta Skupina Luka
Koper
21.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 130 Ne poročamo 201-3a, 201-3b,
201-3c.
Zahteve niso relevantne, ker
družba nima lastnega pokoj-
ninskega načrta. Zaposleni so s
plačilom predpisanih prispev-
kov vključeni v sistem obvezne-
ga pokojninskega zavarovanja.
Že pred leti pa smo pristopili
tudi k načrtom prostovoljnega
dodatnega pokojninskega za-
varovanja, ki jih vodijo različni
upravljalci pokojninskih skla-
dov, katerim družba/Skupina
mesečno vplačuje del premije
prostovoljnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja, del
premije pa vplačujejo zapos-
leni sami. Družba po plačilu
premij dodatnega pokojninske-
ga zavarovanja, ki se tekoče/
mesečno poravnavajo, nima
nikakršnih drugih obveznosti iz
tega naslova.
BISTVENA VSEBINA GRI 202 Prisotnost na trgu 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih Str. 124
GRI 202 202-1 Razmerje med najnižjo plačo v organizaciji in
minimalno plačo v državi po spolu
Luka Koper, d. d. 21.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 130
BISTVENA VSEBINA GRI 203 Posredni ekonomski vplivi 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Skupina Luka
Koper
8.2 Stabilnost poslovanja in poslovna uspešnost
23 Družbeno okolje
24.1 Opis sistema odnosov z dobavitelji
25 Trajnostni odnosi s kupci
Str. 59
Str. 220
Str. 223
Str. 226
GRI 203 203-1 Investicije v infrastrukturo in podporne
storitve
Skupina Luka
Koper
11 Naložbe v nefinančna sredstva Str. 72
GRI 203 203-2 Pomembni posredni gospodarski vplivi Luka Koper, d. d. 8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper Str. 60
BISTVENA VSEBINA GRI 204 Nabava 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev
Str. 223
Str. 225
GRI 204 204-1 Delež izdatkov za lokalne dobavitelje pri
poslovanju
Luka Koper, d. d. 24.2.1 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper,
d. d., v letu 2022 po državah
24.2.2 Delež vrednosti celotne nabave Luke Koper,
d. d., v letu 2022 na slovenskem trgu po regijah
Str. 224
Str. 225
Ne poročamo 204-1c. Luka Koper deluje na eni
lokaciji.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
231
BISTVENA VSEBINA GRI 205 Preprečevanje korupcije 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Skupina Luka
Koper
14.3.5 Tveganja prevar in korupcije
19.3 Korupcija in podkupovanje
Str. 86
Str. 111
Podatki niso sistematično
urejeni.
V letu 2022 je bilo sistemizirano
novo delovno mesto Pooblaš-
čenec za korporativno integri-
teto in skladnost poslovanja,
varstvo osebnih podatkov ter
človekovih pravic. Konec leta
2022 je nadzorni svet podal
soglasje za dodatne zadolžitve
osebe, ki bo opravljala tudi
naloge s področja človekovih
pravic.
Evalvacija upravljavskega
pristopa je v pripravi. Celovito
bomo poročali v poročilu za
leto 2023.
GRI 205 205-1 Poslovne operacije, ocenjene glede tveganj,
povezanih s korupcijo
Luka Koper, d. d. 14.3.5 Tveganja prevar in korupcije Str. 86 Ne poročamo 205-1 a. Sistem se vzpostavlja. Družba
bo kazalnik poročala za leto
2023.
GRI 205 205-2 Komunikacija in izobraževanja o
protikorupcijskih pravilih in postopkih
organizacije
Skupina Luka
Koper
19.3 Korupcija in podkupovanje Str. 111 Ne poročamo 205-2c. Podatki se pripravljajo in bodo
poročani za leto 2023.
GRI 205 205-3 Potrjeni primeri korupcije in ukrepi, izvedeni
kot odziv nanje
Skupina Luka
Koper
19.3 Korupcija in podkupovanje Str. 111
BISTVENA VSEBINA GRI 302 Energija 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega
okolja ter energetske učinkovitosti
22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja
okolja
22.6 Komuniciranje z javnostmi
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.8 Emisije/imisije pri storitvah
22.11 Raba energije in energetska učinkovitost
22.11.1 Opis sistema energetske učinkovitosti
Str. 146
Str. 152
Str. 152
Str. 154
Str. 158
Str. 162
Str. 194
Str. 194
GRI 302 302-1 Poraba energije znotraj organizacije Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195 Opuščeno poročanje 302-1c
ii, iii, iv.
Proizvodnje pare nimamo, zato
ne poročamo.
Porabo energije za ogrevanje
in hlajenje ne poročamo
ločeno, ker teh virov ne
merimo ločeno ampak so zajeti
v skupni porabi energentov.
GRI 302 302-2 Poraba energije zunaj organizacije Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195
GRI 302 302-3 Učinkovita raba energije Luka Koper, d. d. 22.11.2 Poraba energentov Str. 195
GRI 302 302-4 Zmanjševanje porabe energije Luka Koper, d. d. 22.3.4 Realizacija okoljskih ciljev v obdobju 2020-
2022
22.11.3 Poraba električne energije
22.11.4 Poraba pogonskega goriva
22.11.5 Predstavitev realizacije programov
izboljšav za zmanjševanje rabe električne
energije in goriva
Str. 151
Str. 197
Str. 197
Str. 198
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
232
BISTVENA VSEBINA GRI 303 Voda in odplake 2018
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
22.3 Sožitje z okoljem
22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega
okolja ter energetske učinkovitosti
22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja
okolja
22.6 Komuniciranje z javnostmi
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
22.12 Upravljanje s pitno vodo in podzemno vodo
22.13 Ravnanje z odpadno vodo
Str. 145
Str. 146
Str. 152
Str. 152
Str. 154
Str. 158
Str. 170
Str. 200
Str. 203
GRI 303 303-1 Voda kot skupni vir Luka Koper, d. d. 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
Str. 170
Str. 200
GRI 303 303-2 Upravljanje vplivov odvajanja vode Luka Koper, d. d. 22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
22.13 Ravnanje z odpadno vodo
Str. 200
Str. 203
GRI 303 303-3 Odvzem vode Luka Koper, d. d. 22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo Str. 200
GRI 303 303-4 Odvajanje vode Luka Koper, d. d. 22.5.1. Skladnost z okoljsko zakonodajo
22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
22.13 Ravnanje z odpadno vodo
Str. 152
Str. 200
Str. 203
GRI 303 303-5 Poraba vode Luka Koper, d. d. 22.8.7 Podnebne spremembe in priložnosti
22.12 Upravljanje s pitno in podzemno vodo
Str. 170
Str. 200
BISTVENA VSEBINA GRI 304 Biotska raznovrstnost 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.15 Biotska raznovrstnost
Str. 146
Str. 206
GRI 304 304-1 Operativna mesta, ki so v lasti, zakupu,
upravljanju ali sosedstvu, zaščitena območja
in območja z visoko vrednostjo biotske
raznovrstnosti zunaj zaščitenih območij
Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.15 Biotska raznovrstnost
Str. 146
Str. 206
GRI 304 304-2 Pomembni vplivi dejavnosti, izdelkov in
storitev na biotsko raznovrstnost
Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.15 Biotska raznovrstnost
Str. 146
Str. 206
GRI 304 304-3 Habitati, ki so zaščiteni ali ponovno
vzpostavljeni
Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.15 Biotska raznovrstnost
Str. 146
Str. 206
GRI 304 304-4 Število vrst IUCN z rdeče liste in število
nacionalno zaščitenih živalskih in rastlinskih
vrst, ki so ogrožene zaradi delovanja
organizacije
Luka Koper, d. d. 22.3 Sožitje z okoljem
22.15 Biotska raznovrstnost
Str. 146
Str. 206
BISTVENA VSEBINA GRI 305 Emisije 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
22.3 Sožitje z okoljem
22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega
okolja ter energetske učinkovitosti
22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja
okolja
22.6 Komuniciranje z javnostmi
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.8 Emisije/imisije pri storitvah
22.11 Raba energije in energetska učinkovitost
Str. 145
Str. 146
Str. 152
Str. 152
Str. 154
Str. 158
Str. 162
Str. 194
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
233
GRI 305 305-1 Neposredne (scope 1) emisije toplogrednih
plinov (GHG)
Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij
toplogrednih plinov
Str. 173
GRI 305 305-2 Posredne (scope 2) emisije toplogrednih
plinov (GHG)
Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij
toplogrednih plinov
Str. 173
GRI 305 305-3 Druge posredne (scope 3) emisije
toplogrednih plinov (GHG)
Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultati meritev emisij
toplogrednih plinov
Str. 173
GRI 305 305-6 Emisije ozonu škodljivih snovi Luka Koper, d. d. 22.8.8 Predstavitev rezultatov meritev emisij
toplogrednih plinov
Str. 173 Vse je preračunano na CO
2
ekvivalente, da je mogoče
vse prispevke sešteti, zato
preračuna v CFC-11 tudi nismo
izvedli.
GRI 305 305-7 Emisije dušikovih oksidov (NOX), žveplovih
oksidov (SOX) in znatni izpusti drugih snovi v
ozračje
Luka Koper, d. d. 22.8.9 Rezultati meritev emisij hlapnih spojin Str. 176
GRI 305 Zrak Luka Koper, d. d. 22.8.2 Količina celokupnega prahu v pristanišču
22.8.3 Količina zdravju škodljivih prašnih delcev
22.8.4 Izpusti snovi na ključnih izvorih
Str. 162
Str. 163
Str. 168
GRI 305 Emisije hrupa Luka Koper, d. d. 22.10 Emisije hrupa Str. 187
GRI 305 Svetlobno onesnaževanje Luka Koper, d. d. 22.14 Svetlobno onesnaževanje Str. 205
BISTVENA VSEBINA GRI 306 Odpadki 2020
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 22.2 Opis sistema ravnanja z okoljem
22.3 Sožitje z okoljem
22.4 Politika varnega in zdravega pristaniškega
okolja ter energetske učinkovitosti
22.5 Skladnost z zahtevami s področja varovanja
okolja
22.6 Komuniciranje z javnostmi
22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.9 Ravnanje z odpadki
Str. 145
Str. 146
Str. 152
Str. 152
Str. 154
Str. 158
Str. 178
GRI 306 306-1 Nastajanje odpadkov in pomembni vplivi
povezani z odpadki
Luka Koper, d. d. 22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje
ob izrednih dogodkih
22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do
2022
22.9 Ravnanje z odpadki
22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav
glede ravnanja z odpadki
22.16 Varovanje morja
22.16.1 Statistika posredovanja na morju
Str. 158
Str. 159
Str. 178
Str. 186
Str. 209
Str. 211
GRI 306 306-2 Upravljanje pomembnih vplivov, povezanih z
odpadki
Luka Koper, d. d. 22.7 Obvladovanje okoljskih tveganj in ukrepanje ob
izrednih dogodkih
22.7.1 Statistika okoljskih dogodkov od 2020 do
2022
22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki
22.9.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav
glede ravnanja z odpadki
22.16 Varovanje morja
22.16.1 Statistika posredovanja na morju
Str. 158
Str. 159
Str. 179
Str. 186
Str. 209
Str. 211
GRI 306 306-3 Nastali odpadki Luka Koper, d. d. 22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki Str. 179
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
234
GRI 306 306-4 Odpadki, ki se ne odlagajo Luka Koper, d. d. 22.9 Ravnanje z odpadki
22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Str. 178
Str. 179
GRI 306 306-5 Odpadki namenjeni za odlaganja Luka Koper, d. d. 22.9 Ravnanje z odpadki
22.9.1 Rezultati s področja ravnanja z odpadki
Str. 178
Str. 179
BISTVENA VSEBINA GRI 308 Ocenjevanje dobaviteljev z vidika okolja 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev
Str. 223
Str. 225
GRI 308 308-2 Negativni vplivi na okolje v dobavni verigi in
ukrepi za zmanjševanje teh vplivov
Luka Koper, d. d. 24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev
Str. 225
BISTVENA VSEBINA GRI 401 Zaposlovanje 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih Str. 124
GRI 401 401-1 Zaposlovanje in fluktuacija Skupina Luka
Koper
21.1.7 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d.,
in Skupini Luka Koper, glede na spol
21.1.8 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in
Skupini Luka Koper po starostnih skupinah
21.1.9 Zaposlovanje in odhodi v Luki Koper, d. d., in
Skupini Luka Koper, glede na regijo prebivališča
21.1.10 Primerjava med zaposlovanjem, odhodi in
stopnjo fluktuacije
Str. 129
Str. 129
Str. 130
Str. 130
GRI 401 401-2 Ugodnosti, ki so predvidene za polno
zaposlene delavce in niso predvidene za
delavce, ki so zaposleni za določen čas, in za
delavce s skrajšanim delovnim časom.
Luka Koper, d. d. 21.1.11 Ugodnosti za delavce Str. 130
GRI 401 401-3 Starševski dopust Luka Koper, d. d. 21.1.12 Število zaposlenih v Luki Koper, d. d., ki so
koristili starševski dopust in se vrnili na delovno
mesto, po spolu
Str. 132
BISTVENA VSEBINA GRI 403 Varnost in zdravje pri delu 2018
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper d. d. 20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in
preiskava izrednih dogodkov
20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu
Str. 114
Str. 115
Str. 117
GRI 403 403-1 Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu Luka Koper d. d. 20.1 Opis sistema varnosti in zdravja pri delu
20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri
delu
Str. 114
Str. 115
GRI 403 403-2 Prepoznavanje nevarnosti, ocena tveganja in
preiskava incidentov
Luka Koper, d. d. 20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in
preiskava izrednih dogodkov
Str. 115
GRI 403 403-3 Storitve zdravja pri delu Luka Koper, d. d. 20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter
preprečevanje oziroma ublažitev negativnih
učinkov na zdravje
Str. 116
GRI 403 403-4 Sodelovanje delavcev, posvetovanje in
komuniciranje o varnosti in zdravju pri delu
Luka Koper, d. d. 20.2.6 Sodelovanje delavcev in posvetovanje s
predstavniki delavcev
Str. 117
GRI 403 403-5 Usposabljanje delavcev o varnosti in zdravju
pri delu
Luka Koper, d. d. 20.2.5 Usposabljanje za varno in zdravo delo Str. 116
GRI 403 403-6 Promocija zdravja delavcev Luka Koper, d. d. 20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter
preprečevanje oziroma ublažitev negativnih
učinkov na zdravje
20.8 Promocija zdravja
Str. 116
Str. 122
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
235
GRI 403 403-7 Preprečevanje in ublažitev vplivov na zdravje
in varnost pri delu, ki so neposredno povezani s
poslovnimi odnosi
Luka Koper, d. d. 20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter
preprečevanje oziroma ublažitev negativnih
učinkov na zdravje
20.6 Škodni dogodki
20.7 Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na
področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022
Str. 116
Str. 120
Str. 121
GRI 403 403-8 Delavci, zajeti v sistem vodenja varnosti in
zdravja pri delu
Luka Koper, d. d. 20.2.2 Delavci, zajeti v sistem varnosti in zdravja pri
delu
Str. 115
GRI 403 403-9 Poškodbe pri delu Luka Koper, d. d. 20.2.3 Ugotavljanje nevarnosti, ocena tveganja in
preiskava izrednih dogodkov
20.3 Cilji varnosti in zdravja pri delu
20.5 Poškodbe pri delu
20.7 Povzetek izvedenih večjih aktivnosti na
področju varnosti in zdravja pri delu v letu 2022
20.9 Načrtovane aktivnosti na področju varnosti in
zdravja pri delu v letu 2023
Str. 115
Str. 117
Str. 118
Str. 121
Str. 123
GRI 403 403-10 Zdravstveno stanje, povezano z delom Luka Koper, d. d. 20.2.4 Izvajanje zdravstvenih ukrepov ter
preprečevanje oziroma ublažitev negativnih
učinkov na zdravje
Str. 116
BISTVENA VSEBINA GRI 404 Usposabljanje in izobraževanje 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 21.1 Opis sistema upravljanja zaposlenih
21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih
Str. 124
Str. 134
GRI 404 404-1 Povprečno število izobraževanj na
zaposlenega na leto
Luka Koper, d. d. 21.2.1 Opis sistema usposabljanja zaposlenih Str. 134
GRI 404 404-2 Programi za nadgradnjo kompetenc
zaposlenih, vseživljenjsko učenje in programi, ki
podpirajo nadaljnjo zaposljivost delavcev ali jim
pomagajo pri njihovih kariernih zaključkih
Luka Koper, d. d. 21.2.2 Vpeljani programi Str. 135
GRI 404 404-3 Delež zaposlenih, ki so vključeni v ocenjevanje
delovne uspešnosti in poklicno napredovanje
Luka Koper, d. d. 21.2.3 Karierni razvoj zaposlenih Str. 136
BISTVENA VSEBINA GRI 405 Raznolikost in enake možnosti 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 19.4 Politika raznolikosti Str. 112 Podatki niso sistematično
urejeni.
V letu 2022 je bilo sistemizirano
novo delovno mesto Pooblaš-
čenec za korporativno integri-
teto in skladnost poslovanja,
varstvo osebnih podatkov ter
človekovih pravic. Konec leta
2022 je nadzorni svet podal
soglasje za dodatne zadolžitve
osebe, ki bo opravljala tudi
naloge s področja človekovih
pravic.
Evalvacija upravljavskega
pristopa je v pripravi. Celovito
bomo poročali v poročilu za
leto 2023.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
236
GRI 405 405-1 Raznolikost v organih vodenja in zaposlenih Luka Koper, d. d. 4.5 Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d.
4.6 Uprava družbe Luka Koper, d. d.
4.6.2 Opis članov uprave družbe Luka Koper, d. d.,
na dan 31. decembra 2022
21.1.14 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d.,
in Skupini Luka Koper po kategoriji delovnega
mesta
21.1.15 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d.,
in Skupini Luka Koper, glede na spolu
21.1.16 Raznolikost zaposlenih v Luki Koper, d. d.,
in Skupini Luka Koper po starostnih skupinah
Str. 31
Str. 35
Str. 36
Str. 132
Str. 133
Str. 133
BISTVENA VSEBINA GRI 406 Preprečevanje diskriminacije 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 19.2 Človekove pravice in diskriminacija Str. 108 Podatki niso sistematično
urejeni.
V letu 2022 je bilo sistemizirano
novo delovno mesto Pooblašče-
nec za korporativno integriteto
in skladnost poslovanja, varstvo
osebnih podatkov ter človeko-
vih pravic. Konec leta 2022 je
nadzorni svet podal soglasje za
dodatne zadolžitve osebe, ki bo
opravljala tudi naloge s področ-
ja človekovih pravic.
Evalvacija upravljavskega
pristopa je v pripravi. Celovito
bomo poročali v poročilu za
leto 2023.
GRI 406 406-1 Primeri diskriminacije in ukrepi, izvedeni
zoper njih
Luka Koper, d. d. 19.2 Človekove pravice in diskriminacija Str. 108
BISTVENA VSEBINA GRI 413 Lokalna skupnost 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 18.1 Strategija trajnostnega razvoja
23 Družbeno okolje
Str. 103
Str. 220
RI 413 413-1 Lokacije, ki zajemajo vključevanje lokalne
skupnosti, presoje vplivov na lokalno skupnost
in razvojne programe za lokalno skupnost
Luka Koper, d. d. 7.5 Dejavnosti Skupine Luka Koper
8.3 Posredni ekonomski vplivi Luke Koper
22.6. Komuniciranje z javnostmi
22.6.3 Zabeležene in obravnavane okoljske pritožbe
22.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa
22.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav
za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2022
22.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni
hrupa, načrtovani za leto 2023
22.16.1 Statistika posredovanja na morju
23 Družbeno okolje
23.1 Porazdelitev donatorskih in sponzorskih
sredstev v letu 2022
23.2 Porazdelitev in višina donatorskih in
sponzorskih sredstev v letih 2020 do 2022
Str. 55
Str. 60
Str. 154
Str. 155
Str. 188
Str. 191
Str. 193
Str. 211
Str. 220
Str. 221
Str. 222
GRI 413 413-2 Lokacije, ki pomembno potencialno ali
dejansko negativno vplivajo na lokalne
skupnosti
Luka Koper, d. d. 22.10.1 Rezultati s področja emisij hrupa
22.10.2 Predstavitev realizacije programov izboljšav
za zmanjševanje ravni hrupa v letu 2022
22.10.3 Programi izboljšav za zmanjševanje ravni
hrupa, načrtovani za leto 2023
23 Družbeno okolje
Str. 188
Str. 191
Str. 193
Str. 220
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
237
BISTVENA VSEBINA GRI 414 Ocena dobaviteljev z vidika vpliva na družbo 2016
GRI 3 3-3 Upravljavski pristop Luka Koper, d. d. 24.1 Opis sistema razvijanja odnosov z dobavitelji
24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev
Str. 223
Str. 225
GRI 414 414-2 Negativni vplivi na družbo znotraj nabavne
verige in ukrepi zoper njih
Luka Koper, d. d. 24.2.3 Ocenjevanje okoljske ozaveščenosti
dobaviteljev Str. 225
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
239
◀ VSEBINA
27 Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in
Skupine Luka Koper
27.1 Izkaz poslovnega izida
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 2022 2021 2022 2021
Čisti prihodki od prodaje 1 310.196.680 224.990.379 313.462.636 228.444.062
Usredstveni lastni proizvodi in storitve 2 77.600 76.042 77.611 76.042
Drugi prihodki 3 2.338.538 2.941.895 4.265.615 4.691.557
Stroški materiala 4 -22.796.898 -15.999.667 -23.204.563 -16.355.259
Stroški storitev 5 -74.316.012 -61.823.212 -69.329.678 -58.465.253
Stroški dela 6 -93.577.828 -80.154.423 -101.241.289 -86.970.246
Amortizacija 7 -30.799.846 -29.087.193 -31.487.994 -29.824.461
Drugi odhodki 8 -9.392.711 -10.198.377 -9.427.804 -10.250.174
Poslovni izid iz poslovanja 81.729.523 30.745.444 83.114.534 31.346.268
Finančni prihodki 6.349.703 4.898.610 3.867.468 3.470.537
Finančni odhodki -1.244.790 -273.258 -764.667 -275.496
Poslovni izid iz financiranja 9 5.104.913 4.625.352 3.102.801 3.195.041
Rezultati pridruženih družb 0 0 1.734.285 2.793.285
Poslovni izid pred obdavčitvijo 86.834.436 35.370.796 87.951.620 37.334.594
Davek iz dobička 10 -13.377.322 -5.159.085 -13.471.233 -5.232.125
Odloženi davki 10 -190.887 -291.381 -254.308 -308.942
Čisti poslovni izid delujočega
poslovanja
Čisti poslovni izid ustavljenega poslo-
vanja
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
Čisti poslovni izid obračunskega ob-
dobja lastnikov obvladujoče družbe
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja lastnikov neobvladujočih
deležev
Čisti dobiček na delnico 11 5,23 2,14 5,29 2,27
Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
240
◀ VSEBINA
27.2 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 2022 2021 2022 2021
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
Aktuarski dobički ali izgube iz
pozaposlitvenih zaslužkov
25 174.977 34.869 132.137 104.021
Odloženi davek na aktuarske dobičke
ali izgube
19 -20.002 -7.652 -17.848 -14.953
Spremembe presežka iz prevrednotenja
finančnih sredstev, vrednotenih po
pošteni vrednosti prek kapitala
18 -11.619.416 11.404.384 -11.773.348 11.589.103
Odloženi davek na prevrednotenje
finančnih sredstev, vrednotenih po
pošteni vrednosti prek kapitala
19 2.207.689 -2.166.832 2.236.936 -2.201.930
Postavke, ki pozneje ne bodo
prerazvrščene v poslovni izid
-9.256.752 9.264.769 -9.422.123 9.476.241
Celotni vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja
Celotni vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja lastnikov
obvladujoče družbe
Celotni vseobsegajoči donos
obračunskega obdobja lastnikov
neobvladujočih deležev
V letu 2021 je družba/Skupina pričela postopek redne likvidacije družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvida-
ciji in ga uspešno zaključila z izbrisom družbe iz sodnega registra v mesecu decembru 2022. Ustavljeno poslo-
vanje v poslovnem letu 2022 ni imelo vpliva na izkaz drugega vseobsegajočega donosa, zato družba/Skupina v
izkazu drugega vseobsegajočega donosa njegovega vpliva ne prikazuje.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
241
◀ VSEBINA
27.3 Izkaz finančnega položaja
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
SREDSTVA
Nepremičnine, naprave in oprema 12 446.106.451 425.978.241 457.645.315 438.877.277
Naložbene nepremičnine 13 23.467.367 23.975.120 15.324.069 15.530.234
Neopredmetena sredstva 14 870.086 1.250.530 942.603 1.372.176
Druga sredstva 15 216.640 9.650.187 216.640 9.650.187
Delnice in deleži v družbah v Skupini 16 4.048.063 4.048.063 0 0
Delnice in deleži v pridruženih družbah 17 6.737.709 6.737.709 16.361.004 15.784.793
Druge nekratkoročne finančne naložbe 18 45.758.319 56.587.335 48.989.127 59.972.076
Dana posojila in depoziti 0 1.717 5.557 7.260
Nekratkoročne poslovne terjatve 39.991 39.991 39.991 39.991
Odložene terjatve za davek 19 5.120.112 3.123.312 5.104.155 3.139.376
Nekratkoročna sredstva 532.364.738 531.392.205 544.628.461 544.373.370
Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 20 0 485.000 0 340.807
Zaloge 21 1.596.208 1.422.438 1.596.208 1.422.438
Dana posojila in depoziti 1.717 1.619 1.717 1.619
Poslovne ter druge terjatve in sredstva 22 59.622.532 46.773.388 60.178.626 47.326.339
Denar in denarni ustrezniki 23 69.095.661 16.342.426 94.749.216 40.638.685
Kratkoročna sredstva 130.316.118 65.024.871 156.525.767 89.729.888
SKUPAJ SREDSTVA 662.680.856 596.417.076 701.154.228 634.103.258
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Osnovni kapital 58.420.965 58.420.965 58.420.965 58.420.965
Kapitalske rezerve 89.562.703 89.562.703 89.562.703 89.562.703
Rezerve iz dobička 261.540.812 224.907.699 261.540.812 224.907.699
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošte-
ni vrednosti
Zadržani dobički 50.229.864 29.592.320 85.232.746 63.769.456
Kapital lastnikov obvladujoče družbe 480.225.780 432.176.305 515.427.644 466.697.624
Neobvladujoči deleži 0 0 304.525 267.704
Skupaj kapital 24 480.225.780 432.176.305 515.732.169 466.965.328
Rezervacije 25 20.348.498 19.150.740 21.037.710 19.754.689
Odloženi prihodki 26 31.277.675 28.878.641 32.406.391 30.137.376
Nekratkoročna posojila 27 54.315.463 60.688.522 54.315.463 60.688.522
Druge nekratkoročne finančne obveznosti 741.361 967.048 698.507 967.241
Nekratkoročne poslovne obveznosti 28 1.105.802 106.025 1.145.239 143.693
Nekratkoročne obveznosti 107.788.799 109.790.976 109.603.310 111.691.521
Obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo 0 0 0 40.984
Kratkoročna posojila 29 8.336.093 10.521.175 8.336.093 10.521.175
Druge kratkoročne finančne obveznosti 408.276 468.582 330.026 428.514
Obveznosti za davek od dohodka 9.842.953 3.130.837 9.866.267 3.130.790
Poslovne in druge obveznosti 30 56.078.955 40.329.201 57.286.363 41.324.946
Kratkoročne obveznosti 74.666.277 54.449.795 75.818.749 55.446.409
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 662.680.856 596.417.076 701.154.228 634.103.258
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
242
◀ VSEBINA
27.4 Izkaz denarnih tokov
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
DENARNI TOK PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 73.266.227 29.920.330 74.159.799 31.793.528
Prilagoditve za:
Amortizacija 30.799.846 29.087.193 31.487.994 29.824.461
Odpisi vrednosti in izgube pri prodaji nepremičnin, naprav, opreme in naložbenih
nepremičnin
Dobiček pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev in
naložbenih nepremičnin
-675.055 -1.104.899 -821.416 -1.105.202
Popravek vrednosti terjatev 370.406 619.269 379.672 640.782
Izterjane slabljene terjatve in odpisane obveznosti -395.150 -232.000 -409.644 -244.899
Odprava rezervacij -2.975 -490.646 -2.975 -534.656
Finančni prihodki -6.349.703 -4.898.610 -3.867.468 -3.470.537
Finančni odhodki 1.244.790 273.258 764.667 275.496
Pripoznani rezultat pridruženih družb po kapitalski metodi 0 0 -1.734.285 -2.793.285
Davek iz dobička in prihodki (odhodki) iz naslova odloženih davkov 13.568.209 5.450.466 13.725.541 5.541.067
Dobiček iz poslovanja pred spremembo čistih kratkoročnih sredstev in davki 112.066.581 60.093.762 113.922.029 61.396.351
Sprememba drugih sredstev 9.433.547 -8.561.043 9.433.547 -8.561.043
Sprememba poslovnih terjatev -12.852.528 -5.995.264 -13.146.786 -6.101.516
Sprememba zalog -150.837 -59.670 -150.837 -59.669
Sprememba sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo 0 -485.000 340.807 -340.807
Sprememba obveznosti (skupina za odtujitev) za prodajo 0 0 40.984 40.984
Sprememba delnic in deležev družb v Skupini 0 485.000 0 0
Sprememba poslovnih obveznosti 12.636.012 9.097.893 12.880.018 9.234.867
Sprememba rezervacij 1.438.552 2.437.223 1.486.178 2.457.186
Sprememba nekratkoročno odloženih prihodkov 2.399.034 4.725.335 2.269.015 4.600.212
Denar, ustvarjen pri poslovanju 124.970.361 61.738.236 127.074.955 62.666.565
Izdatki za obresti -485.214 -282.361 -490.091 -284.599
Izdatki za davek -6.665.206 -1.142.469 -6.735.756 -1.217.739
Čisti denarni tokovi iz poslovanja 117.819.941 60.313.406 119.849.108 61.164.227
DENARNI TOK PRI NALOŽBENJU
Prejete obresti 175.991 252.498 191.362 260.738
Prejete dividende in deleži v dobičku odvisnih družb 202.983 308.723 0 0
Prejete dividende in deleži v dobičku pridruženih družb 1.158.075 1.177.179 1.158.075 1.177.179
Prejete dividende in deleži v dobičku drugih družb 2.524.888 2.200.407 2.580.434 2.249.996
Prejemki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme in neopredmetenih sredstev 1.813.165 1.173.553 1.959.445 1.362.753
Prejemki od prodaje naložbenih nepremičnin 2.886 199.266 2.886 10.573
Prejemki od prodaje, zmanjšanja finančnih naložb in danih posojil 1.619 1.824 1.619 72.987
Izdatki za nakup nepremičnin, naprav in opreme, neopredmetenih sredstev -46.043.710 -59.486.450 -46.701.498 -59.783.453
Čisti denarni tokovi iz naložbenja -40.164.103 -54.173.000 -40.807.677 -54.649.227
DENARNI TOK PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri prejetih nekratkoročnih posojilih 36.100.000 0 36.100.000 0
Izdatki za vračilo nekratkoročnih posojil -12.250.000 0 -12.250.000 0
Izdatki za vračilo kratkoročnih posojil -32.408.143 -10.521.175 -32.408.143 -10.521.175
Izdatki za plačilo sredstev v najemu -384.460 -368.275 -412.757 -416.562
Izplačane dividende -15.960.000 -15.960.000 -15.960.000 -15.960.000
Čisti denarni tokovi iz financiranja -24.902.603 -26.849.450 -24.930.900 -26.897.737
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 52.753.235 -20.709.044 54.110.531 -20.382.737
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 16.342.426 37.051.470 40.638.685 61.021.421
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 69.095.661 16.342.426 94.749.216 40.638.685
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
243
27.5 Izkaz lastniškega kapitala družbe
(v evrih)
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja
po pošteni vrednosti
Osnovni kapital Kapitalske rezerve Zakonske rezerve Druge rezerve iz
dobička
Zadržani dobički Finančne naložbe Aktuarski dobički
in izgube
Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 191.182.419 30.637.829 22.023.006 -1.640.830 386.889.959
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 29.920.330 0 0 29.920.330
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Spremembe aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 27.217 27.217
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 29.920.330 9.237.552 27.217 39.185.099
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -45.675 0 45.675 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 14.960.165 -15.005.840 0 45.675 0
Stanje na dan 31. decembra 2021 58.420.965 89.562.703 18.765.115 206.142.584 29.592.319 31.260.558 -1.567.938 432.176.305
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 73.266.227 0 0 73.266.227
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 154.974 154.974
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 73.266.227 -9.411.727 154.974 64.009.474
Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -35.569 0 35.569 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 36.633.113 -36.668.682 0 35.569 0
Stanje na dan 31. decembra 2022 58.420.965 89.562.703 18.765.115 242.775.697 50.229.864 21.848.831 -1.377.395 480.225.780
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
244
27.6 Izkaz lastniškega kapitala Skupine
(v evrih)
Rezerve, nastale zaradi
vrednotenja po pošteni vrednosti
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Zakonske
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Zadržani
dobički
Finančne
naložbe
Aktuarski
dobički in
izgube
Skupaj kapital
lastnikov
obvladujočih
deležev
Kapital
neobvladujočih
deležev
Skupaj kapital
Stanje na dan 31. decembra 2020 58.420.965 89.562.703 18.765.115 191.182.419 62.982.776 22.382.100 -1.874.915 441.421.164 239.522 441.660.686
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -4.780 -15.964.780
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -4.780 -15.964.780
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 31.760.565 0 0 31.760.565 32.963 31.793.528
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 89.068 89.068 0 89.068
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 31.760.565 9.387.173 89.068 41.236.806 32.963 41.269.769
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -53.375 0 53.375 0 0 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 0 -53.375 0 53.375 0 0 0
Druge spremembe v kapitalu 0 0 0 0 -346 0 0 -346 0 -346
Druge spremembe 0 0 0 0 -346 0 0 -346 0 -346
Stanje na dan 31. decembra 2021 58.420.965 89.562.703 18.765.115 191.182.419 78.729.620 31.769.273 -1.732.471 466.697.623 267.705 466.965.328
Izplačilo dividend 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -10.835 -15.970.835
Spremembe lastniškega kapitala – transakcije z lastniki 0 0 0 0 -15.960.000 0 0 -15.960.000 -10.835 -15.970.835
Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja 0 0 0 0 74.112.143 0 0 74.112.143 47.656 74.159.799
Sprememba presežka iz prevrednotenja finančnih naložb,
zmanjšana za davek
Sprememba aktuarskih dobičkov ali izgub, zmanjšana za davek 0 0 0 0 0 0 114.289 114.289 0 114.289
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja 0 0 0 0 74.112.143 -9.536.412 114.289 64.690.020 47.656 64.737.676
Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
Drugi premiki v kapitalu 0 0 0 0 -55.739 0 55.739 0 0 0
Premiki v kapitalu 0 0 0 36.633.113 -36.688.852 0 55.739 0 0 0
Stanje na dan 31. decembra 2022 58.420.965 89.562.703 18.765.115 242.775.697 85.232.746 22.232.861 -1.562.443 515.427.644 304.525 515.732.169
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
245
◀ VSEBINA
28 Pojasnila k računovodskim izkazom
28.1 Podlage za pripravo računovodskih izkazov
Poročajoča družba
Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, delniška družba (v nadaljevanju: družba), Vojkovo nabrežje 38,
lidirani računovodski izkazi Skupine Luka Koper za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022. Konsolidirani
računovodski izkazi vključujejo izkaze obvladujoče družbe in izkaze odvisnih družb ter pripadajoče poslovne
izide pridruženih družb.
Odvisne družbe, vključene v konsolidirane izkaze, so:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o., 100 %
◼ Adria Terminali, d. o. o., 100 %
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, 100 % (izkaz poslovnega izida do 31. 8. 2022)
◼ TOC, d. o. o., 68,13 %
Pridružene družbe, vključene v konsolidirane izkaze:
◼ Adria Transport, d. o. o., 50 %
◼ Adria Transport Croatia, d. o. o., 50 %, v 100-% lasti družbe Adria Transport, d. o. o.
◼ Adria-Tow, d. o. o., 50 %
◼ Adriafin, d. o. o., 50 %
◼ Avtoservis, d. o. o., 49 %
Družbi, ki nista vključeni v konsolidirane izkaze, na dan 31. decembra 2022:
◼ Logis-Nova, d. o. o., 100 %
◼ Adria Investicije, d. o. o., 100 %
Družbi Adria Investicije, d. o. o., in Logis-Nova, d. o. o., nista vključeni v konsolidirane izkaze, ker za pošteno
predstavitev finančnega položaja Skupine nista pomembni. Družbi poslujeta v zelo omejenem obsegu, brez
zaposlenih oseb. V svojih knjigah izkazujeta le nepremičnine, bilančna vsota obeh je 31. decembra 2022
znašala 879.080 evrov. Čisti prihodki poslovnega leta so znašali 105.319 evrov (v družbi Adria Investicije, d.
o. o., v višini 84.028 evrov in v družbi Logis-Nova, d. o. o., v višini 21.291 evrov). Obe družbi sta leto zaključili
z dobičkom. Če bi se poslovanje družb bistveno spremenilo, bi Skupina to upoštevala v svojih konsolidiranih
izkazih.
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi družbe Luka Koper, d. d., in konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Svet za mednarodne računovod-
ske standarde (IASB), s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računo-
vodskega poročanja (OPMSRP) in kot jih je sprejela Evropska unija, ter v skladu z določili Zakona o gospodar-
skih družbah.
Uprava Luke Koper, d. d., je računovodske izkaze potrdila 28. marca 2023.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
246
◀ VSEBINA
Podlage za merjenje
Računovodski izkazi družbe in Skupine so pripravljeni ob predpostavki, da bo družba/Skupina v prihodnje
nadaljevala poslovanje, ker je družba v preteklosti poslovala z dobičkom in ima takojšen dostop do likvidnih
sredstev.
Geopolitične razmere so se zaradi vojne v Ukrajini močno zaostrile in so vplivle na gospodarska gibanja v letu
2022. Posledice so neposredno vplivale na višanje cen energentov in surovin, kar poslovodstvo spremlja in se
primerno odziva ter s tem zagotavlja nemoteno poslovanje družbe/Skupine.
Izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri finančnih naložbah, ki so vrednotene po poš-
teni vrednosti. Metode, uporabljene za merjenje poštene vrednosti, so opisane v pojasnilu 33: Finančni instru-
menti in obvladovanje finančnih tveganj.
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov, ki so funkcijska valuta družbe/Skupine. Zaradi zaokro-
ževanja lahko pride do zaokrožitvenih razlik.
Uporaba ocen in presoj
Skladno z MSRP poslovodstvo pri pripravi računovodskih izkazov poda ocene, presoje in predpostavke, ki
vplivajo na uporabo usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev ter obveznosti, prihodkov in odhodkov. Ocene
so oblikovane glede na izkušnje iz prejšnjih let in pričakovanja v obračunskem obdobju. Način oblikovanja ocen
ter s tem povezane predpostavke in negotovosti so razkriti v pojasnilih k posameznim postavkam.
Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo, zato
se ocene stalno preverjajo in se oblikujejo njihovi popravki. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo v
obdobju, za katerega se ocene spremenijo, oziroma za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Ocene in presoje so uporabljene predvsem pri računovodskih postavkah:
Presoje slabitev nepremičnin, naprav in opreme (pojasnili 12 in 13 ter usmeritev 29.1.2)
Obstoj morebitnih znakov slabitve za nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina presoja v skladu z MRS
36. Družba/Skupina na datum vsakega poročanja oceni, ali je kakšno znamenje (pomembne tehnološke spre-
membe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), da utegne biti
sredstvo oslabljeno. Če tako znamenje obstaja, mora družba/Skupina oceniti nadomestljivo vrednost sredstva.
Sredstvo je treba slabiti, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nado-
mestljiva vrednost je večja izmed dveh postavk: njegove poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ali
njegove vrednosti pri uporabi.
Presoje oblikovanja rezervacij za tožbe (pojasnili 25 in 32 ter usmeritev 29.1.12)
Rezervacija je pripoznana, kadar ima družba/Skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze,
ki jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo gospodarske koristi. Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega
zneska ni bilo mogoče zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom
dogodkov šele v nenapovedljivi prihodnosti, na kar družba/Skupina ne more vplivati.
Poslovodstvo družbe/Skupine redno preverja, ali je za poravnavo pogojne obveznosti verjeten odliv sredstev,
ki omogočajo ekonomske koristi. V primeru, da ta postane verjeten, se v računovodskih izkazih oblikuje rezer-
vacija za tožbe.
Presoja ustreznosti življenjskih dob sredstev (pojasnili 12 in 14 ter usmeritvi 29.1.2 in 29.1.3)
Družba/Skupina pri ocenjevanju življenjske dobe sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje ter tehnič-
no in gospodarsko staranje. Prav iz tega naslova družba/Skupina redno preverja dobo koristnosti pri pomemb-
nejših sredstvih, in če bi prišlo do spremenjenih okoliščin, bi družba/Skupina spremenila dobo koristnosti ter
posledično spremenila amortizacijsko stopnjo.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
247
◀ VSEBINA
Presoja ustreznosti pripoznavanja prihodkov iz pogodb s kupci (pojasnilo 1 in usmeritev 29.1.22)
Družba/Skupina svoje čiste prihodke izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Osnovno načelo okvira je, da
pripoznavanje prihodkov odraža prenos proizvodov in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, za
katero družba pričakuje, da je do njega upravičena, v zameno za te proizvode in storitve.
Za pripoznavanje prihodkov vsaka družba uporablja metodo odstotka dokončanosti del na dan izkaza finančne-
ga položaja, in sicer za pretovor po količini ter opravljenih urah, za skladiščenje in logistiko po dnevih in količini,
za vzdrževanje po gradbenih situacijah ter opravljenih urah ter za laboratorijske storitve po opravljenih urah.
Poslovne prihodke vsaka družba pripozna, ko upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso ure-
sničeni že ob nastanku in jih je mogoče zanesljivo izmeriti.
Presoja slabitev finančnih instrumentov in nefinančnih sredstev
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu
izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so bili upo-
rabljeni pri presoji:
◼ vrednosti nepremičnin, naprav in opreme (pojasnilo 12),
◼ vrednosti naložbenih nepremičnin (pojasnilo 13),
◼ vrednotenja naložb v odvisne (le v obvladujoči družbi), pridružene in druge družbe (poja-
snila 16, 17 in 18) in
◼ pripoznavanja terjatev za odložene davke (pojasnilo 19).
Ocena možnosti uporabe terjatev za odložene davke (pojasnilo 19 in usmeritev 29.1.20)
Na osnovi ocene, da bo v prihodnosti na voljo dovolj razpoložljivega dobička, je družba/Skupina oblikovala
terjatve za odložene davke iz naslova:
◼ rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi,
◼ slabitev finančnih naložb,
◼ razlik pri prevrednotenju za prodajo razpoložljivih finančnih naložb,
◼ slabitev terjatev.
Odložene terjatve za davek, ki so pripoznane iz naslova oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odprav-
nine, se zmanjšujejo v ustreznih zneskih s koriščenjem oblikovanih rezervacij po metodi FIFO, kajti od vključno
leta 2022 dalje so rezervacije iz naslova jubilejnih nagrad in odpravnin v celoti davčno priznane.
Glede na to, da slabitve finančnih naložb in terjatev ob oblikovanju niso davčno priznan odhodek, je družba/
Skupina oblikovala terjatve za odloženi davek v ustrezni višini. Terjatve za odloženi davek bodo realizirane ob
odtujitvi teh naložb ali odpravi finančne naložbe in ob dokončnem odpisu terjatev.
Davčna stopnja, uporabljena za izračun višine odbitnih začasnih razlik, je 19 odstotkov, kolikor znaša splošna
davčna stopnja za davek od dohodkov pravnih oseb.
Izkazane obveznosti za odložene davke izhajajo iz začasnih obdavčljivih razlik pri prevrednotenju drugih naložb
po pošteni vrednosti prek kapitala (po pošteni vrednosti neposredno v kapitalu) na višjo vrednost, iz naslova
prevrednotenja drugih naložb na nižjo vrednost pa so izkazane terjatve za odloženi davek.
Na dan poročanja se tako preverja višina izkazanih terjatev ali obveznosti za odloženi davek. Če družba/Skupina
nima zadostnega razpoložljivega dobička, se izkazana vrednost terjatev za odloženi davek ustrezno zmanjša.
Ocena oblikovanih rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade (pojasnilo 25 ter usmeritev 29.1.12)
V okviru obvez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanja vrednost odpravnin ob
upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na osnovi aktuarskega izračuna, ki ga odobri poslovodstvo.
Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah, veljavnih v času nastanka izračuna, ki se zaradi spre-
memb v prihodnje lahko razlikujejo od dejanskih predpostavk, ki bodo veljale takrat. To se nanaša predvsem
na določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za
določene zaslužke so zaradi kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive
za spremembe navedenih ocen.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
248
◀ VSEBINA
29 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
in razkritja
29.1 Uporabljene računovodske usmeritve
Računovodske usmeritve, navedene v nadaljevanju, so bile dosledno uporabljene v vseh obdobjih, ki so prika-
zana v računovodskih izkazih.
Družbe v Skupini Luka Koper uporabljajo enotne računovodske usmeritve, ki so bile po potrebi spremenjene in
prilagojene usmeritvam Skupine.
29.1.1 Posli v tuji valuti
Posle, izražene v tuji valuti, družba/Skupina preračuna v evre po referenčnem tečaju Evropske centralne banke
na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti na dan izkaza finančnega položaja, so pre-
računani v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, veljavnem na zadnji dan obračun-
skega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
29.1.2 Nepremičnine, naprave in oprema
Pri merjenju vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družba/Skupina uporablja model nabavne vrednosti.
Sredstvo se izkazuje po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo
zaradi slabitve. Način in uporabljene metode vrednotenja sredstev zaradi slabitve so opisani v nadaljevanju v
poglavju z naslovom 29.1.25.1. Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme je ustreznik denarne cene na
dan pripoznanja.
Pomembni deli nepremičnin, naprav in opreme (objekti, skladiščne in manipulativne površine ter oprema za
prekladanje), ki imajo različne dobe koristnosti, so obravnavani kot posamezna sredstva, ki se amortizirajo v
ocenjeni dobi koristnosti.
Zemljišča so obravnavana ločeno in se ne amortizirajo.
29.1.2.1 Stroški izposoje
V nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme se lahko usredstvijo tudi stroški izposojanja skladno z
MRS 23, če jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi. Če si družba
oziroma Skupina izposodi sredstva nenamensko in jih ni mogoče pripisati neposredno nakupu sredstva v prip-
ravi, usredstvi sorazmerni del stroškov, izračunanih na podlagi ponderirane letne obrestne mere, vendar samo
za pomembne naložbe (vrednost naložbe nad 1 milijon evrov in čas izgradnje, daljši od 12 mesecev). Iz načina
usredstvovanja obresti so izvzete naložbe, ki trajajo že vrsto let, vendar v poročanem letu niso imele vlaganj
(naložbe v mirovanju).
Stroški izposojanja se usredstvujejo, dokler je sredstvo v pripravi. Ko je sredstvo preneseno v uporabo, se
stroški izposojanja ne usredstvujejo več. Znesek stroškov izposojanja, usredstven v obdobju, ne sme preseči
zneska stroškov izposojanja, ki nastanejo v istem obdobju.
29.1.2.2 Kasnejši stroški
Kasnejši izdatki, nastali v zvezi z nadomestitvijo posameznega dela nepremičnin, naprav in opreme, nado-
mestijo njegovo nabavno vrednost po načelu pripoznanja. Nadomeščeni del se preneha pripoznavati. Drugi
kasnejši izdatki v zvezi z nepremičnino, napravo in opremo povečajo njeno nabavno vrednost, če je verjetno,
da bodo njene prihodnje gospodarske koristi večje od prvotno ocenjenih. Vsi preostali izdatki se pripoznajo kot
odhodek ob nastanku.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
249
◀ VSEBINA
29.1.2.3 Amortizacija
Znesek amortizacije v vsakem obdobju je pripoznan v poslovnem izidu. Sredstvo se začne amortizirati, ko je
razpoložljivo za uporabo. Nepremičnine, naprave in opremo družba/Skupina amortizira po metodi enakomer-
nega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe koristnosti vsake posamezne nepremičnine,
naprave in opreme. Uporabljena metoda amortiziranja se preveri na koncu vsakega poslovnega leta. Zemljišča,
sredstva v pridobivanju, nekratkoročna sredstva, razvrščena v skupino (za odtujitev) za prodajo, in umetnine
se ne amortizirajo. Uporabljene življenjske dobe nepremičnin, naprav in opreme so:
Sredstva 2022 2021
Gradbeni objekti 16,67−66,67 let 16,67−66,67 let
Transportna in prekladalna oprema 5−25 let 5−25 let
◼ lokomotive 6,67−15 let 6,67−15 let
◼ viličarji, nakladalci 8−12 let 8−12 let
Računalniška oprema 4−5 let 4−5 let
Druga oprema 4−12 let 4−12 let
29.1.2.4 Odprava pripoznanja
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posamezne nepremičnine, naprave in opreme družba/Skupina odpravi
ob odtujitvi, če od njene uporabe ali odtujitve ne pričakuje prihodnjih gospodarskih koristi. Dobički ali izgube
iz odtujitve posamezne nepremičnine, naprave in opreme se določijo kot razlika med prihodki iz odtujitve in
knjigovodsko vrednostjo ter se vključijo v poslovni izid.
29.1.2.5 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba/Skupina v lasti, da bi ji prinašale najemnino ali povečevale vrednost nek-
ratkoročne naložbe. Za merjenje vrednosti naložbenih nepremičnin uporabljamo model nabavne vrednosti.
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju ocenjene dobe
koristnosti posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. V najem dani objekti so razdeljeni na sestavne
dele glede na ocenjeno dobo koristnosti. Uporabljene življenjske dobe naložbenih nepremičnin so:
Naložbene nepremičnine 2022 2021
Zgradbe 16,67−66,67 let 16,67−66,67 let
29.1.2.6 Pravice do uporabe sredstev
Družba/Skupina skladno s standardom MSRP 16 izkazuje najeme med pravicami do uporabe sredstev. Podro-
čje uporabe MSRP 16 obsega najeme vseh sredstev, vendar z nekaterimi izjemami. Najemniki morajo v skladu s
standardom vse najeme obračunavati po enotnem modelu brez razlikovanja med poslovnim in finančnim naje-
mom v okviru izkaza finančnega položaja. Standard najemnikom omogoča dve izjemi pri pripoznanju, in sicer v
primeru najemov sredstev z majhno vrednostjo (npr. osebni računalniki) in kratkoročnih najemov (tj. najemov,
ki trajajo 12 mesecev ali manj). Najemnik na datum začetka najema pripozna obveznost plačila najemnine (tj.
obveznost iz najema) in sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe temeljnega sredstva v času trajanja naje-
ma (tj. sredstvo iz pravice do uporabe).
Družba/Skupina pregleda in analizira vse najemne pogodbe. Za najeme, krajše od enega leta, in najeme
majhnih vrednosti se je odločila za uporabo izjem.
Družba/Skupina na podlagi analiz oceni vrednosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najema. Vred-
nosti pravic do uporabe sredstev in obveznosti iz najemnin so ocenjene na podlagi diskontiranja prihodnjih
denarnih tokov za obdobje trajanja najema. Denarni tokovi so diskontirani na podlagi ponderirane obrestne
mere, ki jo družba/Skupina realizira pri najemu nekratkoročnih posojil. Amortizacija iz naslova pravic do upora-
be sredstev je izračunana na podlagi preostale dobe trajanja najema.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
250
◀ VSEBINA
29.1.3 Neopredmetena sredstva
Neopredmeteno osnovno sredstvo se na začetku pripozna po nabavni vrednosti. Po začetnem pripoznanju se
neopredmetena sredstva izkazujejo po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednos-
ti in izgube zaradi slabitve.
29.1.3.1 Amortizacija
Ko je sredstvo na voljo za uporabo, to pomeni, ko je na kraju in v stanju, ki sta potrebna za načrtovano delova-
nje, se začne amortizirati.
Neodpisana vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje po metodi enako-
mernega časovnega amortiziranja v obdobju koristnosti sredstva. Vsa neopredmetena sredstva imajo končno
dobo koristnosti.
Trajanje in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se pregledata najmanj
konec vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti sredstva razlikuje od prejšnjih ocen, se
trajanje amortiziranja ustrezno spremeni.
Doba koristnosti neopredmetenega sredstva, ki izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne presega
dobe pogodbenih ali drugih pravnih pravic, lahko pa je krajša, odvisno od obdobja, v katerem se pričakuje,
da bo sredstvo v uporabi. Ocenjena doba koristnosti za druga neopredmetena sredstva je 10 let (uporabljene
življenjske dobe so podane v tabeli, ki sledi).
Neopredmetena sredstva 2022 2021
Nekratkoročne premoženjske pravice 3−10 let 3−10 let
Stroški razvoja 10 let 10 let
29.1.4 Finančne naložbe v povezana podjetja
Družba vse finančne naložbe v odvisne in pridružene družbe vrednoti po nabavni vrednosti. Skupina izkazuje
le naložbe v pridružene družbe, vrednoti jih po kapitalski metodi. Družba oziroma Skupina na vsak dan izkaza
finančnega položaja oceni, ali obstajajo kakšni nepristranski dokazi o morebitni oslabljenosti finančne nalož-
be. Slabitev naložb se pripozna v izkazu poslovnega izida.
29.1.5 Finančna sredstva
Finančna sredstva so razvrščena v razrede, kot sledi:
1. finančna sredstva, vrednotena po odplačni vrednosti,
2.
finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega
donosa, in
3. finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Med finančna sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza drugega vseobsegajočega donosa, družba
uvršča delnice, ki kotirajo na borzi. Ob začetnem pripoznanju se finančna sredstva izmerijo po pošteni vred-
nosti, izjema so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja (kar se določi v skladu z
MSRP 15) in se izmerijo po transakcijski ceni (kot je opredeljeno v MSRP 15). Če gre za finančno sredstvo, ki je
izmerjeno po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, družba/Skupina prišteje ali odšteje transakcijske stroške,
ki neposredno izhajajo iz pridobitve ali izdaje finančnega sredstva. Za pošteno vrednost se upošteva tržno obli-
kovana vrednost, kot je zaključni borzni tečaj delnice. Spremembe poštene vrednosti družba/Skupina pripozna
v drugem vseobsegajočem donosu znotraj kapitala. Pri odpravi pripoznanja družba/Skupina dobičke oziroma
izgube izkaže skozi rezultat preteklih let. Pri obračunavanju nakupa in prodaje se uporablja datum trgovanja.
Naložbe v druge delnice in deleže, za katere ni delujočega trga, ter naložbe v vzajemne sklade, za katere je
objavljena dnevna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada, je družba/Skupina razvrstila med sredstva,
vrednotena po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
251
◀ VSEBINA
29.1.6 Druga sredstva
Druga sredstva vključujejo dane predujme za pridobitev nepremičnin, naprav in opreme. Vsi dani predujmi so
zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih družba/Skupina prejme od dobavitelja.
29.1.7 Dana posojila in terjatve
Dana posojila ter terjatve družba oziroma Skupina pripozna na datum poravnave in jih meri po odplačni
vrednosti z uporabo metode veljavnih obresti. Vsi dani predujmi so zavarovani z bančnimi garancijami, ki jih
družba/Skupina prejme od dobavitelja.
29.1.7.1 Terjatve iz poslovanja
V poslovnih knjigah družba/Skupina ločeno evidentira nekratkoročne in kratkoročne terjatve do kupcev.
Terjatve za obresti od omenjenih terjatev se izkazujejo zabilančno. Nekratkoročne in kratkoročne terjatve iz
poslovanja so ob pripoznanju izkazane z zneski, ki izhajajo iz pogodb ali ustreznih knjigovodskih listin. Terjatve,
za katere so sproženi postopki sodne izterjave ali pri katerih so dolžniki v enem od insolvenčnih postopkov,
družba prenese na konte spornih in dvomljivih terjatev. Med drugimi poslovnimi terjatvami in drugimi sredstvi
družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma odhodke ter kratkoročno nezaračunane prihodke.
Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev
Za zapadle terjatve do kupcev in zapadle terjatve iz naslova zamudnih obresti družba oziroma Skupina na
podlagi starostne strukture ter na podlagi individualne presoje oblikuje popravke vrednosti terjatev. Popravki
vrednosti terjatev do podjetij, v katerih je uveden insolvenčni ali likvidacijski postopek, se oblikujejo v celotni
višini (100 odstotkov) terjatve ob začetku postopka. Skladno z MSRP 9, ki je uvedel nove zahteve glede merjenja
finančnih sredstev ter pripoznanja njihove oslabitve, je družba oziroma Skupina za poslovne terjatve oblikovala
model oslabitve, ki ne temelji zgolj na realiziranih kreditnih izgubah, temveč tudi na pričakovanih kreditnih
izgubah. Družba oziroma Skupina oblikuje popravek vrednosti terjatev tudi iz naslova še nezapadlih terjatev
glede na oceno tveganja. Ocena tveganja je sestavljena iz bonitetne ocene kupca, ki jo na podlagi svojih kriteri-
jev oblikuje družba oziroma Skupina, ter iz naslova ocene tveganja države, iz katere kupec izhaja.
Izgube zaradi slabitev bremenijo druge poslovne odhodke v zvezi s terjatvami.
29.1.8 Sredstva za prodajo
Sredstva za prodajo so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12 mesecih. Prodaja
je zelo verjetna v primeru, ko družba/Skupina prejme zavezujočo ponudbo kupca za nakup sredstev.
Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za prodajo po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani
za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za prodajo, se ne amortizirajo.
29.1.9 Denar
Med denarna sredstva družbe oziroma Skupine spadajo denar v blagajni in vloge na vpogled na računih ter
bančni depoziti na odpoklic ali z rokom vezave do treh mesecev.
29.1.10 Zaloge
Zaloge materiala družba oziroma Skupina vrednoti po nabavni vrednosti ali čisti tržni vrednosti, in sicer po nižji
izmed njiju. Količinska enota zaloge materiala se ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena,
uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve
se doda tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.
Družba/Skupina za zmanjševanje količin materiala na zalogi uporablja metodo tehtanih povprečnih cen. Drob-
ni inventar, dan v uporabo, družba oziroma Skupina takoj prenese med stroške. Zaloge se zaradi okrepitve ne
prevrednotijo.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
252
◀ VSEBINA
29.1.11 Kapital
29.1.11.1 Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe/Skupine v znesku 58.420.965 evrov je razdeljen na 14.000.000 delnic, ki so prosto pre-
nosljive. Nominalna vrednost delnice je na dan 31. decembra 2022 znašala 4,17 evra.
29.1.11.2 Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer
najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve niso sestavni del bilančnega
dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina nima, saj jih statut ne predvideva.
29.1.11.3 Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, izvirajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb,
merjenih po pošteni vrednosti, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub.
29.1.11.4 Zadržani dobički
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazdeljenega čistega dobička vseh preteklih let ter nerazporejenega dela
čistega poslovnega izida poslovnega leta.
29.1.11.5 Dividende
Dividende so pripoznane v računovodskih izkazih obvladujoče družbe, ko je sprejet sklep skupščine delničarjev
o izplačilu dividend.
29.1.11.6 Odobreni kapital
Na dan 31. 12. 2022 družba oziroma Skupina ni imela odobrenega kapitala.
29.1.12 Rezervacije
29.1.12.1 Rezervacije za tožbe in odškodnine
Družba/Skupina oblikuje rezervacije za prejete tožbe in odškodnine, ki so povezane z domnevnimi kršitvami pri
poslovanju. Oblikovanje in višina rezervacij se določata na podlagi teh sodil:
◼ ali ima družba/Skupina sedanjo obvezo (pravno ali posredno), ki je posledica preteklega
dogodka,
◼ verjetnost, da bo pri poravnavi obveznosti (tožbe) potreben odtok (rezervacija se pripozna,
če je verjetnost velika),
◼ možnost zanesljive ocenitve obveze.
29.1.12.2 Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Skladno s podjetniško kolektivno pogodbo in z zakonskimi predpisi je družba/Skupina dolžna obračunati in
izplačati jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. Za izmero teh zaslužkov družba/Skupina uporablja
vrednotenje aktuarske obveznosti v skladu s pričakovano rastjo plač od dneva vrednotenja do predvidene
upokojitve zaposlene osebe. To pomeni vračunavanje zaslužkov sorazmerno z opravljenim delom. Ocenjena
obveznost se pripozna v višini sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih izdatkov. Pri merjenju ocenimo tudi
predvideno povišanje plač in fluktuacijo zaposlencev.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
253
◀ VSEBINA
Na osnovi aktuarskega izračuna družba/Skupina pripozna aktuarske dobičke ali izgube tekočega leta za
odpravnine v drugem vseobsegajočem donosu v kapitalu, stroške sprotnega službovanja in stroške obresti pa
v izkazu poslovnega izida. Za jubilejne nagrade v izkazu poslovnega izida so prikazani tako stroški sprotnega
službovanja in stroški obresti kot aktuarski dobički ali izgube.
Izračun rezervacij za obveznosti do zaposlencev iz naslova odpravnin in jubilejnih nagrad temelji na aktuar-
skem izračunu na dan 31. decembra 2022, v katerem so bile upoštevane predpostavke:
◼ Upoštevana je trenutno veljavna višina odpravnin in jubilejnih nagrad.
◼ Upoštevana je smrtnost na osnovi tablic umrljivosti iz leta 2007 za slovensko populacijo,
ločeno za moške in ženske, znižana za 10 odstotkov (aktivna populacija). Skupno za za-
poslence na dan 31. decembra 2022 to pomeni med 0,3-odstotno in 0,6-odstotno smrtnost
za naslednje poslovno leto (glede na število zaposlencev).
◼ Upoštevana je predpostavka o fluktuaciji zaposlenih, ki je linearno padajoča od 2,0 od-
stotka pri 18 letih do 0,0 odstotka pri 58 letih, nato konstantna pri 0,0 odstotka. Skupno za
zaposlence na dan 31. decembra 2022 to pomeni med 0,5-odstotno in 0,8-odstotno letno
fluktuacijo za naslednje poslovno leto. Fluktuacija zaposlenih zaradi večjega obsega odpo-
vedi delovnega razmerja s strani delodajalca ni upoštevana.
◼ Upoštevano je predvideno upokojevanje posameznega zaposlenega na podlagi podatkov
o spolu, datumu rojstva in doseženi delovni dobi na dan 31. decembra 2022 v skladu s 27.
členom ZPIZ-2 in s tretjo alinejo prvega odstavka 28. člena.
◼ Za leti 2023 in 2024 so upoštevane stopnje povečanja povprečnih plač v RS iz Decembrske
napovedi Banke Slovenije, objavljene decembra 2022. Predvideno je, da se bodo povpreč-
ne plače v RS od leta 2025 dalje letno višale za inflacijo (MDS, oktober 2022) in za realno
rast v višini 1,0 odstotka. Za izračun povprečne mesečne plače v RS so osnova povprečne
plače od januarja do decembra 2019, povečane za rast v višini 5,8 % v letu 2020, 6,1 % v
letu 2021 in 4,3 % v letu 2022 (gibanje v letih od 2020 do 2022 ni upoštevano zaradi vpliva
posledic epidemije), ki je v skladna z aktuarskimi predpostavkami glede nominalne stop-
nje rasti povprečnih bruto plač v RS. Za izračun povprečnih plač za zadnjih 12 mesecev,
preračunanih na mesec, se upoštevajo podatki SURS, objavljeni za obdobje od novembra
2021 do oktobra 2022.
◼ Upoštevano je povečanje osnovnih plač v višini letne inflacije, vendar ne več, kot je predvi-
dena povprečna rast plač v RS, upošteva se rast osnovnih bruto plač zaradi napredovanja,
in sicer za 0,5 odstotka letno, upošteva se dodatek na skupno delovno dobo v višini 0,5
odstotka od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe. V primeru treh
individualnih pogodb se dodatek na delovno dobo ne zaračunava. Tako bi bila nominalna
letna stopnja rasti mesečnih plač v družbi zaradi inflacije in realne rasti v prihodnjem letu
6,4-odstotna, v letu 2024 4,0-odstotna, v letu 2025 2,9-odstotna, v letu 2026 2,7-odstotna,
od leta 2027 dalje pa 2,4-odstotna.
◼ Diskontna stopnja za izračun na dan 31. decembra 2022 je določena pri 3,9 odstotka na
osnovi donosnosti visoko kakovostnih podjetniških obveznic (bonitetna ocena AA) na dan
31. decembra 2022, nominiranih v EUR, ob upoštevanju povprečnega utežnega trajanja ob-
vez družbe (glede na izračunani znesek obvez pred diskontiranjem) od bilančnega datuma
do izplačila po posamezni vrsti zaslužka (14,4 leta).
29.1.13 Nekratkoročno razmejeni prihodki
Nekratkoročno razmejeni prihodki se pripoznajo, če bodo v obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene
odhodke.
V družbi oziroma Skupini se oblikujejo nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje pristaniške
infrastrukture. Nekratkoročno razmejeni prihodki za redno vzdrževanje se oblikujejo, če segajo stroški gospo-
darske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške javne infrastrukture do višine, ki ustreza višini prihodkov
iz naslova pristaniških pristojbin. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin se
v višini presežka odpravijo dolgoročno razmejeni prihodki.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
254
◀ VSEBINA
29.1.14 Državne podpore
Vse vrste državne podpore se v začetku pripoznajo v izkazu finančnega položaja kot odloženi prihodki, ko
obstaja zagotovilo, da bo družba/Skupina podpore prejela in bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne pod-
pore, prejete za kritje stroškov, se dosledno pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobjih, v katerih nastajajo
zadevni stroški, ki naj bi jih te nadomestile.
29.1.15 Koncesijska dejavnost
V skladu s Pomorskim zakonikom sta septembra 2008 družba Luka Koper, d. d., in Republika Slovenija v okviru
Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije
za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču uredili razmer-
je s koncesijsko pogodbo in koncesijsko razmerje opredelili za obdobje 35 let od sklenitve pogodbe.
Koncesionar mora skladno z določili koncesijske pogodbe in Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in
ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) svoje poslovne knjige voditi na način, da zagotovi
ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti, ki jih izvaja na podlagi podeljenih izključnih pravic.
V svojih poslovnih knjigah družba Luka Koper, d. d., vodi ločeno računovodsko evidenco prihodkov iz naslova
pristaniških pristojbin v posameznem letu in stroškov opravljanja koncesijskih dejavnosti. Morebitni presežek
prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad stroški vzdrževanja pristaniške infrastrukture koncesionar za-
drži kot nekratkoročno odložene prihodke za stroške vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih letih
v skladu s členom 9.3 koncesijske pogodbe. Računovodsko spremljanje dejavnosti gospodarske javne službe
temelji na usmeritvah in načelih stroškovnega računovodstva ter sodilih ločenega evidentiranja.
Družba Luka Koper, d. d., tako skladno s koncesijsko pogodbo z Republiko Slovenijo ter sodili, potrjenimi s stra-
ni Republike Slovenije, oblikuje nekratkoročno odložene prihodke gospodarske javne službe rednega vzdrževa-
nja pristaniške infrastrukture v višini, ki ustreza višini presežka prihodkov iz naslova pristaniških pristojbin nad
stroški gospodarske javne službe. V primeru presežka stroškov nad prihodki iz naslova pristaniških pristojbin
se v višini presežka odpravijo nekratkoročno odloženi prihodki.
Družba Luka Koper, d. d., je kot koncesionar od Republike Slovenije kot koncedenta pridobila izključno pravico
za izvajanje pristaniških dejavnosti ravnanja s tovorom in pomorskega potniškega prometa na območju prista-
nišča ter s tem povezano izključno pravico za vodenje in upravljanje pristanišča, vodenje in razvoj pristaniške
infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, in je v okviru 44. člena Pomorskega zakonika pridobila tudi
izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture, name-
njene za javni promet.
Obenem vodi Luka Koper, d. d., v skladu s členom 7.9.6 koncesijske pogodbe tudi evidenco investicijskih vla-
ganj v pristaniško infrastrukturo v posameznem poslovnem letu. Družba Luka Koper, d. d., mora investicijska
vlaganja v posameznem poslovnem letu navesti v posebnem dodatku k letnemu poročilu, ki ga mora pregleda-
ti in potrditi pooblaščeni revizor.
Družba Luka Koper, d. d., v skladu s členom 10.1 koncesijske pogodbe plačuje koncesijsko dajatev, ki znaša 3,5
odstotka ustvarjenega letnega poslovnega prihodka, zmanjšanega za v tem letu pobrane pristaniške pristoj-
bine. Osnova za odmero koncesijske dajatve se ugotavlja na podlagi revidiranega izkaza poslovnega izida
družbe Luka Koper, d. d. Znesek letne koncesijske dajatve se med letom plačuje v obliki mesečnih akontacij,
izračunanih najkasneje do 30. julija tekočega leta na podlagi revidiranih podatkov preteklega koledarskega
leta. Pristaniške pristojbine predstavljajo 4 odstotke poslovnih prihodkov obvladujoče družbe in so vsebinsko
sestavni del poslovnih prihodkov. Višino pristojbin določi obvladujoča družba Luka Koper, d. d., v soglasju z
državo. Preostalih 96 odstotkov poslovnih prihodkov obvladujoče družbe ustvari družba iz naslova opravljanja
storitev pretovora in skladiščenja, za katere se cene oblikujejo na osnovi tržnih zakonitosti. Razvoj in obnovo
pristaniške infrastrukture izvaja obvladujoča družba v svojem imenu in za svoj račun. Po preteku koncesije
je koncesionar upravičen do povračila neamortiziranega dela vlaganj. Zaradi navedenih določil koncesijske
pogodbe Skupina ne uporablja OPMSRP 12.
Koncedent je ob prenehanju koncesijskega razmerja dolžan družbi Luka Koper, d. d., povrniti sredstva, vložena
v razvoj pristaniške infrastrukture, v višini revidiranega še neamortiziranega dela vrednosti vlaganj v napra-
ve, opremo in objekte koncesije, pod pogojem, da so bila vlaganja izvršena na podlagi predhodnega pisnega
soglasja koncedenta.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
255
◀ VSEBINA
Skladno z veljavno koncesijsko pogodbo prične koncedent postopek priprav za nov javni razpis za izbiro
koncesionarja najmanj dve leti pred potekom te koncesije. V primeru, da je za novega koncesionarja ponovno
izbrana družba Luka Koper, d. d., je ta oproščena plačila dela koncesijske dajatve, ki se plača ob podpisu nove
koncesijske pogodbe, s čimer preneha njena pravica do povračila neamortiziranega dela vrednosti investicij-
skih vlaganj.
29.1.16 Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju
koprskega pristanišča
Gospodarska javna služba zbiranja odpadkov s plovil na območju koprskega pristanišča se izvaja v skladu z
Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja državne gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s plovil
(Ur. l. RS, št. 59/2005) ter Uredbo o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora
(Ur. l. RS, št. 78/2008). Dejavnost obsega redno prevzemanje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, namešča-
nje pristaniških zmogljivosti za prevzem odpadkov in ostankov tovora v skladu s predpisi, ki urejajo pristaniške
zmogljivosti za prevzem, sprejemanje sporočil o nameri oddaje ladijskih odpadkov in ostankov tovora, ločeno
zbiranje, razvrščanje in skladiščenje prevzetih odpadkov in ostankov tovora z uporabo pristaniških zmogljivosti
za prevzem, oddajo v obdelavo zaradi ponovne uporabe, recikliranja ali odstranjevanja ostankov predelave v
skladu s predpisi na področju varstva okolja, ki urejajo ravnanje z odpadki, ter obveščanje javnosti in uporabni-
kov o načinu oddajanja odpadkov in ostankov tovora. Za namene poročanja gospodarske javne službe zbiranja
odpadkov s plovil je družba Luka Koper, d. d., na osnovi zahtev ZPFOLERD-1 upoštevala načela stroškovnega
računovodstva ter sodila ločenega evidentiranja.
Do 31. decembra 2016 je družba Luka Koper, d. d., gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil izvajala
prek svoje odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je delovala kot njen izpolnitveni pomočnik. Družbi sta
imeli sklenjeno medsebojno pogodbo o sodelovanju. Luka Koper INPO, d. o. o., je v celoti obvladovana s strani
družbe Luka Koper, d. d., in družbi se na podlagi ustaljene prakse sodišča EU štejeta za isto ekonomsko celoto.
S 1. januarjem 2017 sta družbi sklenili aneks k pogodbi, s katerim sta določili, da družba Luka Koper INPO, d. o.
o., od 1. januarja 2017 kot izpolnitveni pomočnik izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov s plovil na
območju koprskega pristanišča v imenu in za račun družbe Luka Koper, d. d.
29.1.17 Finančne obveznosti
Prejeta posojila družba/Skupina na začetku pripozna po pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa po
odplačni vrednosti ob upoštevanju metode veljavnih obresti. Glede na ročnost so prejeta posojila ob pripozna-
nju uvrščena med nekratkoročne oziroma kratkoročne finančne obveznosti. Na zadnji dan leta so vse finančne
obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjem letu, prenesene med kratkoročne finančne obveznosti. Prejeta
posojila so zavarovana z bianko menicami in s finančnimi zavezami.
29.1.18 Poslovne obveznosti
Med nekratkoročnimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izkazuje prejete varščine za najete poslovne
prostore in varščine za trošarinsko skladišče. Med kratkoročnimi obveznostmi so ločeno izkazane kratkoročne
obveznosti do dobaviteljev, države in zaposlencev. Med drugimi poslovnimi obveznostmi družba/Skupina izka-
zuje kratkoročno odložene prihodke ter kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma odhodke.
29.1.19 Davek od dobička
Davek od dobička družba oziroma Skupina obračunava skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih
oseb. Osnova za obračun davka od dohodka je bruto dobiček, povečan za davčno nepriznane stroške in zmanj-
šan za zakonsko dovoljene olajšave. Od tako dobljene osnove je obračunana obveznost za davek od dohodka
pravnih oseb. Uporabljena stopnja davka za leto 2022 znaša 19 odstotkov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
256
◀ VSEBINA
29.1.20 Odloženi davki
Z namenom izkazovanja ustreznega poslovnega izida v obdobju poročanja družba/Skupina obračunava tudi
odložene davke. Te izkazuje kot odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek. Pri obračunavanju
odloženih davkov uporabi metodo obveznosti po izkazu finančnega položaja. Knjigovodsko vrednost sredstev
in obveznosti družba/Skupina primerja z njihovo davčno vrednostjo, razliko med obema vrednostma pa opre-
deli kot stalno ali začasno razliko. Začasne razlike so razdeljene na obdavčljive in odbitne. Obdavčljive začasne
razlike so povečale obdavčljive zneske in odložene davčne obveznosti. Odbitne začasne razlike pa so zmanjšale
obdavčljive zneske in povečale odložene davčne terjatve.
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati
odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka ter če so odloženi davki vezani na
isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ.
29.1.21 Čisti dobiček na delnico
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico se izračuna tako, da se čisti poslovni izid poslovnega leta deli s
tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.
29.1.22 Prihodki
29.1.22.1 Poslovni prihodki
Prihodki iz pogodb s kupci
Osnovna dejavnost družbe/Skupine je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, storitve na blagu in z njimi
povezane druge storitve. Vse storitve družba/Skupina opravlja v Sloveniji, tako za domače kot tuje kupce. Tuji
kupci prihajajo s tržišč celinske Evrope, ki so za družbo/Skupino najpomembnejša, kot tudi iz držav Azije in
Amerike. Kupci so največji svetovni ladjarji, velike svetovne multinacionalke, končne uporabnice naših storitev
in druge večje ali manjše domače in tuje družbe, za katere koprsko pristanišče predstavlja najhitrejšo in najka-
kovostnejšo logistično storitev.
Poslovne prihodke družba/Skupina izkazuje in razkriva skladno z MSRP 15. Družba/Skupina je prepoznala vse
aktivne pogodbe, sklenjene s kupci, in jih presojala na podlagi petih korakov, ki jih standard narekuje. Iz analize
izhaja, da vse pogodbe izpolnjujejo kriterije novega standarda za pripoznavanje prihodkov, izvedbene obve-
znosti so v pogodbah ustrezno opredeljene, kar omogoča njihovo razvrščanje in merjenje ter določitev časa
njihove izpolnitve. Večina prihodkov izhaja iz pogodb, opredeljenih kot enostavna dobava storitev. Pogodbe ne
vsebujejo ločenih izvršitvenih obvez in družba/Skupina meni, da je veljavna računovodska usmeritev za pripo-
znavanje prihodkov v skladu z zahtevami standarda.
Cene se v družbi/Skupini določajo tako fiksno kot variabilno. Variabilne so takrat, kadar družba/Skupina pred-
vidi količinski popust. Količinski popusti se dosegajo na podlagi dogovorjenih količin pretovora.
Pri pripoznavanju prihodkov iz opravljenih storitev družba/Skupina uporablja metodo odstotka dokončanosti
del na dan izkaza finančnega položaja, kajti takrat je izpolnjen pogoj prenosa obvladovanja blaga/storitve.
Družba/Skupina to doseže, saj ne ustvarja sredstva, ki ga lahko podjetje uporablja za druge namene, in ima
izterljivo pravico do plačila za dotlej dokončano izvajanje. Po tej metodi so prihodki pripoznani v obračunskem
obdobju, v katerem so storitve opravljene. Družba/Skupina svojih storitev ne prodaja z roki zapadlosti, ki so
daljši od enega leta, zato tudi ne pripoznava prihodkov in odhodkov iz financiranja. Razkrivajo se zneski vsake
pomembne vrste prihodkov, pripoznane v obdobju, ter prihodki od prodaje domačim in tujim kupcem.
29.1.22.2 Prihodki od najemnin
Družba/Skupina zajema pretežno prihodke od naložbenih nepremičnin, to je gradbenih objektov in zemljišč, ki
jih daje v poslovni najem. Družba/Skupina prihodke od najemnin uvršča med poslovne prihodke.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
257
◀ VSEBINA
29.1.22.3 Drugi prihodki
Med drugimi prihodki se izkazujejo poslovni prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme, subvencije,
donacije, prejete odškodnine in preostali prihodki. Državne in druge subvencije v največji meri predstavljajo
prejeta sredstva iz naslova razvojnih dejavnosti na področju evropskih razvojnih projektov, ki so namenjeni
povečanju konkurenčnosti pristanišča, energetski učinkovitosti, okoljski varnosti in zagotavljanju učinkovito-
sti pristaniških procesov. Prejete subvencije za kritje stroškov so pripoznane strogo dosledno kot prihodki v
obdobjih, v katerih nastajajo zadevni stroški, ki naj bi jih nadomestile.
Prihodki iz naslova črpanja zadržanih prispevkov plač se pripoznajo skladno z Zakonom o zaposlitveni rehabili-
taciji in zaposlovanju invalidov v višini namensko porabljenih sredstev.
Preostali prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov.
29.1.23 Finančni prihodki in finančni odhodki
Finančni prihodki vključujejo prihodke od obresti na dana posojila, obresti za nepravočasno plačane terjatve
za storitve, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev in pri-
hodke iz naslova pozitivnih tečajnih razlik. Prihodki od obresti se pripoznajo ob nastanku z uporabo efektivne
obrestne mere. Prihodki od dividend se izkažejo v poslovnem izidu, ko je uveljavljena pravica do izplačila.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za prejeta posojila, obresti iz najemov, kot izhajajo iz standarda
MSRP 16, negativne tečajne razlike in izgube zaradi slabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja in odobritev posojil se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skozi
celotno zapadlost posojila.
29.1.24 Odhodki – stroški
Stroški kot odhodki se pripoznajo v obdobju, v katerem nastanejo. Razvrščeni so v skladu s svojo naravo.
Izkazujejo in razkrivajo se po naravnih vrstah. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v
obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in če je to zmanjšanje mogo-
če zanesljivo izmeriti.
29.1.25 Slabitev sredstev
29.1.25.1 Slabitev nefinančnih sredstev
Če obstaja znamenje, da utegne biti sredstvo oslabljeno, se oceni njegova nadomestljiva vrednost v skladu
z MRS 36. Če ni mogoče oceniti nadomestljive vrednosti sredstva, družba/Skupina ugotovi nadomestljivo
vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji sredstvo pripada. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida.
Izgube zaradi slabitve je treba odpraviti, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive
vrednosti sredstev. Izguba zaradi slabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska
vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega
odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi slabitve. Odprava izgube se pripozna
kot prihodek v poslovnem izidu.
29.1.25.2 Slabitev finančnih sredstev
Na datum vsakega poročanja družba/Skupina opravi preizkus ocene slabitve finančnih naložb po izbranih
kriterijih, opredeljenih v pravilniku o računovodstvu, da bi ugotovila, ali obstajajo nepristranski dokazi o more-
bitni oslabljenosti finančne naložbe. Če taki razlogi obstajajo, pristopi k izračunu višine vrednosti izgube zaradi
slabitve.
Če presodi, da je treba opraviti oslabitev pri finančnih naložbah, izkazanih po odplačni vrednosti, znesek
izgube izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe in sedanjo vrednostjo pričakovanih
prihodnjih denarnih tokov, diskontiranih po izvirni efektivni obrestni meri. Vrednost izgube pripozna v
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
258
◀ VSEBINA
poslovnem izidu. Če razlogi za slabitev finančne naložbe prenehajo obstajati, se razveljavitev slabitve finančne
naložbe, izkazane po odplačni vrednosti, pripozna v poslovnem izidu.
Če pri finančnih naložbah v odvisne in pridružene družbe, izkazanih po nabavni vrednosti, družba/Skupina
presodi, da je treba opraviti oslabitev, morebitno izgubo izmeri kot razliko med knjigovodsko vrednostjo
finančnega sredstva in sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (ali po kateri drugi metodi),
razobrestenih po trenutni tržni donosnosti za podobna finančna sredstva, in jo kot finančni odhodek pripozna
v poslovnem izidu.
29.1.26 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa
V izkazu drugega vseobsegajočega donosa sta prikazana čisti poslovni izid in drugi vseobsegajoči donosi. Vanj
so vključene postavke, ki bodo v prihodnje razporejene v izkaz poslovnega izida, in postavke, ki v prihodnje ne
bodo pripoznane v izkazu poslovnega izida, kakor zahtevajo ali dovoljujejo druga določila MSRP.
29.1.27 Izkaz denarnih tokov
V družbi/Skupini se poroča o denarnih tokovih iz poslovanja po posredni metodi na podlagi postavk v izkazu
finančnega položaja z dne 31. decembra 2022 in 31. decembra 2021, izkaza poslovnega izida za leto 2022 ter
dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev odtokov in pritokov.
29.1.28 Izkaz sprememb lastniškega kapitala
Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu (celoto
prihodkov in odhodkov ter transakcij z lastniki, ko delujejo kot lastniki), vključno z uporabo čistega poslovnega
izida. Vključen je izkaz vseobsegajočega donosa, ki čisti dobiček tekočega obdobja povečuje za vse prihodke in
odhodke, ki jih je družba/Skupina neposredno pripoznala v kapitalu.
29.1.29 Upravljanje tveganj
Družba/Skupina spremlja tveganja in jih poskuša obvladovati na vseh ravneh poslovanja. Pri ocenjevanju
tveganj upošteva različne dejavnike. Ustrezno upravljanje tveganj se zagotavlja z njihovim pravočasnim prepo-
znavanjem in obvladovanjem ter z usmeritvami in politikami, opredeljenimi v dokumentih celovitega sistema
vodenja.
Poslovanje družbe/Skupine je izpostavljeno strateškim, poslovnim in finančnim tveganjem, ki so močno
odvisna od tržnih zakonitosti, kar zahteva njihovo aktivno spremljanje. Prepoznavanje tveganj je opisano v
poslovnem poročilu v 14. poglavju z naslovom Obvladovanje tveganj in priložnosti. Poleg strateških in poslov-
nih tveganj se družba/Skupina sooča tudi s finančnimi tveganji, med katerimi so najpomembnejša tveganje
spremembe poštene vrednosti, obrestno, likvidnostno, valutno in kreditno tveganje ter tveganje ustrezne
kapitalske sestave. Kako družba/Skupina ugotavlja in obvladuje finančna tveganja, je razkrito v pojasnilu 34:
Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
29.1.29.1 Poštena vrednost
Poštena vrednost se uporablja pri finančnih sredstvih, vrednotenih po pošteni vrednosti. Vse preostale postav-
ke v računovodskih izkazih so predstavljene po nabavni oziroma odplačni vrednosti.
Pri merjenju poštene vrednosti nefinančnega sredstva mora družba/Skupina upoštevati zmožnost tržnega
udeleženca, da ustvarja gospodarske koristi s skrajno in najboljšo uporabo sredstva ali z njegovo prodajo dru-
gemu udeležencu na trgu, ki bo sredstvo uporabil v skrajni in najboljši meri.
Družba/Skupina uporablja metode vrednotenja, ki so primerne v danih okoliščinah in za katere so na voljo
zadostni podatki, predvsem z uporabo ustreznih tržnih vhodnih podatkov in minimalno uporabo netržnih
vhodnih podatkov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
259
◀ VSEBINA
Vsa sredstva in obveznosti, ki so v računovodskih izkazih merjeni ali razkriti po pošteni vrednosti, so razvrščeni
v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi najnižje ravni vhodnih podatkov, ki so pomembni za merjenje celotne
poštene vrednosti:
1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga za podobna sredstva in obveznosti,
2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih,
3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.
Za sredstva in obveznosti, ki so bili v računovodskih izkazih pripoznani že v predhodnih obdobjih, družba/
Skupina ob zaključku vsakega obdobja poročanja ugotovi, ali je prišlo do prehoda med ravnmi, in sicer tako,
da ponovno preveri razporeditev sredstev, upoštevajoč najnižjo raven vhodnih podatkov, ki so pomembni za
merjenje celotne poštene vrednosti.
Hierarhija poštenih vrednosti sredstev in obveznosti družbe/Skupine je predstavljena v pojasnilu 33: Finančni
instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
29.1.30 Podlage za konsolidacijo
29.1.30.1 Odvisne družbe
Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje obvladujoča družba, posredno ali neposredno. Obvladovanje
obstaja, ko je naložbenik izpostavljen ali upravičen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega
donosa v podjetju, v katero naložbi, ima možnost vplivati na finančne in poslovne odločitve ter obstaja poveza-
va med vplivom in donosom. Presoja obvladovanja se opravi ob nakupu naložbe in na podlagi zaznave spreme-
njenih dejstev in okoliščin obvladovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvla-
dovanje začne, do datuma, ko preneha.
29.1.30.2 Pridružene družbe
Pridružene družbe so družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in po-
slovne usmeritve. Naložbe v pridružene družbe se ob začetnem pripoznanju merijo po nabavni vrednosti, nato
pa se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi Skupine zajemajo delež Skupine v
dobičkih in izgubah pridruženih družb, izračunan po kapitalski metodi po opravljeni uskladitvi računovodskih
usmeritev od datuma, ko se pomemben vpliv začne, do datuma, ko se konča. Če je delež Skupine v izgubah
pridružene družbe večji od njenega deleža, se knjigovodska vrednost deleža Skupine zmanjša na nič, delež v
nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati.
29.1.30.3 Posli, izvzeti iz konsolidacije
Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, nerealizirani dobički in izgube oziroma prihodki in
odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj Skupine. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički, pod
pogojem, da obstaja dokaz o slabitvi.
29.1.31 Na novo sprejeti standardi in pojasnila
Standardi in pojasnila, ki so predstavljeni v nadaljevanju, do datuma računovodskih izkazov še niso stopili v
veljavo oziroma jih Evropska unija še ni potrdila. Družba/Skupina bo ustrezne standarde in pojasnila uporabila
pri pripravi svojih računovodskih izkazov ob njihovi uveljavitvi.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
260
◀ VSEBINA
29.1.31.1 Sprejeti standardi ter spremembe standardov in pojasnila, ki še niso
stopili v veljavo
◼ Sprememba MRS 1 in Izjava o praksi MSRP 2 – Razkritje računovodskih usmeritev –
MRS 1 vsebuje dve spremembi, in sicer spremembo, povezano s predstavitvijo kratkoroč-
nih in nekratkoročnih obveznosti, ter spremembo, povezano z razkritjem računovodskih
politik. Januarja 2020 je OPMSRP izdal spremembe k MRS 1, ki pojasnjujejo merila, ki se
uporabljajo za določanje, ali so obveznosti razvrščene med kratkoročne ali nekratkoročne.
Te spremembe pojasnjujejo, da razvrstitev med kratkoročne ali nekratkoročne obvezno-
sti temelji na tem, ali ima podjetje pravico ob koncu poročevalskega obdobja odložiti
poravnavo obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja.
Spremembe tudi pojasnjujejo, da „poravnava“ vključuje prenos denarnih sredstev, blaga,
storitev ali lastniških instrumentov, razen če obveznost prenosa lastniških instrumentov
izhaja iz pretvorbene lastnosti, ki je ločena sestavina sestavljenega finančnega instrumen-
ta. Spremembe so prvotno veljale za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja
2022 ali pozneje, vendar pa je bil maja 2020 datum veljavnosti odložen na letna obdobja
poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2023. Sprememba MRS 1, povezana z razkritjem raču-
novodskih politik, uvaja razkritje bistvenih in ne samo pomembnih računovodskih politik
ter vsebuje navodilo, kdaj so informacije v zvezi z računovodsko politiko bistvene.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
◼ Spremembe MRS 8 – Opredelitev računovodskih ocen – S spremembo se uvajajo defini-
cija računovodske ocene in druga pojasnila, s pomočjo katerih bo mogoče razlikovati med
računovodsko usmeritvijo in računovodsko oceno. S spremembo bo prav tako pojasnjeno,
da sta učinek spremembe vhodnih podatkov ali tehnik merjenja sprememba računovod-
ske ocene, razen če je njuna posledica popravek napake iz preteklega obdobja.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
◼ MSRP - 17 Zavarovalne pogodbe ter spremembe MSRP 17, ki se nanašajo na prvo upora-
bo MSRP 17 in primerljive informacije po MSRP 9.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
◼ Spremembe MRS 12 – Davek iz dobička – Odložene terjatve za davek in odložene obve-
znosti za davek pri posamezni transakciji. Spremenjeni standard pojasnjuje, ali se izjema
pri prvem pripoznanju uporablja pri določenih transakcijah, ki se pripoznajo hkrati kot
sredstvo in kot obveznost (kot je denimo najem po MSRP 16 – Najemi). Sprememba uvaja
dodaten kriterij za začetno uporabo izjeme po MRS 12.15, pri čemer se izjema ne uporabi
pri prvem pripoznanju sredstva ali obveznosti, ki v času pripoznanja povzroči enake ob-
davčljive in odbitne začasne razlike.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
29.1.31.2 Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela
◼ Spremembe MRS 1 – Predstavitev računovodskih izkazov
a) Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali nekratkoročne. Sprememba zahteva, da
mora imeti pravica podjetja do odloga izpolnitve poravnave obveznosti za najmanj 12
mesecev od datuma poročanja vsebino in mora obstajati na dan zaključka poročeval-
skega obdobja. Razvrstitev obveznosti se ne spremeni zaradi verjetnosti, da bo pod-
jetje izkoristilo svojo pravico do odloga obveznosti za najmanj 12 mesecev od datuma
poročanja. Standard je bil naknadno ponovno spremenjen.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
261
◀ VSEBINA
b) Nekratkoročne obveznosti z zavezami. Če je pravica podjetja do odloga odvisna od
tega, ali podjetje izpolnjuje določene pogoje, ti pogoji vplivajo na to, ali je pravica do
odloga obstajala ob zaključku poročevalskega obdobja, če se od podjetja zahteva, da
izpolnjuje pogoje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja, in ne če se od
podjetja zahteva, da izpolnjuje pogoje po zaključku poročevalskega obdobja. Spre-
memba prav tako vsebuje pojasnilo termina 'poravnava' za namen razvrstitve obve-
znosti med kratkoročne ali nekratkoročne.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
◼ Spremembe MSRP 16 – Najemi – Obveznost iz najema v transakciji prodaje in povratnega
najema. Sprememba vsebuje zahtevo, da prodajalec – najemnik določi 'plačilo najemnin'
ali 'spremenjeno plačilo najemnin' tako, da ne bi pripoznal dobička ali izgube, ki se nanaša
na njegovo zadržano pravico do uporabe.
Družba/Skupina ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na njene računovod-
ske izkaze.
29.1.31.3 Novo sprejeti standardi in pojasnila, ki veljajo za obdobja, ki se začnejo
1. januarja 2022
◼ Spremembe MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva – Spre-
membe se nanašajo na pojasnilo, da v primeru, ko se ocenjuje kočljive pogodbe, stroški
izpolnitve pogodbe vključujejo vse stroške, ki se nanašajo neposredno na pogodbo.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
◼ Spremembe MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, stroji in oprema:
prihodki pred nameravano uporabo – izkupiček pred nameravano uporabo) –
Izku-
pička pri prodaji (npr. vzorcev) ) ni več mogoče odšteti od nabavne vrednosti osnovnega
sredstva, preden je za nameravano uporabo na voljo osnovno sredstvo, temveč se pri-
pozna v izkazu poslovnega izida skupaj s stroški proizvajanja. Pri tem bo morala družba
razlikovati med stroški proizvajanja in prodaje, preden je osnovno sredstvo na voljo za
nameravano uporabo, in stroški, povezanimi s pripravo osnovnega sredstva za namerava-
no uporabo.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
◼ Spremembe MSRP 3 – Poslovne kombinacije – Sklicevanje na konceptualni okvir;
Spremembe se nanašajo na osveženo sklicevanje na konceptualni okvir 2018 in uvajajo
nove izjeme glede pripoznanja in merjenja po MSRP 3 z namenom zagotoviti, da novo
sklicevanje ne spremeni določil, katera sredstva in obveznosti se kvalificirajo kot poslovne
kombinacije.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
◼ Letne izboljšave MSRP 2018–2020 (spremembe MSRP 1, MSRP 9, MSRP 16 in MRS
41) – Letne izboljšave vsebujejo spremembe MSRP 1 – Prva uporaba MSRP, in sicer poe-
nostavljajo uvedbo MSRP v odvisnem podjetju, ki prvič uporabi MSRP, spremembe MSRP
9 – Finančni instrumenti, v akterih so podana pojasnila, katere stroške provizij upoštevati
v 'testu 10 %' za odpravo pripoznanja finančnih obveznosti, spremembe ilustrativnega
primera k MSRP 16 – Najemi ter spremembe MRS 41 – Kmetijstvo, pri čemer je odpravljena
zahteva, da se izločijo denarni tokovi za davek, ko gre za merjenje poštene vrednosti, s
čimer se poštena vrednost izenači z definicijo MSRP 13.
Navedene dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe/Skupine.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
262
◀ VSEBINA
30 Dodatna pojasnila izkaza poslovnega izida
Pojasnilo 1. Čisti prihodki od prodaje
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Čisti prihodki od prodaje domačim
kupcem na podlagi pogodb s kupci
96.070.727 64.804.476 99.146.628 67.929.669
◼ storitev 95.871.210 64.797.850 98.947.111 67.923.043
◼ blaga in materiala 199.517 6.626 199.517 6.626
Čisti prihodki od prodaje tujim kupcem
na podlagi pogodb s kupci
206.177.480 152.443.699 206.906.522 153.155.156
◼ storitev 206.177.480 152.443.699 206.906.522 153.155.156
Čisti prihodki na podlagi pogodb s
kupci
302.248.207 217.248.175 306.053.150 221.084.825
Čisti prihodki od pobranih pristaniških
pristojbin
5.924.861 5.968.846 5.924.861 5.968.846
Čisti prihodki od prodaje iz naslova
najemnin
2.023.612 1.773.358 1.484.625 1.390.391
Skupaj 310.196.680 224.990.379 313.462.636 228.444.062
Višji doseženi čisti prihodki od prodaje so rezultat povečanega obsega pretovora, večjega obsega dodatnih
storitev, rasti cen, predvsem pa višjih prihodkov iz naslova skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja
blaga v skladišču. Ob postopni normalizaciji razmer se pričakuje upad prihodkov iz naslova skladiščnin.
V celotni strukturi čistih prihodkov v letu 2022 dva kupca presegata 10 odstotkov celotne prodaje, tako v družbi
kakor v Skupini, kar ostaja na ravni predhodnega leta.
Pojasnilo 2. Usredstveni lastni proizvodi in storitve
Družba in Skupina med usredstvenimi lastnimi proizvodi in storitvami izkazujeta storitve, ki povečujejo
vrednost nepremičnin, naprav in opreme. Usredstveni so stroški dela zaposlencev, povezani z investicijskimi
projekti večjih vrednosti, ki so grajeni v daljšem časovnem obdobju.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
263
◀ VSEBINA
Pojasnilo 3. Drugi prihodki
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Drugi poslovni prihodki 1.073.180 1.827.545 2.955.296 3.505.486
Odprava rezervacij 2.975 490.646 2.975 534.656
Subvencije, dotacije in podobni prihodki
0 0 1.721.261 1.620.729
Prevrednotovalni poslovni prihodki 1.070.205 1.336.899 1.231.060 1.350.101
Prihodki pri prodaji nepremičnin, naprav
in opreme ter naložbenih nepremičnin
675.055 1.104.899 821.416 1.105.202
Izterjane slabljene terjatve in odpisane
obveznosti
395.150 232.000 409.644 244.899
Drugi prihodki 1.265.358 1.114.350 1.310.319 1.186.071
Prejete odškodnine in kazni 279.278 376.874 296.070 402.223
Subvencije in drugi prihodki, ki niso
povezani s poslovnimi učinki
696.355 707.841 696.355 707.841
Ostali prihodki 289.725 29.635 317.894 76.007
Skupaj 2.338.538 2.941.895 4.265.615 4.691.557
Subvencije, dotacije in podobni prihodki, izkazani v Skupini, se nanašajo predvsem na prihodke iz naslova črpa-
nja zadržanih prispevkov plač v višini namensko porabljenih sredstev v odvisni družbi Luka Koper INPO, d. o. o.
Prihodki od prodaje nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremičnin so nižji kot v predhodnem
letu, predvsem zaradi v letu 2022 manjšega izkupička, pri prodaji nepremičnin zunaj območja pristanišča, ki jo
je realizirala obvladujoča družba v obeh poslovnih letih.
Prejete odškodnine in kazni se nanašajo na prejete odškodnine zaradi škodnih dogodkov. Skladno z znižanjem
prejetih odškodnin so se znižali tudi stroški za plačane odškodnine, izkazani med drugimi odhodki.
Subvencije in drugi prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki, so sestavljeni predvsem iz prihodkov za
pokrivanje stroškov iz naslova EU projektov.
Ostali prihodki so bili leta 2022 v primerjavi s predhodnim letom višji predvsem zaradi v letu 2022 prejete
državne pomoči zaradi dviga cen energentov. Del ostalih prihodkov so tudi zaračunane pogodbene kazni ter
povračila sodnih stroškov.
Pojasnilo 4. Stroški materiala
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Stroški materiala 0 0 0 696
Stroški pomožnega materiala 2.373.081 2.006.751 2.478.382 2.121.974
Stroški nadomestnih delov 8.275.244 6.320.879 8.280.505 6.298.282
Stroški elektrike 4.827.136 2.483.402 4.878.047 2.530.124
Stroški goriva 6.747.777 4.530.041 6.959.860 4.702.698
Ostali stroški energije 125.906 166.124 128.519 167.297
Stroški pisarniškega materiala 113.652 165.369 124.258 178.324
Ostali materialni stroški 334.102 327.101 354.992 355.864
Skupaj 22.796.898 15.999.667 23.204.563 16.355.259
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
264
◀ VSEBINA
Povečanje stroškov nadomestnih delov je deloma posledica večjega obsega izvajanja vzdrževanja osnovnih
sredstev, deloma pa tudi posledica povišanja cen nadomestnih delov. Stroški elektrike in goriva so se povečali
predvsem zaradi povišanja cen na trgu energentov in povečanega obsega poslovanja v letu 2022.
Pojasnilo 5. Stroški storitev
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Stroški pristaniških storitev 34.834.133 28.522.171 31.798.340 26.421.501
Stroški transportnih storitev 430.726 472.987 175.334 154.806
Stroški storitev vzdrževanja 7.287.790 7.278.321 7.096.165 7.148.927
Stroški najemnin 204.357 159.581 196.965 188.228
Povračila stroškov zaposlencem v zvezi
z delom
319.159 193.883 336.862 203.730
Stroški plačilnega prometa, bančnih
storitev in zavarovanj
1.296.884 1.419.329 1.438.912 1.592.269
Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.162.338 1.249.757 1.257.531 1.307.161
Stroški sejmov, reklam in reprezentance 1.258.125 978.128 1.278.686 992.798
Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne
opravljajo dejavnosti
333.726 292.600 369.370 309.905
Stroški komunalnih storitev 1.550.878 1.418.246 1.022.598 770.772
Stroški informacijske podpore 4.500.214 3.704.639 4.673.659 3.864.826
Stroški koncesije 10.682.667 7.729.718 10.682.667 7.729.718
Taksa na pretovor 6.084.315 5.265.145 6.084.315 5.265.145
Stroški drugih storitev 4.370.700 3.138.707 2.918.274 2.515.467
Skupaj 74.316.012 61.823.212 69.329.678 58.465.253
V sklopu stroškov storitev so tako kot pretekla leta največji delež predstavljali stroški pristaniških storitev, ki
so v družbi znašali 34.834.133 evrov, v Skupini pa 31.798.340 evrov. Med stroški pristaniških storitev družba
v poslovnem letu 2022 izkazuje 15.846.169 evrov stroškov zaposlenih prek agencijskih družb, preteklo leto
13.489.898 evrov, Skupina pa 15.993.365 evrov teh stroškov in preteklo leto 14.118.323 evrov. Prav tako med
stroški pristaniških storitev družba v poslovnem letu 2022 izkazuje 11.582.465 evrov stroškov storitev zunanjih
pogodbenih partnerjev, preteklo leto 8.586.288 evrov, Skupina pa v letu 2022 izkazuje 11.952.588 evrov teh
stroškov in preteklo leto 8.324.026 evrov. Višji stroški so posledica večjega obsega storitev, izvedenih s strani
zaposlenih prek agencijskih družb ter zunanjih pogodbenih partnerjev. Stroški storitev vzdrževanja se nana-
šajo predvsem na stroške vzdrževanja opreme ter javne pristaniške infrastrukture. V letu 2022 so bili stroški
informacijske podpore višji v primerjavi s preteklim letom zaradi vpeljave nove platforme Edifact center 2 na
kontejnerskem terminalu ter dodatnih rešitev na področju varnosti IT. Stroški koncesije in takse na pretovor
so se povečali zaradi višjih prihodkov in obsega pretovora v letu 2022, na podlagi katerih se ti stroški obraču-
najo. Povečanje stroškov drugih storitev je predvsem posledica povečanih stroškov storitev, izvedenih s strani
odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki se v konsolidaciji izločajo, ter stroškov deratizacije in fumigacije, ki
se zaračunajo končnim naročnikom izvedenih storitev, povečanih stroškov varovanja in višjih stroškov študent-
skega dela.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
265
◀ VSEBINA
Pojasnilo 6. Stroški dela
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Plače zaposlencev 61.319.742 51.711.326 66.064.515 55.901.192
Nadomestila plač zaposlencev 8.586.719 7.569.374 9.396.336 8.300.338
Stroški dodatnega pokojninskega
zavarovanja
2.565.962 2.341.926 2.808.165 2.569.412
Delodajalčevi prispevki od prejemkov
zaposlencev
11.577.922 9.901.759 12.479.435 10.703.751
Regres za letni dopust, povračila in drugi
stroški
9.527.483 8.630.038 10.492.838 9.495.553
Skupaj 93.577.828 80.154.423 101.241.289 86.970.246
Povprečno število zaposlenih v družbi se je v letu 2022 v primerjavi s povprečjem leta 2021 zvišalo za 54 za-
poslencev, medtem ko se je povprečno število zaposlencev v Skupini med primerjanima letoma zvišalo za 52
zaposlencev. Stroški dela so se glede na primerljivo predhodno obdobje povečali predvsem iz naslova uskla-
ditve plač z indeksom rasti življenjskih potrebščin, izplačanih višjih variabilnih prejemkov zaposlenim zaradi
poslovanja družbe/Skupine nad načrtovanim ter iz naslova novih zaposlitev.
V decembru 2022 so zaposlenci vseh družb v Skupini z izjemo članov uprave ter zaposlenih na podlagi individu-
alnih pogodb o zaposlitvi prejeli plačo iz naslova poslovne uspešnosti. V nekaterih družbah v Skupini je bila v
decembru 2022 ali januarju 2023 izplačana tudi božičnica za poslovno leto 2022.
Družba/Skupina svojim zaposlenim že dvajseto leto zapored plačuje od 70 do 90 odstotkov (odvisno od starosti
posameznega zaposlenca) davčno priznane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ).
V letu 2022 je regres za letni dopust v vseh družbah v Skupini znašal 2.008 evrov na zaposlenca, v predhodnem
letu pa 2.010 evrov.
Povprečno število zaposlencev po izobrazbeni strukturi
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Raven izobrazbe 2022 2021 2022 2021
VIII/2 1 1 1 1
VIII/1 25 28 27 30
VII 126 125 134 133
VI/2 236 227 242 230
VI/1 112 106 119 113
V 461 461 503 501
IV 491 456 546 513
III 17 17 28 29
I–II 119 113 150 148
Skupaj 1.588 1.534 1.750 1.698
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
266
◀ VSEBINA
Pojasnilo 7. Amortizacija
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Amortizacija zgradb 14.742.278 13.008.208 15.181.494 13.479.115
Amortizacija naprav in opreme 14.672.512 14.410.596 15.159.149 14.895.610
Amortizacija drobnega inventarja 19.666 21.365 19.975 21.742
Amortizacija naložbenih nepremičnin 586.800 601.738 264.909 272.930
Amortizacija neopredmetenih sredstev 390.106 670.208 439.233 725.840
Amortizacija vlaganj v tuja sredstva 11.667 11.667 17.743 17.743
Amortizacija sredstev pravic do uporabe 376.817 363.411 405.491 411.481
Skupaj 30.799.846 29.087.193 31.487.994 29.824.461
Pojasnilo 8. Drugi odhodki
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Stroški oblikovanja rezervacij 75.665 17.897 75.665 33.584
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah
pri prodaji nepremičnin, naprav in
opreme ter naložbenih nepremičnin
239.986 1.469.401 240.144 1.469.597
Odhodki pri oblikovanju popravka
vrednosti terjatev
370.406 619.269 379.672 640.782
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela
in drugih vrst stroškov
7.486.773 6.851.152 7.496.411 6.859.799
Donacije 354.800 355.374 359.580 358.624
Izdatki za varstvo okolja 148.310 158.977 139.874 144.533
Nagrade dijakom in študentom z
dajatvami
6.987 3.247 6.987 3.247
Štipendije dijakom in študentom 23.142 3.761 23.142 3.761
Drugi stroški in odhodki 686.642 719.299 706.329 736.247
Skupaj 9.392.711 10.198.377 9.427.804 10.250.174
Stroški oblikovanja rezervacij se nanašajo na odhodke v zvezi s tožbami, ki jih je prejela obvladujoča družba.
Skladno z 92. členom MRS37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva družba/Skupina ne razkriva
podrobnih informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje lahko ustvarilo sodbo o položaju družbe v
sporu z drugimi strankami.
Odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepremič-
nin so v letu 2022 nižji predvsem zaradi v letu 2021 izvedenih odpisov investicij v teku, ki v prihodnje ne bodo
realizirane, ki jih je pripoznala obvladujoča družba. Med temi odhodki družbe izkazujejo še odhodke zaradi
zamenjave delov osnovnih sredstev, ki še niso bili amortizirani v celoti.
Odhodki pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev so se v letu 2022 znižali predvsem v obvladujoči družbi, in
sicer zaradi boljše starostne strukture terjatev do kupcev in boljšega upravljanja terjatev. Znesek odhodkov pri
oblikovanju popravka vrednosti terjatev izhaja iz naslova pogodb s kupci skladno z MSRP 15.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
267
◀ VSEBINA
Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela in drugih vrst stroškov, se nanašajo predvsem na nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča.
Druge stroške in odhodke predstavljajo predvsem odškodnine iz naslova poškodb sredstev, ki so v lasti tretjih
oseb. Poškodbe so nastale med pretovarjanjem blaga v pristanišču.
Pojasnilo 9. Finančni prihodki in odhodki
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Finančni prihodki iz deležev 6.180.097 4.646.112 3.676.106 3.209.799
Finančni prihodki iz deležev v družbah v
Skupini
1.401.462 308.723 0 0
Finančni prihodki iz deležev v
pridruženih družbah
1.158.075 1.177.179 0 0
Finančni prihodki iz deležev v drugih
družbah
2.524.888 2.200.407 2.580.434 2.249.996
Finančni prihodki iz drugih naložb 1.095.672 959.803 1.095.672 959.803
Finančni prihodki od obresti 11.428 245 24.716 337
Finančni prihodki od obresti drugih 11.428 245 24.716 337
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 158.178 252.253 166.646 260.401
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do
drugih
149.512 159.829 154.953 164.350
Neto tečajne razlike 8.666 92.424 11.693 96.051
Skupaj finančni prihodki 6.349.703 4.898.610 3.867.468 3.470.537
Finančni odhodki iz finančnih naložb -790.272 0 -305.272 0
Finančni odhodki za obresti -405.344 -254.312 -404.967 -254.529
Finančni odhodki za obresti do bank -397.701 -249.448 -397.701 -249.448
Finančni odhodki iz obv. iz najema do
drugih
-6.992 -4.644 -7.266 -5.081
Finančni odhodki iz obv. iz najema do
družb v Skupini
-651 -220 0 0
Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
-49.174 -18.946 -54.428 -20.967
Finančni odhodki iz obveznosti do
dobaviteljev
-26 -532 -45 -705
Finančni odhodki iz drugih poslovnih
obveznosti
-49.148 -18.414 -54.383 -20.262
Skupaj finančni odhodki -1.244.790 -273.258 -764.667 -275.496
Neto finančni izid 5.104.913 4.625.352 3.102.801 3.195.041
Obvladujoča družba izkazuje finančne prihodke iz deležev v družbah v Skupini, ki predstavljajo izplačane dobičke
družb, in sicer Luke Koper INPO, d. o. o., v višini 52.801 evrov, Adrie Terminali, d. o. o., v višini 71.472 evrov, Adrie
Investicije, d. o. o., v višini 44.703 evrov, Logis-Nove, d. o. o., v višini 10.843 evrov, TOC, d. o. o., v višini 23.164 evrov,
ter 1.198.479 evrov prihodkov, ki jih je družba realizirala ob zaključku likvidacijskega postopka nad družbo Luka
Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ki se je zaključil 14. decembra 2022 z izbrisom družbe iz sodnega registra.
Finančne prihodke iz deležev v pridruženih družbah, ki jih izkazuje obvladujoča družba v letu 2022, predstavlja-
jo izplačila dobičkov družb Adrie-Tow, d. o. o., v višini 315.000 evrov, Adrie Transport, d. o. o., v višini 200.000
evrov, Avtoservisa, d. o. o., v višini 463.737 evrov ter Adriafina, d. o. o., v višini 179.338 evrov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
268
◀ VSEBINA
Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah, ki jih izkazuje družba/Skupina, se nanašajo predvsem na prejete
dividende iz naslova naložb v vrednostne papirje in izplačila pripadajočega dela dobička. Skupina izkazuje še
prejete dobičke družb, ki sta izvzeti iz konsolidacije, in sicer Logis-Nove, d. o. o., ter Adrie Investicije, d. o. o.
Finančni prihodki iz drugih naložb se nanašajo na pripoznano višjo vrednost naložb, vrednotenih po pošteni
vrednosti prek izkaza poslovnega izida.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev se nanašajo predvsem na zaračunane zamudne obresti za nepravočas-
na plačila terjatev, ki so jih kupci plačali v poslovnem letu.
Med finančnimi odhodki iz finančnih naložb družba/Skupina izkazuje prevrednotenje drugih finančnih naložb,
vodenih prek izkaza poslovnega izida. Družba dodatno izkazuje odpravo finančne naložbe v odvisno družbo
v znesku 485.000 evrov zaradi zaključka likvidacije družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ki se je v
postopku konsolidacije v Skupini izločila.
Finančni odhodki za obresti so v letu 2022 v družbi znašali 405.344 evrov, Skupina te izkazuje v znesku 404.967
evrov. Zvišali so se finančni odhodki za obresti do bank, predvsem zaradi dviga variabilnih obrestnih mer v
letu 2022, manjšega usredstvovanja obresti ter stroškov, povezanih z izvedbo refinanciranja. Družba/Skupina
usredstvuje obresti za namenska posojila za investicije v osnovna sredstva, za usredstvovanje obresti pa upo-
rablja ponderirano povprečno obrestno mero nekratkoročno najetih posojil.
Med finančnimi odhodki iz poslovnih obveznosti družba/Skupina izkazuje predvsem odhodke iz aktuarskega
izračuna, pripravljenega s strani pooblaščenega aktuarja.
Pojasnilo 10. Davki in efektivna davčna stopnja
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Poslovni izid pred davki 86.834.436 35.370.796 87.951.620 37.334.594
Davek od dobička (19 %) 16.498.543 6.720.451 16.710.808 6.845.079
Neobdavčeni prihodki in povečanje
odhodkov
-306.173 -147.501 -369.201 -152.908
Neobdavčene prejete dividende -738.330 -700.399 -680.062 -700.399
Davčne olajšave -2.698.089 -1.184.026 -2.857.012 -1.224.227
Davčno nepriznani odhodki 759.984 630.822 876.874 594.406
Davčno nepriznani odhodki v zvezi s
slabitvijo naložb
0 0 0 41.603
Drugo zmanjšanje davčne osnove 0 0 -8.140 -368
Drugo povečanje davčne osnove 52.274 38.333 52.274 45.095
Obračunani davek iz naslova davčne
negotovosti
0 92.786 0 92.786
Skupaj odhodek za davek 13.568.209 5.450.466 13.725.541 5.541.067
Efektivna davčna stopnja 15,63 % 15,41 % 15,61 % 14,84 %
Pri obračunu davka od dobička je bil v obvladujoči družbi in pri vseh družbah v Skupini upoštevan Zakon o
davku od dohodkov pravnih oseb.
Odhodek za davek zajema davek od dobička in odložene davke, pripoznane v izkazu poslovnega izida.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
269
◀ VSEBINA
Pojasnilo 11. Čisti dobiček na delnico
Čisti poslovni izid družbe je v letu 2022 znašal 73.266.227 evrov (leto prej 29.920.330 evrov). V Skupini je za
isto obdobje znašal 74.159.799 evrov (leto prej 31.793.528 evrov), od tega je obvladujočemu lastniku pripadlo
74.112.143 evrov (leto prej 31.760.565 evrov), neobvladujočim lastnikom 47.656 evrov (leto prej 32.963 evrov).
Neobvladujoči delež pripada solastniku družbe TOC, d. o. o.
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 73.266.227 29.920.330 74.112.143 31.760.565
Število vseh delnic 14.000.000 14.000.000 14.000.000 14.000.000
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na
delnico
5,23 2,14 5,29 2,27
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
270
◀ VSEBINA
31 Dodatna pojasnila izkaza finančnega položaja
Pojasnilo 12. Nepremičnine, naprave in oprema
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Zemljišča 20.138.595 20.138.595 23.287.917 23.287.917
Zgradbe 288.263.091 268.278.064 294.658.334 275.989.445
Naprave in oprema 106.427.539 98.532.159 108.530.087 100.589.752
Nepremičnine, naprave in oprema, ki se
pridobivajo
30.151.426 37.649.656 30.168.276 37.670.656
Pravice do uporabe sredstev 1.125.800 1.379.767 1.000.701 1.339.507
Skupaj 446.106.451 425.978.241 457.645.315 438.877.277
Nepremičnine, naprave in oprema družbe/Skupine niso bile zastavljene.
Nabavna vrednost nepremičnin, naprav in opreme v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31.
decembra 2022 enaka nič, je znašala 291.503.400 evrov (31. decembra 2021 pa 282.513.422 evrov). V Skupi-
ni je bilo 31. decembra 2022 teh sredstev za 299.250.747 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2021 pa za
290.636.870 evrov).
Družba/Skupina je 31. decembra 2022 izkazovala zaveze za nakup nepremičnin, naprav in opreme v znesku
37.419.048 evrov (leto prej na ravni družbe/Skupine 54.432.512 evrov).
Družba je 31. decembra 2022 izkazovala obveznosti do dobaviteljev nepremičnin, naprav in opreme v znesku
15.032.463 evrov (leto prej 10.918.944 evrov), Skupina pa je teh obveznosti izkazovala za 15.038.666 evrov (leto
prej 10.955.721 evrov).
V letu 2022 je družba investirala v nepremičnine, naprave in opremo skupaj 50.144.988 evrov, Skupina pa
50.772.202 evrov. Največje naložbe so bile:
◼ nadaljevanje izgradnje novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu,
◼ nabava dveh dvigal SPPXi za potrebe kontejnerskega terminala,
◼ nadaljevanje podaljšanja pomola I – zaključek gradnje priveznega mesta 7D, nadaljevanje
gradnje skladiščnih površin,
◼ nabava 5 novih kombiniranih vozil za potrebe kontejnerskega terminala,
◼ nabava in postavitev portala OCR na dveh železniških tirih,
◼ nabava novega 8-tonskega viličarja za potrebe terminala generalnih tovorov,
◼ izdelava več novih priklopov za reefer kontejnerje,
◼ izvedba nadgradnje protiprašnega sistema na terminalu sipkih tovorov,
◼ zaključek gradnje skladišča 50G za potrebe terminala generalnih tovorov,
◼ nadaljevanje ureditve prostorov za potrebe kontejnerskega terminala, terminala za avto-
mobile ter za potrebe notranjega železniškega transporta,
◼ izgradnja novega rezervoarja za potrebe terminala tekočih tovorov,
◼ pričetek nabave treh dvigal E-RTG za potrebe kontejnerskega terminala.
V opazovanem obdobju družba/Skupina ni ugotovila bistvenih indikatorjev, ki bi narekovali izvedbo slabitev
nepremičnin, naprav in opreme.
Družba/Skupina je ob koncu leta presojala dobo koristnosti nepremičnin, naprav in opreme in ugotovila, da
ni prišlo do spremenjenih okoliščin. Pomembna osnovna sredstva družba/Skupina deli po sestavnih delih, ki
imajo različne dobe koristnosti.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
271
◀ VSEBINA
Razlika med nabavno vrednostjo ter popravkom vrednosti odtujenih in odpisanih sredstev je bila pripoznana
med odhodki pri slabitvah, odpisih in izgubah pri prodaji nepremičnin, naprav in opreme ter naložbenih nepre-
mičnin (pojasnilo 8).
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2022
(v evrih)
Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 20.138.595 540.212.421 337.792.237 37.649.656 935.792.909
Pridobitve 0 0 0 50.144.988 50.144.988
Prenos iz investicij v teku 0 34.854.725 22.620.616 -57.475.341 0
Odtujitve 0 -915.576 -5.730.648 -51.542 -6.697.766
Odpisi 0 -94.870 -675.280 0 -770.150
Prenos med neopredmetena sredstva 0 0 0 -29.980 -29.980
Prenos iz neopredmetenih sredstev 0 0 32.559 0 32.559
Prenos med naložbene nepremičnine 0 0 0 -86.354 -86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin 0 138.057 0 0 138.057
31. decembra 2022 20.138.595 574.194.757 354.039.484 30.151.427 978.524.263
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 0 271.934.357 239.260.078 0 511.194.435
Amortizacija v letu 0 14.753.946 14.692.178 0 29.446.124
Odtujitve 0 -817.710 -5.730.280 0 -6.547.990
Odpisi 0 -72.563 -610.031 0 -682.594
Prenos iz naložbenih nepremičnin 0 133.636 0 0 133.636
31. decembra 2022 0 285.931.666 247.611.945 0 533.543.611
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 20.138.595 268.278.064 98.532.159 37.649.656 424.598.474
31. decembra 2022 20.138.595 288.263.091 106.427.539 30.151.427 444.980.652
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
272
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme družbe za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 20.187.007 493.622.056 330.568.290 48.050.979 892.428.332
Pridobitve 0 0 0 51.817.762 51.817.762
Prenos iz investicij v teku 0 49.026.154 11.191.470 -60.217.624 0
Odtujitve 0 -576.401 -2.558.307 -969.513 -4.104.221
Odpisi 0 -1.846.150 -1.409.216 0 -3.255.366
Prenos med neopredmetena
sredstva
0 0 0 -21.665 -21.665
Prenos med naložbene
nepremičnine
-48.412 -13.238 0 -1.010.283 -1.071.933
31. decembra 2021 20.138.595 540.212.421 337.792.237 37.649.656 935.792.909
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 0 261.202.675 228.378.908 0 489.581.583
Amortizacija v letu 0 13.019.875 14.431.961 0 27.451.836
Odtujitve 0 -439.189 -2.494.975 0 -2.934.164
Odpisi 0 -1.831.552 -1.055.816 0 -2.887.368
Prenos iz naložbenih nepremičnin 0 -17.452 0 0 -17.452
31. decembra 2021 0 271.934.357 239.260.078 0 511.194.435
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 20.187.007 232.419.381 102.189.382 48.050.979 402.846.749
31. decembra 2021 20.138.595 268.278.064 98.532.159 37.649.656 424.598.474
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
273
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2022
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 23.287.916 555.061.052 349.638.972 37.670.657 965.658.597
Pridobitve 0 34.256 556.959 50.180.987 50.772.202
Prenos iz investicij v teku 0 34.894.321 22.621.169 -57.515.490 0
Odtujitve 0 -2.340.514 -6.833.825 -51.542 -9.225.881
Odpisi 0 -94.870 -675.280 0 -770.150
Prenos iz nepremičnin, naprav in
opreme
0 20.960 0 0 20.960
Prenos med neopredmetena
sredstva
0 -2.489 0 -29.980 -32.469
Prenos iz neopredmetenih
sredstev
0 0 32.559 0 32.559
Prenos med naložbene
nepremičnine
0 0 0 -86.354 -86.354
Prenos iz naložbenih nepremičnin 0 138.057 0 0 138.057
31. decembra 2022 23.287.916 587.710.773 365.340.554 30.168.278 1.006.507.521
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 0 279.071.607 249.049.221 0 528.120.828
Amortizacija v letu 0 15.199.239 15.179.124 0 30.378.363
Odtujitve 0 -1.277.646 -6.807.847 0 -8.085.493
Odpisi 0 -72.563 -610.031 0 -682.594
Prenos med nepremičnine,
naprave in opremo
0 -1.833 0 0 -1.833
Prenos iz naložbenih nepremičnin 0 133.636 0 0 133.636
31. decembra 2022 0 293.052.440 256.810.467 0 549.862.907
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 23.287.916 275.989.445 100.589.751 37.670.657 437.537.769
31. decembra 2022 23.287.916 294.658.333 108.530.087 30.168.278 456.644.614
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
274
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti nepremičnin, naprav in opreme Skupine za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 23.428.971 509.091.874 342.249.002 48.065.431 922.835.278
Pridobitve 0 18.797 235.916 51.824.312 52.079.025
Prenos iz investicij v teku 0 49.026.155 11.191.470 -60.217.625 0
Odtujitve -168.614 -1.234.051 -2.569.527 -969.513 -4.941.705
Odpisi 0 -1.846.150 -1.467.889 0 -3.314.039
Prenos iz nepremičnin, naprav in
opreme
75.971 17.665 0 0 93.636
Prenos med neopredmetena
sredstva
0 0 0 -21.665 -21.665
Prenos med naložbene
nepremičnine
-48.412 -13.238 0 -1.010.283 -1.071.933
31. decembra 2021 23.287.916 555.061.052 349.638.972 37.670.657 965.658.597
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 -8.260 268.500.513 237.752.152 0 506.244.405
Amortizacija v letu 0 13.496.858 14.917.353 0 28.414.211
Odtujitve 0 -1.076.759 -2.506.010 0 -3.582.769
Odpisi 0 -1.831.553 -1.114.274 0 -2.945.827
Prenos med naložbene
nepremičnine
8.260 -17.452 0 0 -9.192
31. decembra 2021 0 279.071.607 249.049.221 0 528.120.828
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 23.437.231 240.591.361 104.496.850 48.065.431 416.590.873
31. decembra 2021 23.287.916 275.989.445 100.589.751 37.670.657 437.537.769
Pravice do uporabe sredstev
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Zemljišča 956.040 1.224.381 956.040 1.224.381
Zgradbe 156.972 149.278 12.442 43.302
Oprema 12.788 6.108 32.219 71.824
Skupaj 1.125.800 1.379.767 1.000.701 1.339.507
Pravice do uporabe sredstev se nanašajo na sredstva, ki jih družba/Skupina najema in izkazuje skladno s stan-
dardom MSRP 16 – Najemi. Pravice do uporabe sredstev so del osnovnih sredstev in zaradi nepomembnosti
niso izkazane kot ločena postavka v izkazu finančnega položaja.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
275
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2022
(v evrih) Zemljišča Zgradbe
Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 1.987.392 381.793 51.610 2.420.795
Pridobitve 0 109.494 13.355 122.849
31. decembra 2022 1.987.392 491.288 64.965 2.543.644
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 763.011 232.515 45.502 1.041.028
Amortizacija v letu 268.341 101.800 6.675 376.817
31. decembra 2022 1.031.352 334.316 52.177 1.417.845
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 1.224.381 149.278 6.108 1.379.767
31. decembra 2022 956.040 156.972 12.788 1.125.800
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev družbe za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 921.004 193.997 51.610 1.166.612
Pridobitve 1.066.388 187.796 0 1.254.183
31. decembra 2021 1.987.392 381.793 51.610 2.420.795
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 494.097 154.270 29.251 677.618
Amortizacija v letu 268.914 78.246 16.251 363.411
31. decembra 2021 763.011 232.515 45.502 1.041.028
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 426.907 39.728 22.359 488.994
31. decembra 2021 1.224.381 149.278 6.108 1.379.767
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
276
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2022
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 1.987.392 164.213 314.839 2.466.444
Pridobitve 0 19.204 52.538 71.742
Odtujitve, odpisi 0 0 -59.544 -59.544
31. decembra 2022 1.987.392 183.417 307.833 2.478.642
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 763.011 120.911 243.015 1.126.937
Amortizacija v letu 268.341 50.063 87.087 405.491
Odtujitve, odpisi 0 0 -54.487 -54.487
31. decembra 2022 1.031.352 170.974 275.615 1.477.941
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 1.224.381 43.302 71.824 1.339.507
31. decembra 2022 956.040 12.443 32.219 1.000.701
Preglednica gibanja vrednosti pravic do uporabe sredstev Skupine za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Naprave in
oprema
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 921.004 137.561 202.714 1.261.279
Pridobitve 1.066.388 26.652 112.125 1.205.165
31. decembra 2021 1.987.392 164.213 314.839 2.466.444
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 494.097 80.032 141.327 715.457
Amortizacija v letu 268.914 40.879 101.688 411.480
31. decembra 2021 763.011 120.911 243.015 1.126.937
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 426.907 57.529 61.387 545.822
31. decembra 2021 1.224.381 43.302 71.824 1.339.507
Pojasnilo 13. Naložbene nepremičnine
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Naložbene nepremičnine – zemljišča 14.405.808 14.405.808 11.256.486 11.256.486
Naložbene nepremičnine – zgradbe 9.061.559 9.569.312 4.067.583 4.273.748
Skupaj 23.467.367 23.975.120 15.324.069 15.530.234
Med naložbenimi nepremičninami so zemljišča in objekti, dani v poslovni najem, ter nepremičnine, ki trenutno
niso v uporabi. Vrednotene so po modelu nabavne vrednosti.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
277
◀ VSEBINA
Najem nepremičnin
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Prihodki od najema naložbenih
nepremičnin
1.238.055 1.157.080 755.128 658.831
Amortizacija naložbenih nepremičnin 586.800 601.738 264.909 272.930
Stroški vzdrževanja naložbenih
nerpemičnin
393.477 400.748 319.132 332.129
Drugi odhodki 179.977 208.657 122.164 140.966
Naložbene nepremičnine niso zastavljene.
Poštena vrednost naložbenih nepremičnin je bila nazadnje preverjena leta 2021, ko je ta v družbi znašala
25.059.015 evrov, v Skupini pa 15.842.375 evrov. Cenitev je pripravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepre-
mičnin za potrebe računovodskega poročanja. Vrednotenje je bilo izvedeno na podlagi nabavnovrednostnega
in na donosu zasnovanega načina, pri čemer je bila uporabljena zahtevana donosnost 8,41 odstotka za objekte
in 5,46 odstotka za zemljišča. Poslovodstvo ocenjuje, da se poštena vrednost na dan 31. 12. 2022 v primerjavi z
vrednostjo na dan 31. 12. 2021 ni spremenila.
Družba/Skupina za oceno poštene vrednosti dela naložbenih nepremičnih uporablja cenitve, za manjši del
naložbenih nepremičnin pa metodo skupne vrednosti pričakovanih denarnih tokov iz oddajanja v najem.
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2022
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 14.405.808 17.749.328 32.155.136
Odtujitve, odpisi 0 -13.847 -13.847
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 86.354 86.354
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo 0 -138.057 -138.057
31. decembra 2022 14.405.808 17.683.778 32.089.586
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 0 8.180.017 8.180.017
Amortizacija v letu 0 586.799 586.799
Odtujitve, odpisi 0 -10.961 -10.961
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo 0 -133.636 -133.636
31. decembra 2022 0 8.622.219 8.622.219
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 14.405.808 9.569.311 23.975.119
31. decembra 2022 14.405.808 9.061.559 23.467.367
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
278
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin družbe za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 14.498.451 17.430.771 31.929.222
Odtujitve, odpisi -168.614 -677.405 -846.019
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 75.971 995.962 1.071.933
31. decembra 2021 14.405.808 17.749.328 32.155.136
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 -8.260 8.215.841 8.207.581
Amortizacija v letu 0 601.737 601.737
Odtujitve, odpisi 0 -646.753 -646.753
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 8.260 9.192 17.452
31. decembra 2021 0 8.180.017 8.180.017
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 14.506.711 9.214.930 23.721.641
31. decembra 2021 14.405.808 9.569.311 23.975.119
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2022
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 11.256.486 8.104.304 19.360.790
Odtujitve, odpisi 0 -13.847 -13.847
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 65.394 65.394
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo 0 -135.568 -135.568
31. decembra 2022 11.256.486 8.020.283 19.276.769
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 0 3.830.557 3.830.557
Amortizacija v letu 0 264.908 264.908
Odtujitve, odpisi 0 -10.961 -10.961
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo 0 -131.803 -131.803
31. decembra 2022 0 3.952.701 3.952.701
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 11.256.486 4.273.747 15.530.233
31. decembra 2022 11.256.486 4.067.582 15.324.068
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
279
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti naložbenih nepremičnin Skupine za leto 2021
(v evrih) Zemljišča Zgradbe Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 11.256.486 7.145.763 18.402.249
Odtujitve, odpisi 0 -19.756 -19.756
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 978.297 978.297
31. decembra 2021 11.256.486 8.104.304 19.360.790
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 0 3.557.619 3.557.619
Amortizacija v letu 0 273.929 273.929
Odtujitve, odpisi 0 -9.183 -9.183
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 9.192 9.192
31. decembra 2021 0 3.830.557 3.830.557
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 11.256.486 3.588.144 14.844.630
31. decembra 2021 11.256.486 4.273.747 15.530.233
Pojasnilo 14. Neopredmetena sredstva
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Nekratkoročne premoženjske pravice in
nekratkoročno odloženi stroški razvijanja
870.086 1.250.530 942.603 1.372.176
Skupaj 870.086 1.250.530 942.603 1.372.176
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, katerih neodpisana vrednost je bila v družbi 31. decem-
bra 2022 enaka nič, je znašala 9.730.305 evrov (31. decembra 2021 pa 9.249.282 evrov). V Skupini je bilo 31.
decembra 2022 teh sredstev za 10.159.536 evrov nabavne vrednosti (31. decembra 2021 pa za 9.255.503 evrov).
Družba/Skupina 31. decembra 2022 ni izkazovala zavez za nakup neopredmetenih sredstev, kot jih je 31. de-
cembra 2021.
Neopredmetena sredstva 31. decembra 2022 niso bila zastavljena.
Neopredmetena sredstva v družbi/Skupini predstavljajo pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter
stroški razvoja. Pravice do industrijske lastnine in druge pravice zajemajo računalniške programe, informacij-
ske sisteme in razvojno-projektne programe. Stroški razvijanja, izkazani v Skupini, so nastali v družbi TOC, d. o.
o., in sicer za projekt CAPSorb (razvoj učinkovitih ekoloških vpojnih sredstev za obvladovanje razlitij vseh vrst
hidrofilnih in hidrofobnih nevarnih in nenevarnih tekočin na trdnih tleh in vodnih površinah).
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
280
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2022
(v evrih) Pravice do
industrijske
lastnine in
druge pravice
Neopredmetena
sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 13.151.878 33.988 13.185.866
Pridobitve 0 12.241 12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 29.980 0 29.980
Prenos med nepremičnine, naprave in opremo 0 -32.559 -32.559
31. decembra 2022 13.181.858 13.670 13.195.528
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 11.935.336 0 11.935.336
Amortizacija v letu 390.106 0 390.106
31. decembra 2022 12.325.442 0 12.325.442
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 1.216.542 33.988 1.250.530
31. decembra 2022 856.416 13.670 870.086
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev družbe za leto 2021
(v evrih) Pravice do
industrijske
lastnine in druge
pravice
Neopredmetena
sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 12.997.876 185.485 13.183.361
Pridobitve 0 17.490 17.490
Prenos iz investicij v teku 168.987 -168.987 0
Odtujitve -36.649 0 -36.649
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 21.664 0 21.664
31. decembra 2021 13.151.878 33.988 13.185.866
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 11.301.777 0 11.301.777
Amortizacija v letu 670.208 0 670.208
Odtujitve -36.649 0 -36.649
31. decembra 2021 11.935.336 0 11.935.336
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 1.696.099 185.485 1.881.584
31. decembra 2021 1.216.542 33.988 1.250.530
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
281
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2022
(v evrih) Stroški
razvijanja
Pravice do
industrijske
lastnine in
druge pravice
Neopred-
metena
sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2021 390.746 13.390.603 41.873 13.823.222
Pridobitve 0 0 12.241 12.241
Prenos iz nepremičnin, naprav in opreme 0 29.980 0 29.980
Prenos med nepremičnine, naprave in
opremo
0 0 -32.559 -32.559
31. decembra 2022 390.746 13.420.583 21.555 13.832.884
Popravek vrednosti
31. decembra 2021 351.672 12.099.375 0 12.451.047
Amortizacija v letu 39.074 400.160 0 439.234
31. decembra 2022 390.746 12.499.535 0 12.890.281
Neodpisana vrednost
31. decembra 2021 39.074 1.291.228 41.873 1.372.175
31. decembra 2022 0 921.048 21.555 942.603
Preglednica gibanja vrednosti neopredmetenih sredstev Skupine za leto 2021
(v evrih) Stroški
razvijanja
Pravice do
industrijske
lastnine in
druge pravice
Neopred-
metena
sredstva v
pridobivanju
Skupaj
Nabavna vrednost
31. decembra 2020 390.746 13.236.601 193.370 13.820.717
Pridobitve 0 0 17.490 17.490
Prenos iz investicij v teku 0 190.651 -168.987 21.664
Odtujitve 0 -36.649 0 -36.649
31. decembra 2021 390.746 13.390.603 41.873 13.823.222
Popravek vrednosti
31. decembra 2020 312.597 11.449.259 0 11.761.856
Amortizacija v letu 39.075 686.765 0 725.840
Odtujitve 0 -36.649 0 -36.649
31. decembra 2021 351.672 12.099.375 0 12.451.047
Neodpisana vrednost
31. decembra 2020 78.149 1.787.342 193.370 2.058.861
31. decembra 2021 39.074 1.291.228 41.873 1.372.175
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
282
◀ VSEBINA
Pojasnilo 15. Druga nekratkoročna sredstva
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
1. januarja 9.650.187 1.089.144 9.650.187 1.089.144
Povečanja 13.756.103 10.544.939 13.756.103 10.544.939
Prenos med nepremičnine, naprave in
opremo
-23.189.650 -1.983.896 -23.189.650 -1.983.896
31. decembra 216.640 9.650.187 216.640 9.650.187
Družba/Skupina med nekratkoročnimi sredstvi izkazuje dane predujme za nakup nepremičnin, naprav in opre-
me.
Zmanjšanje drugih nekratkoročnih sredstev je posledica prenosa v uporabo, in sicer med nepremičnine, napra-
ve in opremo.
Pojasnilo 16. Delnice in deleži v družbah v Skupini
Naložbe v odvisne družbe
Naložbe v odvisne družbe, ki jih izkazuje le obvladujoča družba, so 31. decembra 2022 znašale 4.048.063 evrov.
Obvladujoča družbe je dne 14. decembra 2022 z izbrisom družbe iz registra zaključila postopek redne likvida-
cije odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji. Ob zaključku postopka likvidacije družbe je nase
prenesla preostalo nepremičnino, terjatve in obveznosti likvidirane družbe, s čimer je pripoznala za 1.198.479
evrov finančnih prihodkov in 485.000 evrov finančnih odhodkov od odprave naložbe v odvisno družbo. Tako
finančni prihodki kot finančni odhodki, nastali ob likvidaciji družbe, so bili ob konsolidaciji izločeni.
Naložbe v odvisne družbe niso predmet zastave.
Podrobnejša predstavitev poslov z odvisnimi družbami je podana v pojasnilu 32 tega poročila.
Pregled naložb v odvisne družbe
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Stanje
naložbe
31. 12. 2022
Kapital na
dan 31. 12.
2022
Čisti
prihodki od
prodaje v
2022
Čisti
poslovni
izid 2022
Število
zaposlenih
31. 12. 2022
Luka Koper INPO, d. o. o. 100 % 1.336.288 24.609.437 7.233.927 595.085 131
Adria Terminali, d. o. o. 100 % 226.000 1.881.124 3.689.583 521.901 27
Adria Investicije, d. o. o. 100 % 1.775.775 157.394 84.028 44.678 0
Logis-Nova, d. o. o. 100 % 710.000 704.681 2.291 12.483 0
TOC, d. o. o. 68,13 % 0 955.566 609.907 149.539 5
Skupaj 4.048.063
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
283
◀ VSEBINA
(v evrih)
Odstotek
lastništva
Stanje
naložbe
31. 12. 2021
Kapital 31.
12. 2021
Čisti
prihodki od
prodaje v
2021
Čisti
poslovni
izid 2021
Število
zaposlenih
31. 12. 2021
Luka Koper INPO, d. o. o. 100 % 1.336.288 24.221.143 6.375.923 267.848 131
Adria Terminali, d. o. o. 100 % 226.000 1.442.065 3.007.325 214.417 25
Adria Investicije, d. o. o. 100 % 1.775.775 157.418 84.028 44.703 0
Logis-Nova, d. o. o. 100 % 710.000 703.041 20.671 11.414 0
TOC, d. o. o. 68,13 % 0 840.027 523.903 103.433 5
Skupaj 4.048.063
Pojasnilo 17. Delnice in deleži v pridruženih družbah
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Delnice in deleži v pridružene družbe 6.737.709 6.737.709 16.361.004 15.784.793
Skupaj 6.737.709 6.737.709 16.361.004 15.784.793
Delnice in deleži družbe/Skupine v pridruženih družbah niso bili dani v zastavo. V letu 2022 ni bilo sprememb
pri lastništvu v pridruženih družbah.
Preglednica gibanja delnic in deležev v pridruženih družbah v Skupini
(v evrih) 2022 2021
Stanje 1. januarja 15.784.793 14.168.687
Pripisani dobički 1.734.285 2.793.285
Izplačilo dobička -1.158.075 -1.177.179
Stanje 31. decembra 16.361.004 15.784.793
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
284
Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2022
(v evrih) Odstotek
lastništva
Nekratkoročna
sredstva
Kratkoročna
sredstva
Nekratkoročne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti
Prihodki Čisti poslovni
izid
Čisti poslovni
izid, ki pripada
Skupini
Drugi
vseobsegajoči
donos
Izplačan dobiček
predhodnega leta,
ki pripada Skupini
Število
zaposlenih
31. 12. 2022
Adria Transport, d. o. o. 50 % 9.216.069 4.006.734 2.850.857 2.968.831 11.181.147 640.985 320.493 665.361 200.000 43
Adria Transport Croatia, d. o. o. 50 % 3.150 271.814 250.050 3.133 0 -87.826 -43.914 -87.826 0 0
Adria Tow, d. o. o. 50 % 9.051.180 4.969.678 191.537 514.779 8.000.763 1.853.446 926.723 1.859.768 315.000 36
Adriafin, d. o. o. 50 % 8.074.302 2.186.051 0 23.056 91.066 88.490 44.245 88.490 179.338 0
Avtoservis, d. o. o. 49 % 683.069 3.398.378 94.170 1.023.304 6.078.368 993.342 486.738 998.884 463.737 38
Skupaj 1.734.285 1.158.075
Pomembni podatki pridruženih družb v letu 2021
(v evrih) Odstotek
lastništva
Nekratkoročna
sredstva
Kratkoročna
sredstva
Nekratkoročne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti
Prihodki Čisti poslovni
izid
Čisti poslovni
izid, ki pripada
Skupini
Drugi
vseobsegajoči
donos
Izplačan dobiček
predhodnega leta,
ki pripada Skupini
Število
zaposlenih
31. 12. 2021
Adria Transport, d. o. o. 50 % 9.986.687 6.859.788 5.367.991 4.340.731 12.986.031 2.770.295 1.385.148 2.778.340 129.250 39
Adria Transport Croatia, d.o.o. 50 % 5.291 367.754 250.052 12.927 0 -70.348 -35.174 -70.348 0 0
Adria Tow, d.o.o. 50 % 6.684.858 7.440.883 194.639 1.847.655 5.703.945 1.599.348 799.674 1.606.023 336.000 36
Adriafin, d.o.o. 50 % 8.165.499 2.449.205 85.025 22.196 316.678 358.489 179.245 358.489 175.000 0
Avtoservis, d.o.o. 49 % 767.394 2.958.019 97.712 498.463 5.308.593 947.740 464.392 944.828 536.929 38
Skupaj 2.793.285 1.177.179
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
285
◀ VSEBINA
Pojasnilo 18. Druge nekratkoročne finančne naložbe
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Druge naložbe, izmerjene po pošteni
vrednosti prek izkaza poslovnega izida
4.205.892 3.415.492 6.691.667 5.901.267
Druge naložbe, izmerjene po pošteni
vrednosti prek kapitala
41.552.427 53.171.843 42.297.460 54.070.809
Skupaj 45.758.319 56.587.335 48.989.127 59.972.076
Druge nekratkoročne finančne naložbe sestavljajo naložbe v vrednostne papirje in deleže.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala, predstavljajo naložbe v delnice družb Krka, d. d.,
in Intereuropa, d. d.
Druge naložbe, izmerjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida, pa predstavljajo naložbe v druge
družbe, pri katerih je družba/Skupina v kapitalu udeležena manj kot 20-odstotno, naložbe v vzajemne sklade ter
dve družbi, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe in se zaradi nepomembnosti v Skupini ne konsolidirata.
Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb družbe
(v evrih) 2022 2021
Stanje 1. januarja 56.587.335 44.223.149
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala 0 11.404.384
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida 1.095.672 959.802
Zmanjšanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala -11.619.416 0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida -305.272 0
Stanje 31. decembra 45.758.319 56.587.335
Preglednica gibanja drugih nekratkoročnih finančnih naložb Skupine
(v evrih) 2022 2021
Stanje 1. januarja 59.972.076 47.423.171
Povečanja
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek kapitala 0 11.589.103
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek izkaza poslovnega izida 1.095.671 959.802
Zmanjšanja
Prerazvrstitev znotraj nabavne vrednosti in popravka vrednosti -11.773.348 0
Prevrednotenje na pošteno vrednost prek poslovnega izida -305.272 0
Stanje 31. decembra 48.989.127 59.972.076
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
286
Pojasnilo 19. Odložene terjatve in obveznosti za davek
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Terjatve Obveznosti Terjatve Obveznosti
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe 298.562 509.689 0 0 298.562 509.689 0 0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz
naslova vrednostnih papirjev
8.740.460 8.740.582 5.125.034 7.332.723 8.761.627 8.761.750 5.215.116 7.452.051
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev 244.056 236.118 0 0 247.424 292.968 0 0
◼ rezervacij za odpravnine 423.855 438.550 0 0 468.598 490.518 0 0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade 73.071 77.113 0 0 77.918 82.520 0 0
◼ rezervacij za tožbe 11.159 0 0 0 11.159 0 0 0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 453.983 0 0 453.983 453.983 0 0
Skupaj 10.245.146 10.456.035 5.125.034 7.332.723 10.319.271 10.591.428 5.215.116 7.452.051
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova
slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
-5.125.034 -7.332.723 -5.125.034 -7.332.723 -5.215.116 -7.452.051 -5.215.116 -7.452.051
Skupaj 5.120.112 3.123.312 0 0 5.104.155 3.139.377 0 0
Odložene terjatve za davek se nanašajo na odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih papirjev, nekratkoročnih finančnih naložb, slabitev terjatev, rezervacij za odpravnine in jubilejne nagrade, tožb ter odloženih prihodkov iz naslova izvajanja gospo-
darske javne službe. Osnove iz katerih so oblikovani odloženi davki nimajo omejenega roka trajanja. Odloženi davki so v letu 2022 znižali čisti poslovni izid družbe za 190.887 evrov (leto prej 291.381 evrov), v Skupini pa za 254.308 evrov (leto prej 308.942
evrov).
Med odloženimi davki Skupina izkazuje tudi odložene davke iz naslova slabitev naložb v odvisne družbe, ki se ne izločajo, saj gre za davčno postavko obvladujoče družbe. Oblikovane so za odvisne družbe, ki so za družbo opredeljene kot nestrateške in so
hkrati predmet različnih možnih oblik izhoda oziroma dezinvestiranja.
Družba je za del svojih terjatev za odloženi davek 31. decembra 2022 izvedla pobot z obveznostmi v višini 5.125.034 evrov (v predhodnem letu 7.322.723 evrov), znesek pobota v Skupini pa je 31. decembra 2022 znašal 5.215.116 evrov (v predhodnem letu
7.452.051 evrov).
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
287
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za družbo Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje 31. 12. 2021 Pripoznane v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2022 Stanje 31. 12. 2021 Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe 509.689 -211.127 0 298.562 0 0 0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
8.740.582 -122 0 8.740.460 7.332.723 -2.207.688 5.125.035
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev 236.118 7.938 0 244.056 0 0 0
◼ rezervacij za odpravnine 438.550 5.307 -20.002 423.856 0 0 0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade 77.113 -4.042 0 73.071 0 0 0
◼ rezervacij za tožbe 0 11.159 0 11.159 0 0 0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 0 0 453.983 0 0 0
Skupaj 10.456.035 -190.887 -20.002 10.245.147 7.332.723 -2.207.688 5.125.035
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev
drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih
papirjev
-7.332.723 0 2.207.688 -5.125.035 -7.332.723 2.207.688 -5.125.035
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja
družbe
3.123.312 -190.887 2.187.686 5.120.112 0 0 0
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za družbo Luka Koper, d. d.
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje 31. 12. 2020
Pripoznane v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2021 Stanje 31. 12. 2020 Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe 509.689 0 0 509.689 0 0 0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
9.156.152 -415.570 0 8.740.582 5.165.890 2.166.833 7.332.723
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev 153.661 82.457 0 236.118 0 0 0
◼ rezervacij za odpravnine 405.177 41.024 -7.652 438.550 0 0 0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade 76.405 708 0 77.113 0 0 0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 0 0 453.983 0 0 0
Skupaj 10.755.067 -291.381 -7.652 10.456.035 5.165.890 2.166.833 7.332.723
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev
drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih
papirjev
-5.165.890 0 -2.166.833 -7.332.723 -5.165.890 -2.166.833 -7.332.723
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja
družbe
5.589.177 -291.381 -2.174.485 3.123.312 0 0 0
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
288
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2022 za Skupino Luka Koper
(v evrih)
Terjatve Obveznosti
Stanje 31. 12. 2021 Pripoznane v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2022 Stanje 31. 12. 2021 Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2022
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe 509.689 -211.127 0 298.562 0 0 0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
8.761.750 -122 0 8.761.628 7.452.050 -2.236.934 5.215.116
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev 292.968 -45.544 0 247.424 0 0 0
◼ rezervacij za odpravnine 490.518 -4.072 -17.848 468.598 0 0 0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade 82.520 -4.602 0 77.918 0 0 0
◼ rezervacij za tožbe 0 11.159 0 11.159 0 0 0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 0 0 453.983 0 0 0
Skupaj 10.591.428 -254.308 -17.848 10.319.272 7.452.050 -2.236.934 5.215.116
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev
drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih
papirjev
-7.452.051 0 2.236.934 -5.215.117 -7.452.050 2.236.934 -5.215.116
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja
Skupine
3.139.377 -254.308 2.219.086 5.104.155 0 0 0
Preglednica gibanja terjatev za odloženi davek za leto 2021 za Skupino Luka Koper
(v evrih) Terjatve Obveznosti
Stanje 31. 12. 2020 Pripoznane v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2021 Stanje 31. 12. 2020 Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
Stanje 31. 12. 2021
Odložene terjatve in obveznosti za davek iz naslova:
◼ slabitev naložb v odvisne družbe 509.689 0 0 509.689 0 0 0
◼ slabitev drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova
vrednostnih papirjev
9.177.320 -415.570 0 8.761.750 5.250.121 2.201.929 7.452.050
◼ popravka vrednosti terjatev do kupcev 229.100 63.868 0 292.968 0 0 0
◼ rezervacij za odpravnine 463.234 42.237 -14.954 490.517 0 0 0
◼ rezervacij za jubilejne nagrade 81.994 526 0 82.520 0 0 0
◼ nekratkoročne pasivne časovne razmejitve za GJS 453.983 0 0 453.983 0 0 0
Skupaj 10.915.320 -308.939 -14.954 10.591.427 5.250.121 2.201.929 7.452.050
Pobotanje z odloženimi obveznostmi za davek iz naslova slabitev
drugih naložb in odbitne začasne razlike iz naslova vrednostnih
papirjev
-5.250.121 0 -2.201.928 -7.452.050 -5.250.121 -2.201.929 -7.452.050
Odložene terjatve za davek v izkazu finančnega položaja
Skupine
5.665.198 -308.939 -2.216.882 3.139.377 0 0 0
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
289
◀ VSEBINA
Pojasnilo 20. Sredstva za prodajo
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Naložba v odvisno družbo 0 485.000 0 0
Poslovne in druge terjatve ter denar in
denarni ustrezniki
0 0 0 340.807
Skupaj 0 485.000 0 340.807
Postavke iz leta 2021 so bile dokončno odpisane v skladu z zaključkom redne likvidacije družbe Luka Koper
Pristan, d. o. o. – v likvidaciji, ta se je zaključila 14. decembra 2022 z izbrisom iz sodnega registra.
Pojasnilo 21. Zaloge
Na dan 31. decembra 2022 je znašala vrednost zalog materiala v družbi/Skupini 1.596.208 evrov, na isti dan
predhodnega leta pa 1.422.438 evrov. Večji del zalog se nanaša na material za vzdrževanje in nadomestne dele
ter na režijski in pomožni material.
Pojasnilo 22. Poslovne in druge terjatve
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Kratkoročne poslovne terjatve do:
◼ domačih kupcev 29.409.231 20.146.338 30.189.532 20.831.878
◼ tujih kupcev 21.646.631 18.873.816 21.800.778 19.034.849
Kratkoročne poslovne terjatve do družb
v Skupini
568.139 504.373 0 0
Kratkoročne poslovne terjatve do
pridruženih družb
413.994 143.570 413.994 143.570
Kratkoročne poslovne terjatve do
kupcev
52.037.995 39.668.097 52.404.304 40.010.297
Dani kratkoročni predujmi in varščine 86.991 41.176 87.616 41.681
Kratkoročne terjatve, povezane s
finančnimi prihodki
6.385 0 12.410 0
Terjatve do države 3.467.266 2.296.840 3.608.808 2.434.252
Druge kratkoročne terjatve 203.473 407.257 237.797 473.325
Poslovne terjatve 55.802.110 42.413.370 56.350.935 42.959.555
Kratkoročno odloženi stroški 3.544.481 3.700.938 3.551.751 3.707.705
Nezaračunani prihodki 275.941 340.741 275.940 340.740
Sredstva iz pogodb s kupci 0 318.339 0 318.339
Druge terjatve 3.820.422 4.360.018 3.827.691 4.366.784
Skupaj 59.622.532 46.773.388 60.178.626 47.326.339
Poslovne in druge terjatve so 31. decembra 2022 v družbi znašale 59.622.532 evrov, kar je v primerjavi s stanjem
na zadnji dan predhodnega leta za 12.849.144 evrov več. Medtem je Skupina ob koncu leta 2022 izkazovala za
60.178.626 evrov poslovnih in drugih terjatev, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 12.852.287 evrov več.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
290
◀ VSEBINA
Družba/Skupina ima pri večini terjatev do kupcev možnost uveljavljanja zakonite zastavne pravice na
uskladiščenem blagu, ki je v njeni posesti. Družba je v letu 2022 sklenila permanentno zavarovalno polico
za zavarovanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežni del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev
do kupcev, nastalih od 1. novembra 2022 dalje. Na dan 31. decembra 2022 ima družba 65,4 odstotka odprtih
kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev zavarovanih s polico zavarovanja blagovnih terjatev, za 19
odstotkov ima prejete bančne garancije ali denarne varščine, 15,6 odstotka kratkoročnih poslovnih terjatev
do kupcev je nezavarovanih.
Svoje zapadle terjatve družba/Skupina preverja skladno s Pravilnikom o računovodstvu in v primeru zamude
plačila redno oblikuje popravek vrednosti terjatev. Družba/Skupina skladno z MSRP 9 – Finančni instrumenti in
na podlagi računovodske politike oblikuje popravek vrednosti terjatev iz naslova nezapadlih terjatev po ključ-
nih kriterijih tveganja. Iz tega naslova izhaja, da je imela družba/Skupina med odprtimi in nezapadlimi terjatva-
mi manj kot odstotek takih terjatev, pri katerih obstaja tveganje neplačila. V letu 2022 je tako družba oblikovala
za 347.413 evrov popravka vrednosti terjatev in odpravila za 381.393 evrov v preteklosti oblikovanega popravka
vrednosti terjatev, Skupina pa je v istem obdobju oblikovala za 448.758 evrov popravka vrednosti terjatev in
odpravila za 293.552 evrov v preteklosti oblikovanega popravka vrednosti terjatev. Družba je ob likvidaciji
odvisne družbe Luka Koper Pristan, d. o. o. – v likvidaciji prenesla del terjatev in že oblikovan popravek vred-
nosti terjatev v svoje izkaze ter s tem povečala skupno vsoto popravka vrednosti terjatev. Skupina je v letu 2022
del terjatev in popravka vrednosti terjatev, ki jih je v Skupino prinašala družba Luka Koper Pristan, d. o. o. – v
likvidaciji, prenesla iz sredstev (skupine za odtujitev) za prodajo med kratkoročne poslovne terjatve.
31. decembra 2022 družba/Skupina ni izkazovala terjatev do članov uprave in članov nadzornega sveta.
Med drugimi terjatvami družba/Skupina izkazuje kratkoročno nezaračunane prihodke, ki predstavljajo vraču-
nane prihodke na osnovi nastalih stroškov evropskih razvojnih projektov, sofinanciranih s strani evropskih in-
stitucij, v višini 275.941 evrov v družbi/Skupini ter kratkoročno odložene stroške v višini 3.544.481 evrov v druž-
bi in 3.551.751 evrov v Skupini. Obvladujoča družba je v letu 2019 s strani Finančne uprave Republike Slovenije
prejela odločbo v zvezi z obračunom davka od dohodka pravnih oseb za leto 2017 v višini 3.058.642 evrov ter
obveznost poravnala. Izkazala jo je med kratkoročno odloženimi stroški, saj se je na odločbo pritožila. Družba/
Skupina je na podlagi OPMSRP 23 – Negotovost glede obravnav davka iz dobička zaradi negotovosti odločitve
državnih organov v zvezi z navedeno pritožbo oblikovala obveznost za plačilo davka od dohodka pravnih oseb.
Družba/Skupina v letu 2022 ne izkazuje sredstev iz pogodb s kupci, medtem ko jih je konec poslovnega leta
2021 izkazovala za 318.339 evrov, kar je predstavljalo vnaprej vračunane prihodke za še neizstavljene fakture,
vendar za storitve, ki so bile kupcem že opravljene, skladno z MSRP 15.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
291
◀ VSEBINA
Zapadlost kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in terjatev, povezanih s finančnimi
prihodki
Luka Koper, d. d.
31. 12. 2022 31. 12. 2021
(v evrih)
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Odprte in nezapadle
terjatve do kupcev
47.764.501 -189.119 47.575.382 35.523.666 -130.115 35.393.551
Zapadle terjatve do kupcev
5.389.535 -926.922 4.462.613 5.218.692 -944.146 4.274.546
Od tega zapadle:
◼ do 30 dni 3.377.788 -35.409 3.342.379 3.225.694 -32.227 3.193.467
◼ od 31 do 60 dni 590.043 -63.243 526.800 765.724 -77.252 688.472
◼ od 61 do 90 dni 524.158 -106.696 417.462 117.651 -23.388 94.263
◼ od 91 do 180 dni 217.437 -78.575 138.862 221.451 -86.295 135.156
◼ nad 181 dni 680.109 -642.999 37.110 888.172 -724.984 163.188
Skupaj 53.154.036 -1.116.041 52.037.995 40.742.358 -1.074.261 39.668.097
Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev, odvisnih in pridruženih družb.
Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021
(v evrih)
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Odprte in nezapadle
terjatve do kupcev
47.885.008 -192.045 47.692.963 35.641.742 -132.948 35.508.794
Zapadle terjatve do kupcev
5.653.064 -941.723 4.711.341 5.742.025 -1.240.522 4.501.503
Od tega zapadle:
◼ do 30 dni 3.575.096 -37.426 3.537.670 3.398.625 -34.003 3.364.622
◼ od 31 do 60 dni 644.934 -68.856 576.078 820.247 -82.810 737.437
◼ od 61 do 90 dni 530.858 -107.967 422.891 128.273 -25.534 102.739
◼ od 91 do 180 dni 221.369 -79.081 142.288 222.404 -86.743 135.661
◼ nad 181 dni 680.807 -648.393 32.414 1.172.476 -1.011.432 161.044
Skupaj 53.538.072 -1.133.768 52.404.304 41.383.767 -1.373.470 40.010.297
Opomba: Znesek vključuje terjatve do kupcev ter terjatve do pridruženih družb.
Družba je 31. decembra 2022 izkazovala za 1.116.041 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar
je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za 41.780 evrov več. 31. decembra 2022 je Skupina izkazovala za
1.133.768 evrov oblikovanega popravka vrednosti terjatev, kar je v primerjavi s stanjem predhodnega leta za
239.702 evrov manj in je predvsem posledica dokončnega odpisa terjatev v eni izmed družb v Skupini zaradi
zaključka stečajnih postopkov nad kupci.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
292
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja popravka vrednosti
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Stanje 1. januarja 1.074.261 640.275 1.373.470 1.037.328
Povečanja:
Oblikovanje popravkov vrednosti v letu 347.413 619.240 356.681 640.471
Prenos ob likvidaciji družbe Pristan 92.077 0 0 0
Prenos iz sredstev, namenjenih prodaji –
Luka Koper Pristan
0 0 92.077 0
Zmanjšanja:
Izterjane odpisane terjatve -381.393 -183.734 -394.907 -194.123
Prenos v skupino sredstev za prodajo 0 0 0 -103.957
Dokončen odpis (izbris) terjatev -16.317 -1.520 -293.552 -6.249
Stanje 31. decembra 1.116.041 1.074.261 1.133.769 1.373.470
Pojasnilo 23. Denar in denarni ustrezniki
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Gotovina v blagajni 228 1.687 18.403 16.191
Denarna sredstva na računih 19.091.183 15.340.739 20.746.563 37.642.494
Kratkoročni depoziti 50.004.250 1.000.000 73.984.250 2.980.000
Skupaj 69.095.661 16.342.426 94.749.216 40.638.685
Družba/Skupina svoja presežna denarna sredstva plasira v kratkoročne depozite pri bankah, pri čemer njihovo
ročnost prilagaja oceni likvidnostih potreb družbe/Skupine in aktualni ponudbi depozitov na bančnem trgu.
Pojasnilo 24. Kapital
Osnovni kapital
Osnovni kapital v znesku 58.420.965 evrov sestavlja 14.000.000 delnic obvladujoče družbe Luka Koper, d. d., ki
so prosto prenosljive. Nominalna vrednost delnice znaša 4,17 evra.
Vse v zvezi z lastniško strukturo, gibanjem tečaja delnice in dividendno politiko je predstavljeno v 15. poglavju
poslovnega poročila Skupine Luka Koper z naslovom Delnica LKPG.
Kapitalske rezerve in rezerve iz dobička
Družba/Skupina ima oblikovane zakonske rezerve, kot narekuje Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), in sicer
najmanj v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala. Kapitalske in zakonske rezerve ter druge rezerve iz dobička
niso sestavni del bilančnega dobička in ne morejo biti predmet delitve. Statutarnih rezerv družba/Skupina
nima, saj jih statut ne predvideva. Obvladujoča družba je v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o
gospodarskih družbah ob zaključku leta 2022 oblikovala dodatne druge rezerve iz dobička v višini polovice
čistega poslovnega izida, to je 36.633.113 evrov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
293
◀ VSEBINA
(v evrih) 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Kapitalske rezerve 89.562.703 89.562.703
Zakonske rezerve 18.765.115 18.765.115
Druge rezerve iz dobička 242.775.697 206.142.584
Skupaj 351.103.515 314.470.402
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, ki izhajajo iz naslova vrednotenja finančnih naložb,
merjenih po pošteni vrednosti prek kapitala, ter iz naslova nerealiziranih aktuarskih dobičkov in izgub, so
konec leta 2022 v družbi znašale 25.451.881 evrov, v Skupini pa 25.721.519 evrov. Po odštetju odloženih davkov
so v družbi znašale 20.471.436 evrov, v Skupini pa 20.670.417 evrov.
Zadržani dobički
Zadržani dobički so sestavljeni iz nerazporejenega dela čistega poslovnega izida poslovnega leta, ki je 31.
decembra 2022 v družbi znašal 36.633.113 evrov in v Skupini 37.479.059 evrov, ter prenesenega čistega poslov-
nega izida, ki je v družbi znašal 13.596.751 evrov, v Skupini pa 47.753.717 evrov.
Uporaba bilančnega dobička 31. decembra 2021
Uprava in nadzorni svet sta v letu 2022 skupščini družbe predlagala uporabo bilančnega dobička, ki je 31.
decembra 2021 znašal 29.592.320 evrov, na način:
◼ se del bilančnega dobička v znesku 9.940.000 evrov se uporabi za izplačilo dividend v bru-
to vrednosti 0,71 evra na delnico,
◼ del v znesku 14.632.155 evrov se odvede v druge rezerve iz dobička,
◼ preostanek bilančnega dobička v znesku 5.020.165 evrov ostane nerazporejen.
Na 35. skupščini delničarjev Luke Koper, d. d., dne 6. junija 2022 je bil potrjen nasprotni predlog, ki ga je podal
Slovenski državni holding, d. d., v svojem imenu in imenu Republike Slovenije, skladno s katerim:
◼ se del bilančnega dobička v znesku 15.960.000 evrov nameni za izplačilo dividend v bruto
vrednosti 1,14 evra na delnico,
◼ preostanek bilančnega dobička v znesku 13.632.320 evrov ostane nerazporejen.
Izkaz bilančnega dobička za leto 2022 je prikazan v 32. poglavju z naslovom Izkaz bilančnega dobička.
Pojasnilo 25. Rezervacije
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Rezervacije za pokojnine in podobne
obveznosti
8.955.719 7.784.631 9.644.931 8.388.580
Rezervacije za tožbe 11.392.779 11.366.109 11.392.779 11.366.109
Skupaj 20.348.498 19.150.740 21.037.710 19.754.689
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so sestavljene iz rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in
jubilejnih nagrad ter iz programa pozaposlitvenih prispevkov (enkratno izplačilo ob upokojitvi).
Družba/Skupina je 31. decembra 2022 izkazovala za 2.927.480 evrov obveznosti iz naslova pozaposlitvenih
zaslužkov v družbi, ki jih izplačujejo nekatere družbe v Skupini.
Na osnovi aktuarskega izračuna je družba za odpravnine pripoznala nerealizirano aktuarsko izgubo tekočega
in predhodnega leta v višini 174.977 evrov v drugem vseobsegajočem donosu, Skupina pa je pripoznala 132.137
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
294
◀ VSEBINA
evrov aktuarske izgube. V izkazu poslovnega izida je družba/Skupina pripoznala stroške sprotnega službova-
nja, tako za odpravnine kot za jubilejne nagrade, v višini 782.144 evrov v družbi in 887.843 evrov v Skupini, ter
stroške obresti v višini 46.845 evrov v družbi in 51.867 evrov v Skupini. Izplačil iz naslova jubilejnih nagrad in
odpravnin je bilo v letu 2022 v družbi za 197.232 evrov, v Skupini pa za 279.194 evrov.
Rezervacije iz naslova tožb so bile 31. decembra 2022 v družbi/Skupini višje za 26.670 evrov, kar je neto učinek
v letu 2022 črpanih in dodatno oblikovanih rezervacij iz naslova pravnih obvez. Družba/Skupina izkazuje več
različnih tožb za katere skladno z 92. členom MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva
ne razkriva informacij o pravnih obvezah, saj bi njihovo razkritje ustvarilo sodbo o položaju družbe/Skupine v
sporu z drugimi strankami. Stanje rezervacij na dan 31. decembra 2022 odraža najboljšo možno oceno poslo-
vodstva o stanju pravdnih postopkov v zvezi s prejetimi tožbami. Dejanske bodoče obveze družbe/Skupine iz
tega naslova lahko od trenutnih ocen odstopajo tako v pozitivno kot v negativno smer.
Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Luka Koper, d. d.
Aktuarska
predpostavka
Sprememba
v postavki * (za
odstotne točke)
Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Donosnost
+0,5 -46.472 -39.478 -278.572 -305.628
-0,5 49.912 42.778 304.444 338.230
Rast plač
+0,5 51.879 42.178 305.854 332.484
-0,5 -48.619 -39.831 -279.807 -305.050
Fluktuacija
+0,5 -48.629 -40.249 -290.802 -310.929
-0,5 38.671 32.524 137.473 160.834
Analiza občutljivosti aktuarskih predpostavk družbe Skupine Luka Koper
Aktuarska
predpostavka
Sprememba v
postavki * (za
odstotne točke)
Sprememba v sedanji vrednosti obveze za (v evrih)
jubilejne nagrade na dan odpravnine ob upokojitvi na dan
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Donosnost
+0,5 -49.534 -41.846 -294.975 -323.895
-0,5 53.181 45.328 324.237 358.086
Rast plač
+0,5 55.294 44.693 325.579 352.000
-0,5 -51.840 -42.221 -298.123 -323.456
Fluktuacija
+0,5 -51.834 -42.661 -310.069 -329.556
-0,5 41.026 34.342 144.361 168.459
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
295
◀ VSEBINA
Gibanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ter gibanje aktuarskih dobičkov in izgub
v letu
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Luka Koper,
d. d.
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Skupina
Luka Koper
Znesek sedanje vrednosti
obvez na dan 31. 12. 2020
804.263 4.265.020 5.069.283 863.101 4.876.149 5.739.250
Stroški obresti 2.250 12.345 14.595 2.409 14.037 16.446
Stroški sprotnega službovanja 119.781 505.122 624.903 126.776 548.305 675.080
Stroški preteklega službovanja 6.448 0 6.448 7.900 0 7.900
Aktuarski dobički (-) in
izgube (+) – sprememba akt.
predpostavk in izkušnje
-54.084 -16.106 -70.190 -53.101 -77.814 -130.915
Aktuarski dobički – odprava -8.460 -27.862 -36.323 -9.727 -37.526 -47.253
Aktuarske izgube – oblikovanje
in poraba
0 9.099 9.099 0 9.706 9.706
Obveznosti za zaslužke v
obdobju
1. 1. 2021–31. 12. 2021
-58.485 -131.302 -189.787 -68.731 -169.506 -238.237
Znesek sedanje vrednosti
obvez na dan 31. 12. 2021
811.713 4.616.315 5.428.028 868.626 5.163.351 6.031.977
Stroški obresti 6.861 39.983 46.845 7.332 44.535 51.867
Stroški sprotnega službovanja 166.324 624.907 791.231 176.971 682.441 859.412
Stroški preteklega službovanja -3.028 -6.059 -9.087 4.853 23.578 28.431
Aktuarski dobički (-) in
izgube (+) – sprememba akt.
predpostavk in izkušnje
152.564 -132.178 20.386 166.853 -91.045 75.808
Aktuarski dobički – odprava -9.822 -53.020 -62.842 -10.446 -57.599 -68.045
Aktuarske izgube – oblikovanje
in poraba
689 10.222 10.911 689 16.507 17.196
Obveznosti za zaslužke v
obdobju
1. 1. 2022–31. 12. 2022
-42.548 -154.685 -197.232 -48.443 -230.751 -279.194
Znesek sedanje vrednosti
obvez na dan 31. 12. 2022
1.082.754 4.945.486 6.028.240 1.166.435 5.551.017 6.717.452
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
296
◀ VSEBINA
Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2022 glede na vzrok
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Luka Koper,
d. d.
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Skupina
Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube
zaradi spremembe finančnih
predpostavk
-213.674 -1.545.703 -1.759.376 -225.376 -1.624.855 -1.850.231
Aktuarski dobički ali izgube
zaradi izkušenj
357.105 1.370.726 1.727.831 382.472 1.492.718 1.875.190
Skupaj aktuarski dobički (-)
in izgube (+) v obdobju
143.431 -174.977 -31.545 157.096 -132.137 24.959
Prikaz razčlenitve aktuarskih dobičkov in izgub v poslovnem letu 2022 glede na vzrok
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Luka Koper,
d. d.
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Skupina
Luka Koper
Aktuarski dobički ali izgube
zaradi spremembe finančnih
predpostavk
-67.970 -402.220 -470.189 -72.112 -428.686 -500.798
Aktuarski dobički ali izgube
zaradi izkušenj
5.426 367.350 372.776 10.550 326.544 337.094
Skupaj aktuarski dobički (-)
in izgube (+) v obdobju
-62.544 -34.870 -97.413 -61.562 -102.142 -163.704
Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na 31. 12. 2022
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Luka Koper,
d. d.
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Skupina
Luka Koper
2023 51.011 412.270 463.281 58.873 583.196 642.069
2024 62.279 236.627 298.905 65.096 298.901 363.997
2025 73.969 235.251 309.221 84.111 261.419 345.530
2026 72.689 266.451 339.140 77.433 311.268 388.701
2027 98.710 143.922 242.632 109.161 177.378 286.539
nad 5 let 724.095 3.650.965 4.375.061 771.760 3.918.856 4.690.616
Skupaj aktuarski dobički (-)
in izgube (+) v obdobju
1.082.754 4.945.486 6.028.240 1.166.435 5.551.017 6.717.452
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
297
◀ VSEBINA
Zapadlost obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine po koledarskih letih na 31. 12. 2021
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Luka Koper,
d. d.
Skupaj
jubilejne
nagrade
Odpravnine
ob
upokojitvi
Skupaj
Skupina
Luka Koper
2023 36.091 351.883 387.973 40.121 499.733 539.854
2024 35.269 99.191 134.460 40.009 153.920 193.929
2025 40.550 174.853 215.404 42.410 221.339 263.750
2026 50.131 159.018 209.150 56.727 176.438 233.165
2027 51.557 197.278 248.836 53.566 230.788 284.354
nad 5 let 598.114 3.634.093 4.232.207 635.792 3.881.133 4.516.926
Skupaj aktuarski dobički (-)
in izgube (+) v obdobju
811.713 4.616.315 5.428.028 868.626 5.163.351 6.031.977
Preglednica gibanja rezervacij družbe Luka Koper, d. d.
(v evrih) 1.
Odpravnine
ob
upokojitvi
2.
Jubilejne
nagrade
3.
Program
pozapo-
slitvenih
prispevkov
Skupaj
zaslužki
(1., 2. in 3.)
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 4.265.020 804.263 1.601.811 6.671.094 10.601.960 17.273.054
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje
510.460 74.395 1.012.000 1.596.855 1.258.949 2.855.804
◼ Prenos
0 0 -710 -710 0 -710
◼ Črpanje
-131.303 -58.485 -256.498 -446.286 -6.454 -452.740
◼ Odprava
-27.862 -8.460 0 -36.322 -488.346 -524.668
Stanje 31. decembra 2021 4.616.315 811.713 2.356.603 7.784.631 11.366.109 19.150.740
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje
536.875 323.411 1.048.575 1.908.861 75.665 1.984.526
◼ Prenos
0 0 -63.495 -63.495 0 -63.495
◼ Črpanje
-154.685 -42.548 -414.203 -611.436 -46.020 -657.456
◼ Odprava
-53.020 -9.822 0 -62.842 -2.975 -65.817
Stanje 31. decembra 2022 4.945.485 1.082.754 2.927.480 8.955.719 11.392.779 20.348.498
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
298
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja rezervacij Skupine Luka Koper
(v evrih) 1.
Odpravnine
ob
upokojitvi
2.
Jubilejne
nagrade
3.
Program
pozapo-
slitvenih
prispevkov
Skupaj
zaslužki
(1., 2. in 3.)
Tožbe in
odškodnine
Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 4.876.150 863.101 1.601.811 7.341.062 10.601.960 17.943.022
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje
494.233 83.984 1.012.000 1.590.217 1.258.949 2.849.166
◼ Črpanje
-163.607 -68.732 -257.208 -489.547 -6.454 -496.001
◼ Odprava
-43.425 -9.727 0 -53.152 -488.346 -541.498
Stanje 31. decembra 2021 5.163.351 868.626 2.356.603 8.388.580 11.366.109 19.754.689
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje
676.016 356.697 1.048.575 2.081.288 75.665 2.156.953
◼ Črpanje
-230.751 -48.443 -477.698 -756.892 -46.020 -802.912
◼ Odprava
-57.599 -10.446 0 -68.045 -2.975 -71.020
Stanje 31. decembra 2022 5.551.017 1.166.434 2.927.480 9.644.931 11.392.779 21.037.710
Pojasnilo 26. Odloženi prihodki
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Nekratkoročno odloženi prihodki za
redno vzdrževanje
24.341.825 21.642.989 24.341.825 21.642.989
Prejeta nepovratna sredstva 6.935.850 7.235.652 7.026.485 7.376.030
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki 0 0 1.038.081 1.118.357
Skupaj 31.277.675 28.878.641 32.406.391 30.137.376
Družba/Skupina skladno s koncesijsko pogodbo med nekratkoročno odloženimi prihodki izkazuje odložene
prihodke za redno vzdrževanje, saj ima obvladujoča družba Luka Koper, d. d., pravico in obveznost zaraču-
navati pristaniške pristojbine, ki so prihodek, namenjen pokrivanju stroškov opravljanja gospodarske javne
službe. Za letni presežek prihodkov nad stroški obvladujoča družba oblikuje nekratkoročno odložene prihodke
za pokrivanje stroškov gospodarske javne službe rednega vzdrževanja pristaniške infrastrukture v prihodnjih
letih. Če bi stroški presegali prihodke, bi obvladujoča družba nekratkoročno odložene prihodke črpala.
Prejeta nepovratna sredstva se v največji meri nanašajo na nepovratna sredstva in vnaprej prejeta plačila iz
naslova nepovratnih sredstev za vlaganje v evropske razvojne projekte, ki jih izkazuje obvladujoča družba in se
črpajo skladno z življenjsko dobo sredstev. Med prejetimi nepovratnimi sredstvi Skupina izkazuje tudi zadržane
prispevke plač zaposlenih v invalidskem podjetju Luka Koper INPO, d. o. o, in sicer prispevke za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in porodniško varstvo. Sredstva so se črpala skladno z
Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov za pokrivanje stroškov plač invalidov v višini 75
odstotkov ter za stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo za pomoč invalidom.
Drugi nekratkoročno odloženi prihodki Skupine predstavljajo nekratkoročno odložene prihodke, namenjene
pokrivanju stroškov amortizacije osnovnih sredstev.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
299
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja odloženih prihodkov družbe Luka Koper, d. d.
(v evrih) Nekratkoročno
odloženi prihodki za
redno vzdrževanje
Prejeta nepovratna
sredstva
Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 19.973.192 4.180.114 24.153.306
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje 1.669.797 3.508.669 5.178.466
◼ Prenos med druge obveznosti 0 -13.638 -13.638
◼ Črpanje 0 -439.493 -439.493
Stanje 31. decembra 2021 21.642.989 7.235.652 28.878.641
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje 2.698.836 64.559 2.763.395
◼ Prenos med druge obveznosti 0 -812 -812
◼ Črpanje 0 -363.549 -363.549
Stanje 31. decembra 2022 24.341.825 6.935.850 31.277.675
Preglednica gibanja odloženih prihodkov Skupine Luka Koper
(v evrih) Nekratkoročno
odloženi
prihodki
za redno
vzdrževanje
Prejeta
nepovratna
sredstva
Drugi
nekratkoročno
odloženi
prihodki
Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 19.973.192 4.319.834 1.244.138 25.537.164
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje 1.669.797 4.964.960 0 6.634.757
◼ Prenos med druge obve-
znosti
0 -13.638 0 -13.638
◼ Črpanje 0 -1.895.126 -125.781 -2.020.907
Stanje 31. decembra 2021 21.642.989 7.376.030 1.118.357 30.137.376
Spremembe v letu:
◼ Oblikovanje 2.698.836 1.636.840 0 4.335.676
◼ Prenos med druge obve-
znosti
0 -812 0 -812
◼ Črpanje 0 -1.985.573 -80.276 -2.065.849
Stanje 31. decembra 2022 24.341.825 7.026.485 1.038.081 32.406.391
Pojasnilo 27. Nekratkoročna posojila
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Nekratkoročna posojila,
dobljena pri bankah v državi
54.315.463 40.606.555 54.315.463 40.606.555
Nekratkoročna posojila,
dobljena pri bankah v tujini
0 20.081.967 0 20.081.967
Skupaj 54.315.463 60.688.522 54.315.463 60.688.522
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
300
◀ VSEBINA
Družba/Skupina je na zadnji dan leta 2022 imela za 54.315.463 evrov nekratkoročnih posojil do bank, kar je za
10,5 odstotka oziroma 6.373.059 evrov manj kot konec leta 2021. Znižanje je posledica neto učinka refinancira-
nja dela posojil v višini 36.100.000 evrov, ki ga je obvladujoča družba izvedla v juliju 2022 in s katerim je dosegla
znižanje obrestne marže ter podaljšanje roka vračila posojil, ter prenosa dela posojil, ki zapadejo v plačilo v
roku enega leta, med kratkoročna posojila.
Vsa nekratkoročna bančna posojila se odplačujejo po vnaprej opredeljeni dinamiki odplačil. Vse obveznosti iz
nekratkoročnih bančnih posojil so zavarovane z bianko menicami in s finančnimi zavezami. V posojilnih pogod-
bah z bankami ima družba/Skupina določene finančne zaveze, ki so bile v celoti izpolnjene.
Obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ima sklenjeni dve nekratkoročni posojilni pogodbi v skupni v višini
80.000.000 evrov, po katerih sredstva na dan 31. decembra 2022 še niso bila črpana. Ena pogodba v višini
60.000.000 evrov je sklenjena z bančnim sindikatom dveh bank, druga v vrednosti 20.000.000 evrov pa z odvis-
no družbo Luka Koper INPO, d. o. o.
Preglednica gibanja nekratkoročnih posojil
Luka Koper, d. d.
(v evrih) Posojilodajalec
Banke Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 71.209.697 71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki
zapade v roku 1 leta
-10.521.175 -10.521.175
Stanje 31. decembra 2021 60.688.522 60.688.522
Nova posojila 36.100.000 36.100.000
Odplačila v letu -12.250.000 -12.250.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki
zapade v roku 1 leta
-30.223.059 -30.223.059
Stanje 31. decembra 2022 54.315.463 54.315.463
Skupina Luka Koper
(v evrih) Posojilodajalec
Banke Skupaj
Stanje 31. decembra 2020 71.209.697 71.209.697
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki
zapade v roku 1 leta
-10.521.175 -10.521.175
Stanje 31. decembra 2021 60.688.522 60.688.522
Nova posojila 36.100.000 36.100.000
Odplačila v letu -12.250.000 -12.250.000
Prenos med kratkoročna posojila – del, ki
zapade v roku 1 leta
-30.223.059 -30.223.059
Stanje 31. decembra 2022 54.315.463 54.315.463
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
301
◀ VSEBINA
Preglednica stanja glavnic posojil (nekratkoročnih in kratkoročnih) po vrsti obrestne mere
Luka Koper, d. d.
Stanje na dan 31. decembra 2022
(v evrih) Valuta
posojila
Obrestna
mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena
glavnica
Glavnica
31. 12. 2022
Posojila A EUR
od 0,440
do 0,850
od 31. 12. 2028
do 31. 12. 2031
123.716.356 28.356.555
Posojila B EUR
Euribor3m +
0,320
do 30. 4. 2032 36.100.000 34.295.000
Skupaj 159.816.356 62.651.555
◼ od tega kratkoročni del 8.336.093
Stanje na dan 31. decembra 2021
(v evrih) Valuta
posojila
Obrestna
mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena
glavnica
Glavnica
31. 12. 2021
Posojila A EUR
od 0,555
do 0,850
od 31. 12. 2028
do 31. 12. 2031
63.716.356 33.082.648
Posojila B EUR
Euribor3m + od
0,650 do 0,706
od 30. 6. 2026
do 21. 7. 2031
63.000.000 38.127.049
Skupaj 126.716.356 71.209.697
◼ od tega kratkoročni del 10.521.175
Skupina Luka Koper
Stanje na dan 31. decembra 2022
(v evrih) Valuta
posojila
Obrestna
mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena
glavnica
Glavnica
31. 12. 2022
Posojila A EUR
od 0,440
do 0,850
od 31. 12. 2028
do 31. 12. 2031
103.716.356 28.356.555
Posojila B EUR
Euribor3m +
0,320
do 30. 4. 2032 36.100.000 34.295.000
Skupaj 139.816.356 62.651.555
◼ od tega kratkoročni del 8.336.093
Stanje na dan 31. decembra 2021
(v evrih) Valuta
posojila
Obrestna
mera
Datum zapadlosti
posojila
Odobrena
glavnica
Glavnica
31. 12. 2021
Posojila A EUR 0,850 31. 12. 2028 43.716.356 33.082.648
Posojila B EUR
Euribor3m + od
0,650 do 0,706
od 30. 6. 2026
do 21. 7. 2031
63.000.000 38.127.049
Skupaj 106.716.356 71.209.697
◼ od tega kratkoročni del 10.521.175
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
302
◀ VSEBINA
Preglednica stanja nekratkoročnih in kratkoročnih bančnih posojil po nominalni vrednosti in
njihova zapadlost po letih
Luka Koper, d. d., in Skupina Luka Koper
(v evrih) Glavnica
31. 12. 2022
Leto 2023 Leto 2024 Leto 2025 Leto 2026 Leto 2027 Obdobje
2028–2032
Stanje glavnic pre-
jetih posojil, njihova
zapadlost po letih
62.651.555 8.336.093 8.336.093 8.336.093 8.336.093 8.336.093 20.971.092
Predvidene obresti 4.894.581 1.055.802 925.408 789.725 656.687 523.649 943.309
Skupaj 67.546.137 9.391.895 9.261.501 9.125.818 8.992.779 8.859.741 21.914.402
(v evrih) Glavnica
31. 12. 2021
Leto 2022 Leto 2023 Leto 2024 Leto 2025 Leto 2026 Obdobje
2027–2031
Stanje glavnic pre-
jetih posojil, njihova
zapadlost po letih
71.209.697 10.521.175 10.521.175 10.521.175 10.521.175 8.771.175 20.353.824
Predvidene obresti 1.429.862 394.099 326.128 260.366 192.875 127.784 128.610
Skupaj 72.639.559 10.915.273 10.847.303 10.781.541 10.714.050 8.898.958 20.482.435
Pojasnilo 28. Nekratkoročne poslovne obveznosti
Nekratkoročne poslovne obveznosti so na zadnji dan leta 2022 v družbi znašale 1.105.802 evrov (na zadnji dan
leta 2021 so znašale 106.025 evrov) in v Skupini 1.145.239 evrov (na zadnji dan leta 2021 so znašale 143.693
evrov), vključujejo pa prejete nekratkoročne varščine za delovanje trošarinskega skladišča na terminalu za te-
koče in razsute tovore ter prejete nekratkoročne varščine za poslovne prostore v najemu. Povečanje v letu 2022
se nanaša predvsem na prejeto varščino za enega izmed kupcev, s katerim je družba/Skupina pričela poslovati.
Pojasnilo 29. Kratkoročna posojila
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Kratkoročna posojila, dobljena pri
bankah v državi
8.336.093 8.226.093 8.336.093 8.226.093
Kratkoročna posojila, dobljena pri
bankah v tujini
0 2.295.082 0 2.295.082
Skupaj 8.336.093 10.521.175 8.336.093 10.521.175
Kratkoročna posojila, najeta pri bankah, so 31. decembra 2022 predstavljala del glavnic nekratkoročnih posojil,
ki skladno z amortizacijskimi načrti zapadejo v plačilo v letu 2023.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
303
◀ VSEBINA
Preglednica gibanja kratkoročnih posojil
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Posojilodajalec Posojilodajalec
Banke Banke
Stanje 31. decembra 2020 10.521.175 10.521.175
Odplačila v letu -10.521.175 -10.521.175
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki
zapade v roku 1 leta
10.521.175 10.521.175
Stanje 31. decembra 2021 10.521.175 10.521.175
Odplačila v letu -32.408.143 -32.408.143
Prenos iz nekratkoročnih posojil – del, ki
zapade v roku 1 leta
30.223.061 30.223.061
Stanje 31. decembra 2022 8.336.093 8.336.093
Pojasnilo 30. Poslovne in druge obveznosti
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
v državi
27.630.541 24.306.362 28.308.157 24.965.306
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
v tujini
416.588 793.099 462.015 835.045
Kratkoročne obveznosti do družb v
Skupini
777.047 677.951 0 0
Kratkoročne obveznosti do pridruženih
družb
78.865 51.492 78.865 51.492
Kratkoročne obveznosti na podlagi
predujmov
11.245.495 2.623.337 11.461.426 2.826.077
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 6.515.540 5.735.227 6.968.339 6.150.732
Kratkoročne obveznosti do države in
drugih institucij
24.295 444 60.714 17.240
Kratkoročne poslovne obveznosti 46.688.371 34.187.912 47.339.516 34.845.892
Druge poslovne obveznosti 9.390.584 6.141.289 9.946.847 6.479.054
Skupaj 56.078.955 40.329.201 57.286.363 41.324.946
Kratkoročne poslovne in druge obveznosti so bile 31. decembra 2022 v primerjavi s stanjem na zadnji dan
predhodnega leta tako v družbi kakor v Skupini večje. Največje povečanje je opaziti med kratkoročnimi obve-
znostmi na podlagi predujmov, in sicer predvsem zaradi prejetih predujmov za subvencionirane EU projekte
izkazanih v obvladujoči družbi. Povečale so se tudi druge poslovne obveznosti, pri katerih družba/Skupina iz-
kazuje vnaprej vračunane stroške, ki se nanašajo na del plače iz naslova skupinske delovne uspešnosti, obresti
za najeta posojila, stroške za nagrade po individualnih pogodbah, stroške za neizkoriščene dopuste ter vnaprej
vračunane stroške za neprejete račune.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
304
◀ VSEBINA
Pojasnilo 31. Pogojne obveznosti
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Dana poroštva 729.849 1.837.640 0 0
Pogojne obveznosti iz naslova tožb 23.618.984 23.968.442 23.618.984 23.968.442
Skupaj pogojne obveznosti 24.348.833 25.806.082 23.618.984 23.968.442
Dane garancije ne izpolnjujejo pogojev za razkritje pogojnih obveznosti, zato jih družba/Skupina ne razkriva.
Poroštvo v višini 729.849 evrov je obvladujoča družba dala družbi Adria Transport, d. o. o., za finančni najem lo-
komotiv. Družba, ki ji je obvladujoča družba dala poroštvo, je redno plačevala vse obveznosti in iz tega naslova
31. decembra 2022 ni bilo zapadlih obrokov.
Pogojne obveznosti iz naslova tožb so 31. decembra 2022 znašale 23.618.984 evrov in so bile tako v primerjavi s
stanjem predhodnega leta nižje za 349.457 evrov. Znižanje se nanaša na zaključene tožbe, za katere je družba/
Skupina v preteklih obdobjih ocenila, da ne izpolnjujejo pogojev za oblikovanje rezervacij, zato so bile pripo-
znane kot pogojne obveznosti.
Družba/Skupina ima v zvezi z nepremičninami, ki jih na območju koprskega pristanišča uporablja za izvajanje
svoje dejavnosti, in nekaterimi nepremičninami v neposredni bližini koprskega pristanišča odprte zadeve z
Republiko Slovenijo, ki se nanašajo na lastniški status omenjenih nepremičnin, zanje pa z Republiko Slovenijo
skupaj iščeta ustrezne rešitve. Družba/Skupina s strani Republike Slovenije še ni prejela nobenega formalnega
zahtevka, na podlagi katerega bi bilo mogoče oceniti njegovo vrednost, zato ta tudi ni razkrita, bi pa utegnil
imeti pomemben vpliv na izkaze. Družba/Skupina za omenjeno problematiko ni pripoznala rezervacij, saj za to
niso izpolnjeni pogoji.
Pojasnilo 32. Posli s povezanimi osebami
Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)
Ime in priimek Bruto
plača
(fiksni
del)
Bruto
plača
(variabil-
ni del)
Regres
za letni
dopust in
jubilejne
nagrade
Bonitete
zavaro-
valne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave
od 3. 12. 2021
182.958 0 2.008 315 4.092 189.373
Dimitrij Zadel, predsednik uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0 30.855 0 0 0 30.855
Irma Gubanec, članica uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0 27.234 0 0 0 27.234
Metod Podkrižnik, član uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
0 27.758 0 0 0 27.758
Nevenka Kržan, članica uprave
od 1. 7. 2022
69.992 0 1.004 131 3.313 74.440
Robert Rožac, član uprave
od 16. 11. 2021 do 31. 12. 2022
163.294 1.988 2.008 316 8.925 176.531
Vojko Rotar, delavski direktor
od 1. 3. 2018
165.140 27.615 2.008 316 6.896 201.975
Skupaj 581.384 115.450 7.028 1.078 23.226 728.166
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
305
◀ VSEBINA
Prejemki članov uprave v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)
Ime in priimek Bruto
plača
(fiksni
del)
Bruto
plača
(variabil-
ni del)
Regres
za letni
dopust in
jubilejne
nagrade
Bonitete
zavaro-
valne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Boštjan Napast, predsednik uprave
od 3. 12. 2021
0 0 167 0 0 167
Dimitrij Zadel, predsednik uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
160.779 86.274 2.010 216 88.343 337.622
Irma Gubanec, članica uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
144.202 77.709 2.010 216 81.319 305.456
Metod Podkrižnik, član uprave
od 29. 12. 2017 do 15. 11. 2021
144.646 77.561 2.010 216 85.939 310.372
Robert Rožac, član uprave
od 16. 11. 2021
6.267 0 167 11 709 7.154
Vojko Rotar, delavski direktor
od 1. 3. 2018
134.047 34.257 2.010 227 7.608 178.149
Skupaj 589.941 275.801 8.374 886 263.918 1.138.920
Skladno s 5. točko 294. člena Zakona o gospodarskih družbah zgornja tabela poleg prejemkov za opravljanje
funkcije zajema tudi druge prejemke, kot so povračila stroškov, PDPZ ter jubilejne nagrade.
Družba/Skupina je za določitev variabilnega prejemka oziroma nagrajevanja uprave uporabila več kvantitativ-
nih kazalnikov, ki prispevajo k dolgoročnim interesom družbe.
Izplačilo variabilnega prejemka oziroma nagrade članu uprave se izvede v skladu z veljavno zakonodajo.
Člani uprave v pogodbi nimajo določenega plačila variabilnega prejemka oziroma nagrade v obliki delnic.
Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2022 (v evrih)
Skupine oseb Bruto plača
(fiksni in
variabilni
del)
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Člani uprave 696.834 7.028 1.078 23.226 728.166
Člani nadzornega sveta (deset
članov)
260.073 0 2.737 4.000 266.810
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
2.634.657 51.014 0 209.776 2.895.447
Skupaj 3.591.564 58.042 3.815 237.002 3.890.423
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
306
◀ VSEBINA
Prejemki skupin oseb v družbi Luka Koper, d. d., v letu 2021 (v evrih)
Skupine oseb Bruto plača
(fiksni in
variabilni
del)
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
prejemki
Člani uprave 865.742 8.374 886 263.918 1.138.920
Člani nadzornega sveta (deset
članov)
274.166 0 2.043 9.454 285.663
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
2.746.489 56.597 0 171.050 2.974.136
Skupaj 3.886.397 64.971 2.929 444.422 4.398.719
Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2022 (v evrih)
Bruto prejemki skupin oseb Bruto plača
fiksni in
variabilni
del
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
Člani uprave 696.834 7.028 1.078 23.226 728.166
Člani nadzornega sveta (deset
članov)
260.073 0 2.737 4.000 266.810
Člani revizijske komisije (pet
članov) - Luka Koper INPO, d. o. o.
18.094 0 0 188 18.282
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
2.708.660 53.022 0 68.553 2.830.235
Direktorji odvisnih družb 280.882 6.024 0 58.101 345.007
Skupaj 3.964.543 66.074 3.815 154.068 4.188.500
Prejemki skupin oseb v Skupini Luka Koper v letu 2021 (v evrih)
Bruto prejemki skupin oseb Bruto plača
fiksni in
variabilni
del
Regres za
letni dopust
in jubilejne
nagrade
Bonitete
zavarovalne
premije
Bonitete
in drugi
prejemki
Skupaj
Člani uprave 865.742 8.374 886 263.918 1.138.920
Člani nadzornega sveta 274.166 0 2.043 9.454 285.663
Zaposleni na podlagi individualnih
pogodb o zaposlitvi
2.803.073 58.606 0 175.791 3.037.470
Direktorji odvisnih družb 284.180 8.040 0 18.621 310.841
Skupaj 4.227.161 75.020 2.929 467.784 4.772.894
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
307
◀ VSEBINA
Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d.,
v letu 2022 (v evrih)
Ime in priimek Opravljanje
funkcije
Boniteta za
zavarovalne
premije NS
Sejnine in
povračila
stroškov
Skupaj
bruto
izplačila
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021 22.500 316 6.901 29.717
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021 22.500 316 10.975 33.791
Franci Matoz, član od 2. 7. 2021 27.656 316 5.277 33.249
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020 18.750 316 4.730 23.796
Mladen Jovičić, član od 8. 4. 2009 22.500 316 5.445 28.261
Nevenka Črešnar Pergar, članica od 2. 7. 2021 24.000 316 10.816 35.132
Rado Antolovič, član od 1. 7. 2019 do 26. 4. 2022 9.125 129 2.695 11.949
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016 22.500 316 6.017 28.833
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS
od 12. 7. 2021
6.600 0 2.484 9.084
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019 do 12. 8.
2022
15.726 235 4.730 20.691
Tomaž Benčina, član od 7. 6. 2022 9.036 158 3.113 12.307
Skupaj 200.893 2.734 63.183 266.810
Bruto prejemki članov nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta v družbi Luka Koper, d. d.,
v letu 2021 (v evrih)
Ime in priimek Opravljanje
funkcije
Boniteta za
zavarovalne
premije NS
Sejnine in
povračila
stroškov
Skupaj
bruto
izplačila
Andraž Lipolt, član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021 12.691 132 3.190 16.013
Andrej Koprivec, član od 2. 7. 2021 9.113 95 3.555 12.763
Barbara Nose, članica od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021 12.435 132 6.402 18.969
Božidar Godnjavec, član od 2. 7. 2021 9.113 95 5.279 14.487
Franci Matoz, član od 2. 7. 2021 11.109 95 3.207 14.411
Mateja Treven, zunanja članica revizijske
komisije NS od 23. 2. 2019 do 11. 7. 2021
4.045 0 1.716 5.761
Mehrudin Vuković, član od 19. 1. 2020 17.899 227 6.600 24.726
Mladen Jovičič, član od 8. 4. 2009 19.351 227 6.380 25.958
Milan Jelenc, član od 1. 7. 2017 do 1. 7. 2021 12.435 132 7.282 19.849
Nevenka Črešnar Pergar, članica od 2. 7. 2021 9.694 95 5.422 15.211
Rado Antolovič, član od 7. 10. 2013 19.351 227 13.987 33.565
Rok Parovel, član od 12. 9. 2016 20.101 227 6.941 27.269
Simon Kolenc, zunanji član revizijske komisije NS
od 12. 7. 2021
2.555 0 994 3.549
Simona Razvornik Škofič, zunanja članica nomi-
nacijske komisije NS od 22. 3. 2021 do 28. 5. 2021
696 0 660 1.356
Tamara Kozlovič, članica od 22. 8. 2019 21.548 227 10.252 32.027
Uroš Ilić, član od 1. 7. 2017 do 2. 7. 2021 16.207 132 3.410 19.749
Skupaj 198.343 2.043 85.277 285.663
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
308
◀ VSEBINA
Prejemki v poslovnem letu 2022 so bili izplačani v skladu z odločitvijo o določitvi plačila za opravljanje funkcije
in sejnin članom nadzornega sveta in članom komisij nadzornega sveta, sprejeto na 29. skupščini delničarjev
dne 28. decembra 2017, ki je objavljena na spletni strani družbe.
Poleg izplačil članom nadzornega sveta je družba v letu 2022 namenila 573 evrov za izobraževanje članov nad-
zornega sveta.
Posli z Republiko Slovenijo
Luka Koper, d. d.
(v evrih) Plačila v ob-
dobju 2022
Stroški/
odhodki v
obdobju 2022
Plačila v ob-
dobju 2021
Stroški/
odhodki v
obdobju 2021
Koncesija in vodno povračilo 7.849.917 10.682.667 6.992.444 7.729.718
Taksa na pretovor 5.994.238 6.084.315 5.200.080 5.265.145
Dividende 8.139.600 0 8.139.600 0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek
in akontacije)
6.665.206 13.377.322 1.142.469 5.159.085
Ostali davki in prispevki 11.896.076 11.577.922 9.867.531 9.901.759
Skupaj 40.545.037 41.722.226 31.342.124 28.055.707
Skupina Luka Koper
(v evrih) Plačila v ob-
dobju 2022
Stroški/
odhodki v
obdobju 2022
Plačila v ob-
dobju 2021
Stroški/
odhodki v
obdobju 2021
Koncesija in vodno povračilo 7.849.917 10.682.667 6.992.444 7.729.718
Taksa na pretovor 5.994.238 6.084.315 5.200.080 5.265.145
Dividende 8.139.600 0 8.139.600 0
Davek od dohodka pravnih oseb (davek
in akontacije)
6.735.756 13.471.233 1.217.739 5.232.125
Ostali davki in prispevki 12.196.106 12.479.435 10.094.934 10.703.751
Skupaj 40.915.617 42.717.650 31.644.797 28.930.739
Dividende so bile v letu 2022 izplačane še dvema družbama v večinski lasti države, in sicer družbama za
upravljanje naložb SDH, d. d., v višini 1.775.957 evrov in Kapitalski družbi, d. d., v višini 794.100 evrov.
Drugih poslov z Republiko Slovenijo družba/Skupina ni imela.
Posli s fizičnimi osebami
V poslovnem letu 2022 družba/Skupina ni imela poslov s člani uprave in člani nadzornega sveta.
Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno
najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/
sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2022 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, opravila
za 13.482.255 evrov transakcij iz naslova prodaje tem družbam in za 5.399.834 evrov transakcij iz naslova na-
bave, v Skupini pa je bilo prodaj za 13.577.864 evrov in nabav za 5.528.913 evrov. Večina prodaje se je nanašala
na storitve, povezane s pristaniško dejavnostjo, večje nabave pa predstavljajo stroški železniškega transpor-
ta, nabava energije ter stroški zavarovanj. 31. decembra 2022 je Luka Koper, d. d., do teh družb izkazovala za
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
309
◀ VSEBINA
1.784.101 evrov terjatev in 50.491.111 evrov obveznosti, Skupina pa za 1.865.205 evrov terjatev in 50.508.561
evrov obveznosti. Glavnino obveznosti predstavljata posojili, prejeti s strani SID – Slovenske izvozne in razvoj-
ne banke, d. d., in Nove Ljubljanske banke, d. d., ki sta bili najeti pod tržnimi pogoji.
Posli družbe Luka Koper, d. d., z odvisnimi in pridruženimi družbami
Transakcije s povezanimi osebami so bile opravljene pod tržnimi pogoji.
(v evrih) 2022 2021
Prodaja odvisnim družbam:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o. 378.189 386.963
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o. 6.000 27.602
◼ Adria Terminali, d. o. o. 609.623 568.292
◼ TOC, d. o. o. 4.200 4.200
◼ Adria Investicije, d. o. o. 828 828
◼ Logis-Nova, d. o. o. 1.200 1.200
Prodaja pridruženim družbam:
◼ Adria Transport, d. o. o. 357.283 352.926
◼ Adria-Tow, d. o. o. 111.723 105.699
◼ Avtoservis, d. o. o. 1.598.573 712.218
◼ Adriafin, d. o. o. 13.440 13.440
Skupaj 3.081.059 2.173.367
(v evrih) 2022 2021
Nabava od odvisnih družb:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o. 7.222.771 5.659.483
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o. 105 1.038
◼ Adria Terminali, d. o. o. 14.400 14.400
◼ TOC, d. o. o. 20.925 18.251
◼ Adria Investicije, d. o. o. 79.082 84.028
Nabava od pridruženih družb:
◼ Adria Transport, d. o. o. 800 4.000
◼ Adria-Tow, d. o. o. 73.701 37.888
◼ Avtoservis, d. o. o. 879.555 915.558
Skupaj 8.291.339 6.734.646
Pretežni del nabav od odvisnih družb se nanaša na nabave od družbe Luka Koper INPO, d. o. o., ki je za družbo
izvajala predvsem storitve vzdrževanja pristaniške infrastrukture ter elektroinštalacijska dela.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
310
◀ VSEBINA
(v evrih) 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Poslovne in druge terjatve do odvisnih družb:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o. 514.104 446.991
◼ Luka Koper Pristan, d. o. o. 0 4.377
◼ Adria Terminali, d. o. o. 53.608 52.578
◼ TOC, d. o. o. 127 427
◼ Adria Investicije, d. o. o. 84 84
◼ Logis-Nova, d. o. o. 122 122
Poslovne in druge terjatve do pridruženih družb:
◼ Adria Transport, d. o. o. 33.236 39.934
◼ Adria-Tow, d. o. o. 13.170 6.681
◼ Avtoservis, d. o. o. 366.221 95.588
◼ Adriafin, d. o. o. 1.366 1.366
Skupaj 982.038 648.149
(v evrih) 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Poslovne obveznosti do odvisnih družb:
◼ Luka Koper INPO, d. o. o. 791.702 693.307
◼ Adria Terminali, d. o. o. 1.464 1.464
◼ TOC, d. o. o. 3.900 3.199
Poslovne obveznosti do pridruženih družb:
◼ Adria Transport, d. o. o. 0 976
◼ Adria-Tow, d. o. o. 7.211 7.557
◼ Avtoservis, d. o. o. 71.653 42.959
Skupaj 875.930 749.462
Finančni prihodki iz deležev v odvisnih družbah in pridruženih družbah so podrobneje predstavljeni v Pojasnilu
9 Finančni prihodki in odhodki.
Posli Skupine Luka Koper s pridruženimi družbami
Postavke izkaza poslovnega izida iz naslova posla
s pridruženimi družbami
Skupina Luka Koper
(v evrih) 2022 2021
Čisti prihodki od prodaje pridruženim družbam 2.506.031 1.198.018
Stroški materiala nabaljenega od pridruženih družb 86.506 92.380
Stroški storitev opravljenih s strani pridruženih družb 869.810 872.474
Rezultati pridruženih družb 1.734.285 2.793.284
Postavke finančnega položaja podjetja
do pridruženih družb
Skupina Luka Koper
(v evrih) 2022 2021
Nekratkoročne finančne naložbe razen posojil pridruženim družbam 16.361.004 15.784.793
Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih družb 413.994 143.570
Kratkoročne poslovne obveznosti do pridruženih družb 78.865 51.492
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
311
◀ VSEBINA
Pojasnilo 33. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih
tveganj
Med finančna tveganja družbe/Skupine spadajo:
1. tveganje spremembe poštene vrednosti,
2. tveganje spremembe obrestne mere,
3. likvidnostno tveganje,
4. tveganje spremembe deviznega tečaja,
5. kreditno tveganje in
6. tveganje ustrezne kapitalske strukture.
V družbi/Skupini je obvladovanje finančnih tveganj organizacijsko zasnovano v okviru področja financ in
računovodstva, kajti tudi za odvisne družbe se računovodstvo vodi znotraj obvladujoče družbe. V sedanjem
gospodarskem okolju je napovedovanje prihodnjih finančnih kategorij zelo zahtevno in eksterno vnaša v načr-
tovane kategorije višjo stopnjo variabilnosti, s tem pa posledično višjo stopnjo tveganja. Družba/Skupina ima
zato uveden poostren nadzor nad posameznimi finančnimi kategorijami.
Finančni instrumenti
Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
(v evrih) Knjigovodska
vrednost
na dan
31. 12. 2022
Knjigovodska
vrednost
na dan
31. 12. 2021
Knjigovodska
vrednost
na dan
31. 12. 2022
Knjigovodska
vrednost
na dan
31. 12. 2021
Neizpeljana finančna sredstva po pošte-
ni vrednosti
Finančna sredstva po pošteni vrednosti
prek izkaza poslovnega izida
4.205.892 3.415.492 6.691.667 5.901.267
Finančna sredstva po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
41.552.427 53.171.843 42.297.460 54.070.809
Neizpeljana finančna sredstva po
odplačni vrednosti
Finančne terjatve 1.717 3.336 7.274 8.879
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
predujmov in varščin)
52.517.409 40.416.095 52.918.041 40.824.362
Sredstva na podlagi pogodb s kupci 0 318.339 0 318.339
Denar in denarni ustrezniki 69.095.661 16.342.426 94.749.216 40.638.685
Skupaj neizpeljana finančna sredstva 167.373.106 113.667.531 196.663.658 141.762.341
Neizpeljane finančne obveznosti po
odplačni vrednosti
Bančna posojila in druge finančne
obveznosti
62.651.556 71.209.697 62.651.556 71.209.697
Obveznosti iz najemov 1.128.073 1.383.370 1.006.969 1.343.495
Poslovne obveznosti (brez drugih
nekratkoročnih in kratkoročnih
obveznosti, kratkoročnih obveznosti
do države, zaposlencev ter iz naslova
predujmov in varščin)
28.903.041 25.828.904 28.849.037 25.851.843
Skupaj neizpeljane finančne obveznosti 92.682.670 98.421.971 92.507.562 98.405.035
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
312
◀ VSEBINA
1. Obvladovanje tveganj spremembe poštene vrednosti
Družba Luka Koper, d. d.
Družba je konec leta 2022 imela 6,9 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe, vrednotene po
pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 9,5 odstotka). Tveganje spremembe poštene vrednosti se pri
naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh sredstev in posledično
na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tveganje, da prodajna vred-
nost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je družba prepoznala pri naložbah v tržne
vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji dan poslovnega
leta 2022 znašala 45.758.319 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti družba zaradi nepomembnosti finančnih naložb po
pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022
Luka Koper, d. d.
Knjigovod-
ska vred-
nost
na dan
31. 12. 2022
Poštena
vrednost
na dan
31. 12. 2022
Neposredna
vrednost
na borznih
trgih
(1. raven)
Vrednost,
določena
na podlagi
primerlji-
vih tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
(3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži* 45.758.319 45.758.319 44.098.319 0 1.660.000
◼ Nekratkoročno dana posojila** 0 0 0 0 0
◼ Nekratkoročne poslovne
terjatve**
39.991 39.991 0 0 39.991
Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila** 1.717 1.717 0 0 1.717
Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila** 54.315.463 54.315.463 0 0 54.315.463
◼ Nekratkoročne poslovne
obveznosti**
1.105.802 1.105.802 0 0 1.105.802
Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila** 8.336.093 8.336.093 0 0 8.336.093
◼ Druge kratkoročne finančne
obveznosti**
21.564 21.564 0 0 21.564
* merjene po pošteni vrednosti
** predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober
približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
313
◀ VSEBINA
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021
Luka Koper, d. d.
Knjigovod-
ska vred-
nost
na dan
31. 12. 2021
Poštena
vrednost
na dan
31. 12. 2021
Neposredna
vrednost
na borznih
trgih
(1. raven)
Vrednost,
določena
na podlagi
primerlji-
vih tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
(3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži* 56.587.335 56.587.335 55.675.350 0 911.985
◼ Nekratkoročno dana posojila** 1.717 1.717 0 0 1.717
◼ Nekratkoročne poslovne
terjatve**
39.991 39.991 0 0 39.991
Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila** 1.619 1.619 0 0 1.619
Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila** 60.688.522 60.688.522 0 0 60.688.522
◼ Nekratkoročne poslovne
obveznosti**
106.025 106.025 0 0 106.025
Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila** 10.521.175 10.521.175 0 0 10.521.175
◼ Druge kratkoročne finančne
obveznosti**
52.260 52.260 0 0 52.260
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober
približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih
tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.
V letu 2022 je družba pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih v 3. raven preverila z vrednotenjem
izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za
namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Med-
narodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih
podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev
družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila
uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, ko niso bili izpol-
njeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.
Skupina Luka Koper
Skupina je na zadnji dan poslovnega leta 2022 imela 7,0 odstotka svojih sredstev naloženih v finančne naložbe,
vrednotene po pošteni vrednosti (zadnji dan predhodnega leta 9,5 odstotka). Tveganje spremembe pošte-
ne vrednosti se pri naložbah v vrednostne papirje kaže v nihanju borznih tečajev, ki vpliva na vrednost teh
sredstev in posledično na rezultat ob njihovi odsvojitvi, medtem ko pri naložbah v deleže družb obstaja tvega-
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
314
◀ VSEBINA
nje, da prodajna vrednost ne bi bila enaka vrednosti transakcije na trgu. To vrsto tveganja je Skupina prepozna-
la pri naložbah v tržne vrednostne papirje slovenskih podjetij ter pri naložbah v deleže.
Vrednost nekratkoročnih finančnih naložb, vrednotenih po pošteni vrednosti, je tako na zadnji poslovni dan
leta 2022 znašala 48.989.127 evrov.
Analize občutljivosti finančnih naložb po pošteni vrednosti Skupina zaradi nepomembnosti finančnih naložb
po pošteni vrednosti, ki so uvrščene na 3. raven, ne razkriva.
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2022
Skupina Luka Koper
Knjigovod-
ska vred-
nost na dan
31. 12. 2022
Poštena
vrednost
na dan
31. 12. 2022
Nepo-
sredna
vrednost
na borznih
trgih
(1. raven)
Vrednost,
določena
na podlagi
primerlji-
vih tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
(3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži* 48.989.127 48.989.127 44.843.352 0 4.145.775
◼ Nekratkoročno dana posojila** 5.557 5.557 0 0 5.557
◼ Nekratkoročne poslovne
terjatve**
39.991 39.991 0 0 39.991
Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila** 1.717 1.717 0 0 1.717
Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila** 54.315.463 54.315.463 0 0 54.315.463
◼ Nekratkoročne poslovne
obveznosti**
1.145.239 1.145.239 0 0 1.145.239
Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila** 8.336.093 8.336.093 0 0 8.336.093
◼ Druge kratkoročne finančne
obveznosti**
21.564 21.564 0 0 21.564
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober
približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
315
◀ VSEBINA
Hierarhija poštene vrednosti v letu 2021
Skupina Luka Koper
Knjigovod-
ska vred-
nost na dan
31. 12. 2021
Poštena
vrednost
na dan
31. 12. 2021
Nepo-
sredna
vrednost
na borznih
trgih
(1. raven)
Vrednost,
določena
na podlagi
primerlji-
vih tržnih
podatkov
(2. raven)
Vrednosti
ni mogoče
pridobiti
iz tržnih
podatkov
(3. raven)
Nekratkoročna finančna sredstva
◼ Druge delnice in deleži* 59.972.076 59.972.076 56.574.316 0 3.397.760
◼ Nekratkoročno dana posojila** 7.260 7.260 0 0 7.260
◼ Nekratkoročne poslovne
terjatve**
39.991 39.991 0 0 39.991
Kratkoročna finančna sredstva
◼ Kratkoročno dana posojila** 1.619 1.619 0 0 1.619
Nekratkoročne finančne obveznosti
◼ Nekratkoročna posojila** 60.688.522 60.688.522 0 0 60.688.522
◼ Nekratkoročne poslovne
obveznosti**
143.693 143.693 0 0 143.693
Kratkoročne finančne obveznosti
◼ Kratkoročna posojila** 10.521.175 10.521.175 0 0 10.521.175
◼ Druge kratkoročne finančne
obveznosti**
52.260 52.260 0 0 52.260
*merjene po pošteni vrednosti
**predstavljene po pošteni vrednosti
Knjigovodska vrednost kratkoročnih terjatev, denarnih sredstev ter kratkoročnih obveznosti predstavlja dober
približek poštene vrednosti, zato teh v zgornji tabeli ne razkrivamo.
Delnice in deleži, merjeni po pošteni vrednosti (1. raven), so bili vrednoteni po uradno objavljenih veljavnih
tečajih Ljubljanske borze in tečajnice vzajemnih skladov.
V letu 2022 je Skupina pošteno vrednost drugih delnic in deležev uvrščenih v 3. raven preverila z vrednotenjem
izvedenim s strani neodvisnega pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Poročila o oceni vrednosti za
namen računovodskega poročanja, so bila pripravljena v skladu s Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti, Med-
narodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ter smernicami Slovenskega inštituta za revizijo, izhajajoč iz javnih
podatkov o poslovanju in premoženju ocenjevane družbe, javno objavljenih in razkritih strateških usmeritev
družbe ter na podlagi ugotovitev iz opravljenih analiz panožnih trendov in kazalnikov. Za vrednotenje je bila
uporabljena metoda diskontiranja denarnih tokov oziroma metoda neto vrednosti sredstev, ko niso bili izpol-
njeni pogoji za uporabo metode diskontiranja denarnih tokov.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
316
◀ VSEBINA
2. Obvladovanje tveganja spremembe obrestnih mer
Zaradi strukture finančnih obveznosti se družba/Skupina srečuje tudi z obrestnim tveganjem, saj lahko nepri-
čakovana rast variabilnih obrestnih mer negativno vpliva na načrtovane poslovne rezultate.
Družba Luka Koper, d. d.
Na zadnji dan poslovnega leta 2022 se je odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) v
celotni strukturi obveznosti do virov sredstev v družbi v primerjavi s koncem predhodnega poslovnega leta, ko
je znašal 11,9 odstotka, zmanjšal na 9,5 odstotka. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na
prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prikazan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 54,7 odstotka vseh posojil družbe (na
zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,5 odstotka); preostalih 45,3 odstotka prejetih posojil je bilo
sklenjenih s fiksno obrestno mero.
Pregled izpostavljenosti
(v evrih) 31. 12. 2022 Izpostavljenost
2022
31. 12. 2021 Izpostavljenost
2021
Prejeta posojila z variabilno obrestno
mero (brez obrestne zaščite)
34.295.000 54,7 % 38.127.049 53,5 %
Prejeta posojila z nominalno
obrestno mero
28.356.556 45,3 % 33.082.648 46,5 %
Skupaj 62.651.556 100,0 % 71.209.697 100,0 %
Analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer:
(v evrih) Nezaščitena
bančna posojila
z variabilno
obrestno mero
Porast za 15
bazičnih točk
Porast za 25
bazičnih točk
Porast za 50
bazičnih točk
Stanje na dan 31. 12. 2022
3M EURIBOR 34.295.000 51.443 85.738 171.475
Skupni učinek na obrestne
odhodke
34.295.000 51.443 85.738 171.475
Stanje na dan 31. 12. 2021
3M EURIBOR 38.127.049 33.566 55.943 111.885
Skupni učinek na obrestne
odhodke
38.127.049 33.566 55.943 111.885
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer je bila narejena ob predpo-
stavkah morebitne rasti obrestnih mer v višini 15, 25 in 50 bazičnih točk. Konec leta 2022 je imela družba vsa
posojila, vezana na gibanje trimesečnega euriborja, nezavarovana pred obrestnim tveganjem.
Skupina Luka Koper
Odstotek finančnih obveznosti (brez drugih finančnih obveznosti) se je v celotni strukturi obveznosti do virov
sredstev v Skupini znižal s prvotnih 11,2 odstotka v letu 2021 na 8,9 odstotka na zadnji dan poslovnega leta
2022. Učinek morebitnih sprememb variabilnih obrestnih mer na prihodnji čisti poslovni izid po davkih je prika-
zan v tabeli, ki sledi.
Morebitna sprememba variabilnih obrestnih mer bi lahko imela vpliv na 54,7 odstotka vseh posojil Skupine (na
zadnji dan predhodnega leta je znašal ta delež 53,5 odstotka); preostalih 45,3 odstotka prejetih posojil je bilo
sklenjenih s fiksno obrestno mero.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
317
◀ VSEBINA
Pregled izpostavljenosti in analiza občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obre-
stnih mer:
Med družbami v Skupini ima najeta posojila le obvladujoča družba, zato sta pregled izpostavljenosti in analiza
občutljivosti bančnih posojil glede na spremembo variabilnih obrestnih mer enaka kot pri obvladujoči družbi.
3. Obvladovanje likvidnostnega tveganja
Likvidnostno tveganje predstavlja možnost, da družba/Skupina ne bi mogla poravnati obveznosti ob zapad-
losti. Družba/Skupina obvladuje likvidnostno tveganje z rednim načrtovanjem denarnih tokov za različne
ročnosti. Preventivno deluje na področju preprečevanja zamud kupcev, predvsem z rednim spremljanjem in
takojšnjim odzivom na zamude pri plačilih; dodaten ukrep predstavljajo obračuni zamudnih obresti, zasnovani
na vodenju enotne politike do kupcev.
Luka Koper, d. d.
(v evrih) Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 3 do 5
let
Nad 5 let Skupaj
31. 12. 2022
Posojila in krediti 2.084.023 6.252.069 8.336.093 25.008.278 20.971.092 62.651.555
Predvidene obresti od vseh
posojil
200.238 855.564 925.408 1.970.060 943.309 4.894.580
Obveznosti iz najemov 100.662 286.050 326.241 415.120 0 1.128.073
Druge finančne obveznosti 21.564 0 0 0 0 21.564
Kratkoročne poslovne
obveznosti
35.442.876 0 0 0 0 35.442.876
Druge poslovne obveznosti 9.390.584 0 0 0 0 9.390.584
Skupaj 47.239.947 7.393.684 9.587.742 27.393.458 21.914.402 113.529.232
31. 12. 2021
Posojila in krediti 2.630.294 7.890.881 10.521.175 29.813.524 20.353.824 71.209.697
Predvidene obresti od vseh
posojil
104.564 289.535 326.128 581.025 128.610 1.429.862
Obveznosti iz najemov 91.292 325.030 231.003 736.045 0 1.383.370
Druge finančne obveznosti 52.260 0 0 0 0 52.260
Kratkoročne poslovne
obveznosti
31.564.575 0 0 0 0 31.564.575
Druge poslovne obveznosti 6.141.289 0 0 0 0 6.141.289
Skupaj 40.584.273 8.505.446 11.078.306 31.130.594 20.482.435 111.781.053
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
318
◀ VSEBINA
Skupina Luka Koper
(v evrih) Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 3 do 5
let
Nad 5 let Skupaj
31. 12. 2022
Posojila in krediti 2.084.023 6.252.069 8.336.093 25.008.278 20.971.092 62.651.555
Predvidene obresti od vseh
posojil
196.551 549.311 652.535 1.377.306 649.672 3.425.375
Obveznosti iz najemov 84.624 223.839 283.387 415.120 0 1.006.969
Druge finančne obveznosti 21.564 0 0 0 0 21.564
Kratkoročne poslovne
obveznosti
35.878.090 0 0 0 0 35.878.090
Druge poslovne obveznosti 9.946.847 0 0 0 0 9.946.847
Skupaj 48.211.699 7.025.220 9.272.014 26.800.704 21.620.764 112.930.400
31. 12. 2021
Posojila in krediti 2.630.294 7.890.881 10.521.175 29.813.524 20.353.824 71.209.697
Predvidene obresti od vseh
posojil
104.564 289.535 326.128 581.025 128.610 1.429.862
Obveznosti iz najemov 107.194 269.060 284.707 682.534 0 1.343.495
Druge finančne obveznosti 52.260 0 0 0 0 52.260
Kratkoročne poslovne
obveznosti
32.019.815 0 0 0 0 32.019.815
Druge poslovne obveznosti 6.479.054 0 0 0 0 6.479.054
Skupaj 41.393.180 8.449.476 11.132.010 31.077.083 20.482.435 112.534.184
4. Obvladovanje valutnega tveganja
Izhodiščno tveganje spremembe valutnega tečaja izhaja iz terjatev do kupcev, nominiranih v ameriških dolarjih
(USD). Terjatve, nominirane v ameriških dolarjih, so v družbi/Skupini zaradi majhnega obsega fakturirane reali-
zacije v USD zanemarljive, zato se družba/Skupina ni odločila za ščitenje te postavke.
5. Obvladovanje kreditnega tveganja
Obvladovanje tveganja neizpolnitve pogodbenih obveznosti dolžnika oziroma nasprotne stranke – tako ime-
novanega kreditnega tveganja – je v zadnjih letih pridobilo večji pomen, zato se je družba/Skupina odločila za
dodatne ukrepe na področju obvladovanja te vrste tveganja. Neplačila kupcev se namreč prenašajo na gospo-
darske subjekte z verižno reakcijo, kar bistveno poslabša oceno verjetnosti pravočasnih prilivov in ustvarja
dodatne stroške financiranja poslovanja. Poleg pospešenih aktivnosti na področju izterjave, ki so bile vpeljane
v zadnjih letih, in rednega spremljanja zapadlih terjatev do kupcev vse uvaja avtomatizirani sistem nadzora
nad odprtimi terjatvami in kreditnimi limiti, ki so bili postavljeni kupcem. Pri kupcih, pri katerih družba/Sku-
pina zazna plačilne težave in nedoslednost pri spoštovanju sprejetih poslovnih dogovorov, se v izogib plačilni
nedisciplini vzpostavi avansni način plačila za vse naročene storitve. Na to področje pozitivno vpliva specifična
struktura kupcev, saj družba/Skupina pretežno posluje z večjimi družbami, ladjarji, špediterji in agenti, ki vsto-
pajo v poslovni proces družbe/Skupine že vrsto let.
Nekatere vrste terjatev ima družba/Skupina zavarovane z varščinami, ki jih kupcu po plačilu vseh obveznosti
ali ob prekinitvi sodelovanja vrne. Družba je v letu 2022 sklenila pernamentno zavarovalno Polico za zavaro-
vanje blagovnih terjatev, s katero je zavarovan pretežno del njenih kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev,
nastale od 1. novembra 2022 dalje.
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
319
◀ VSEBINA
Izpostavljenost kreditnemu tveganju
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
Pojasnilo 31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Nekratkoročno dana posojila 0 1.717 5.557 7.260
Nekratkoročne poslovne terjatve 39.991 39.991 39.991 39.991
Kratkoročno dana posojila 1.717 1.619 1.717 1.619
Kratkoročne terjatve do kupcev 22 52.037.995 39.668.097 52.404.304 40.010.297
Druge terjatve 22 3.764.115 2.745.273 3.946.631 2.949.258
Denar in denarni ustrezniki 23 69.095.661 16.342.426 94.749.216 40.638.685
Skupaj 124.939.479 58.799.123 151.147.416 83.647.110
6. Obvladovanje tveganja ustrezne kapitalske strukture
Družba/Skupina si je zadala cilj optimalne kapitalske strukture deleža dolžniških virov v pasivi pod 55 odstotkov.
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
(v evrih) 31. 12. 2022 31. 12. 2021 31. 12. 2022 31. 12. 2021
v evrih delež (%) v evrih delež (%) v evrih delež (%) v evrih delež (%)
Kapital 480.225.780 72,5 % 432.176.305 72,5 % 515.732.169 73,6 % 466.965.328 73,6 %
Nekratkoročne
obveznosti
107.788.799 16,3 % 109.790.976 18,4 % 109.603.310 15,6 % 111.691.521 17,6 %
Kratkoročne
obveznosti
74.666.277 11,3 % 54.449.795 9,1 % 75.818.749 10,8 % 55.446.409 8,7 %
Obveznosti do
virov sredstev
662.680.856 100,0 % 596.417.076 100,0 % 701.154.228 100,0 % 634.103.258 100,0 %
Pojasnilo 34. Posli z revizijsko družbo
Pogodbena vrednost storitev revidiranja letnega poročila, ki jih je za poslovno leto 2022 za družbo opravila
družba BDO revizija, d. o. o., je znašala 24.805 evrov brez DDV, za Skupino pa je vrednost opravljenih storitev
revidiranja letnega poročila znašala 43.337 evrov brez DDV. Družba BDO revizija, d. o. o., je za družbo opravila
tudi druge storitve revidiranja računovodskih izkazov za dejavnost gospodarske javne službe rednega vzdrže-
vanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in gospodarske javne službe zbiranja odpadkov s
plovil, revidiranja po ESEF standardu ter revidiranja izračuna in izpolnjevanja finančnih zavez, katerih vrednost
je skupaj znašala 11.200 evrov brez DDV. Druge storitve revidiranja za Skupino znašajo 12.266 evrov brez DDV,
kar vključuje storitev dajanja zagotovil za poročilo o odnosih do povezanih družb ter poročilo o porabi javnih
sredstev, prejetih zaradi zaposlenih invalidov, ki jih je poleg zagotovil, opravljenih za družbo, za poslovno leto
2022 za Skupino opravila družba BDO Revizija, d. o. o.
(v evrih) Luka Koper, d. d. Skupina Luka Koper
2022 2021 2022 2021
Revidiranje letnega poročila 24.805 24.805 43.337 43.337
Druge storitve revidiranja 11.200 6.740 12.266 7.806
Skupaj 36.005 31.545 55.603 51.143
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
320
◀ VSEBINA
32 Izkaz bilančnega dobička
V letu 2022 je obvladujoča družba Luka Koper, d. d., ustvarila čisti dobiček v višini 73.266.227 evrov. Uprava
družbe je ob zaključku leta 2022 v skladu s tretjim odstavkom 230. člena Zakona o gospodarskih družbah polo-
vico čistega poslovnega izida v višini 36.633.114 evrov namenila za druge rezerve iz dobička. Družba ugotavlja,
da je bil v letu 2022 bilančni dobiček 50.229.864 evrov.
(v evrih) 31. 12. 2022 31. 12. 2021
Preneseni čisti dobiček 13.596.751 14.632.155
Čisti poslovni izid poslovnega leta 73.266.227 29.920.330
Povečanje drugih rezerv iz dobička -36.633.114 -14.960.165
Bilančni dobiček skupaj 50.229.864 29.592.320
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
321
◀ VSEBINA
33 Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta
◼ Uprava družbe Luka Koper, d. d., je sklicala 36. skupščino delničarjev družbe Luka Koper, d. d., ki
je potekala 6. februarja 2023. Na skupščini so delničarji odpoklicali člane nadzornega sveta Franci-
ja Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca ter z dnem 7. febru-
arja 2023 imenovali nove člane nadzornega sveta, in sicer Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa
Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja.
◼ Dne 23. februarja 2023 se je v prenovljeni sestavi prvič sestal nadzorni svet Luke Koper, d. d. Člani
so na prvi, ustanovni seji za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino.
Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta – revizijsko, kadrovsko in poslovno.
FEBRUAR 2023
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
322
34 Poročilo neodvisnega revizorja
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
323
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
324
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
325
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
326
LUKA KOPER LETNO POROČILO 2022
◀ VSEBINA
327