Letno poročilo
Skupine Telekom Slovenije in
družbe Telekom Slovenije, d. d.,
za leto 2021
Celovito poročanje o kazalnikih trajnostnega razvoja po standardih GRI
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
Kazalo vsebine
1 SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2021 ........................................................................................ 1
1.1 O Skupini Telekom Slovenije.......................................................................................................... 1
1.2 Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021 .................................................... 4
1.3 Pismo predsednika uprave ............................................................................................................. 9
1.4 Izjava o odgovornosti uprave ....................................................................................................... 11
1.5 Poročilo nadzornega sveta ........................................................................................................... 12
1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije ................................................................................. 15
1.7 Zaveze in članstvo v združenjih ................................................................................................... 18
1.8 Razvojna strategija in načrti ......................................................................................................... 19
1.8.1 Vizija, poslanstvo in vrednote ............................................................................ 19
1.8.2 Poslovni model .................................................................................................... 20
1.8.3 Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije do leta 2026 in plan za
leto 2022................................................................................................................ 22
1.8.4 Strateški projekti .................................................................................................. 25
1.8.5 Doseganje načrtovanih ciljev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021 .......... 26
1.9 Pomembnejši dogodki in dosežki v letu 2021 ............................................................................ 29
1.10 Izjava o upravljanju ........................................................................................................................ 31
1.10.1 Politika upravljanja .............................................................................................. 31
1.10.2 Izjava o skladnosti s kodeksi.............................................................................. 32
1.10.3 Organi upravljanja in nadzora ............................................................................ 34
1.10.4 Druga pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah ..................... 47
1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura .............................................................................. 49
2 POSLOVNO POROČILO ........................................................................................................................... 54
2.1 Finančni rezultati ........................................................................................................................... 54
2.2 Finančno poslovanje Skupine Telekom Slovenije ..................................................................... 57
2.3 Naložbe v osnovna sredstva ........................................................................................................ 59
2.4 Obvladovanje tveganj .................................................................................................................... 60
2.5 Skladnost poslovanja, varstvo konkurence in revidiranje ........................................................ 71
2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje ........................................ 71
2.5.2 Varstvo konkurence, postopki pred sodišči in drugimi organi ...................... 75
2.5.3 Revidiranje............................................................................................................ 76
2.5.4 Regulativa na področju elektronskih komunikacij ........................................... 77
2.6 Poslovno okolje in trendi v panogi .............................................................................................. 79
2.6.1 Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje .............................................. 79
2.6.2 Primerjava slovenskega telekomunikacijskega sektorja z EU........................ 80
2.7 Trženje in prodaja .......................................................................................................................... 84
2.7.1 Trg in tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih ......................................... 84
2.7.2 Upravljanje portfelja blagovnih znamk Telekoma Slovenije ........................... 90
2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije ................................................................ 93
2.7.4 Tržno komuniciranje .......................................................................................... 102
2.8 Omrežja, tehnologije in IT ........................................................................................................... 105
2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov ............................................................... 105
2.8.2 Dostopovna omrežja ......................................................................................... 107
2.8.3 IKT in storitve omrežja ...................................................................................... 109
2.9 Trajnostno poslovanje ................................................................................................................ 111
2.9.1 O letnem poročilu .............................................................................................. 111
2.9.2 Vključevanje in sodelovanje deležnikov ......................................................... 117
2.9.3 Družbeno okolje ................................................................................................. 120
2.9.4 Uporabniki .......................................................................................................... 122
2.9.5 Zaposleni ............................................................................................................ 128
2.9.6 Sistemi kakovostnega vodenja ........................................................................ 142
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
2.9.7 Vplivi na okolje ................................................................................................... 144
2.9.8 Oskrbna veriga ................................................................................................... 154
2.9.9 Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev ............................................ 156
2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI ....................................................................... 157
2.11 Izjava o preverjanju trajnostnega poročila ................................................................................ 169
3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE,
D. D., ZA LETO 2021 ............................................................................................................................... 170
3.1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije .................. 171
3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in ločenim
računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije .............................................................. 179
3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom Slovenije
...................................................................................................................................................... 254
4 PRILOGA .................................................................................................................................................. 262
4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije ......................................................................................... 262
4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov .................................................................................... 264
4.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja .............................................................................. 268
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
1
1 SKUPINA TELEKOM SLOVENIJE V LETU 2021
1.1 O Skupini Telekom Slovenije
1
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju tudi: Telekom Slovenije) s ponudbo najsodobnejših IKT-storitev in
rešitev povezuje svoje uporabnike ter jim zagotavlja varnost in poenostavlja življenja. Kot vodilni slovenski
ponudnik komunikacijskih rešitev nenehno skrbi za razvoj in uvaja nove inovativne tehnologije, uporabnikom z
vrhunskim omrežjem omogoča povezljivost v prvem omrežju Slovenije ter jim zagotavlja najsodobnejše storitve
in odlično uporabniško izkušnjo. Telekom Slovenije upravlja največje in najhitrejše omrežje, ki je po mnenju
uporabnikov tudi najboljše in najbolj zanesljivo.
Skupina Telekom Slovenije je poleg nacionalnega operaterja v Sloveniji s svojimi odvisnimi družbami prisotna
tudi na Kosovu, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji ter Nemčiji.
Skupina Telekom Slovenije upravlja in trži hrbtenično omrežje v regiji jugovzhodne Evrope.
Dejavnost Skupine Telekom Slovenije obsega:
• fiksne in mobilne komunikacije ter IKT-rešitve;
• digitalne in multimedijske vsebine in storitve;
• sistemsko integracijo in storitve v oblaku;
• razvoj in implementacijo rešitev za upravljanje poslovnih vsebin ter orodij za vodenje in spremljanje
poslovanja;
• gradnjo in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij;
• kibernetsko varnost in internet stvari (IoT);
• druge storitve, kot so finančne storitve, rešitve E-zdravja, zavarovanje, rešitve pametnih domov, mest,
skupnosti, industrije in e-mobilnosti ter
• ohranjanje naravne in kulturne dediščine na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline.
Družba: Telekom Slovenije, d. d.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka: 5014018000
Davčna številka: SI98511734
Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic: 6.535.478
Kosovne delnice – oznaka: TLSG
Telefon: + 386 1 234 10 00
Spletna stran: http://www.telekom.si
Elektronski naslov: info@telekom.si
LinkedIn: telekom-slovenije
Facebook: TelekomSlovenije
Instagram: Telekom_Slovenije
Twitter: @TelekomSlo
YouTube: TelekomSlovenije
Delnice Telekoma Slovenije so uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Več v poglavju 1.11
Trgovanje z delnicami in lastniška struktura.
Družbe v Skupini Telekom Slovenije
Več v poglavjih 1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije ter 4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije.
Kontakti za investitorje, delničarje in druge zainteresirane uporabnike
ir@telekom.si in skupscina@telekom.si
Kontakt za informacije o letnem poročilu in za poročanje o trajnostnem poslovanju
2
Telekom Slovenije, d. d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Korporativno komuniciranje
pr@telekom.si
1
GRI GS 102-1, 102-3, 102-5
2
GRI GS 102-53
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
2
Ključne blagovne znamke družb Skupine Telekom Slovenije
3
Ime družbe
Opis
Telekom Slovenije je korporativna blagovna znamka.
Uporablja se v komunikaciji z vsemi skupinami deležnikov (uporabniki,
vlagatelji, poslovnimi partnerji, dobavitelji, zaposlenimi in mediji).
Družba upravlja znamke:
NEO – platforma za pametno življenje na enem mestu povezuje
najboljše rešitve za dom in zabavo.
VALÚ – pametna denarnica, ki uporabnikom omogoča, da v polni meri
živijo sodoben, mobilen življenjski slog.
IZI – nagovarja mlade in preproste uporabnike, ki jim je pomembna
sodobna predplačniška ponudba.
TSmedia je korporativna blagovna znamka.
Družba upravlja znamke:
Siol.net – vodilni slovenski digitalni medij.
Najdi.si – vstopna točka v slovenski splet.
TIS – univerzalni telefonski imenik Slovenije.
1188 – storitev klicnega centra z dodano vrednostjo.
ADsolution – znamka za produkcijske storitve.
Bizi.si – poslovni asistent.
Avtenta je korporativna blagovna znamka.
Družba deluje na področju srednjih in velikih gospodarskih družb ter
javnih ustanov v Sloveniji in regiji. Združuje razvite in preverjene
poslovne rešitve za optimizacijo in izboljšanje učinkovitosti podjetij,
organizacij in javne uprave.
GVO je korporativna blagovna znamka.
Zagotavlja celovite in do okolja prijazne rešitve s področij
projektiranja, geodezije, gradnje, upravljanja in vzdrževanja
telekomunikacijskih omrežij.
Piranske soline je korporativna blagovna znamka.
Družba upravlja znamke:
Solnce – prehrambna linija.
Lepa Vida – kozmetična linija in Thalasso Spa Lepa Vida – terme na
prostem.
KPSS (Krajinski park Sečoveljske soline) – park, ki skrbi za varstvo
narave ter ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot.
3
GRI GS 102-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
3
Ime družbe
Opis
TSinpo je korporativna blagovna znamka invalidskega podjetja.
Deluje pretežno na področju storitev podpore poslovanju in
proizvodnje kartonskih tulcev.
IPKO je korporativna blagovna znamka na Kosovu.
Družba zagotavlja telekomunikacijske storitve. Pokriva mobilno
telefonijo, fiksno telefonijo, internet in kabelsko televizijo.
Hej! – blagovna znamka, ki pokriva segment mladih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
4
1.2 Poudarki poslovanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
4
Izzivi, priložnosti in odziv na pandemijo covid-19
Zagotavljali smo nemoteno delovanje omrežij in varnost zaposlenih
Za nemoteno in neprekinjeno delovanje telekomunikacijskih omrežij v izrednih okoliščinah, kot je pandemija
covid-19, imamo vzpostavljen certificiran sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja, s katerim smo se hitro
in učinkovito prilagajali potrebam po spremembah procesov.
→ Veliko naporov smo še naprej namenjali povečevanju stabilnosti omrežij, pokritosti z omrežjem 4G in 5G,
širitvam potrebnih zmogljivosti, podpori dela na daljavo ter prilagajanju načina dela v klicnih centrih in
Telekomovih centrih. Več v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.
→ V vseh družbah v skupini smo pristopili k dodatni četrtletni oceni tveganj vpliva covid-19, ki je ločena od
splošne ocene tveganj. Družbe v skupini redno spremljajo vpliv covid-19 in izvajajo nadzorno-preventivne
ukrepe. Več v poglavju 2.4 Obvladovanje tveganj.
→ Poskrbeli smo za nemotene delovne procese in varnost zaposlenih. Tistim zaposlenim, ki jim delo to
omogoča, smo zagotovili delo od doma. Za varnost svetovalcev in tehnikov na terenu smo sprejeli stroge
zaščitne ukrepe in jih ustrezno opremili. Več v poglavju 2.9.5 Zaposleni.
•
Okrepljeno digitalno poslovanje in ponudba izboljšala uporabniško izkušnjo
Zaradi epidemičnih ukrepov sta se nadaljevala delo na daljavo ter povečan obseg brezstičnega poslovanja z
našimi uporabniki. Uporabnikom smo zagotavljali povečan obseg govornih, podatkovnih in video storitev ter
prilagajali ponudbo. S tem smo še izboljšali njihovo zadovoljstvo in uporabniško izkušnjo.
→ Uvedli smo nove storitve za fizične in poslovne uporabnike ter storitve kibernetske varnosti, v E-trgovini smo
razširili ponudbo.
→ Nadgradili smo rešitve pametnih domov, mest ter pametnih tovarn in industrije.
→ Izboljšali smo indeks zadovoljstva uporabnikov z mobilnimi in fiksnimi storitvami (CSI) za 2 odstotni točki.
Kupci, ki kupujejo prek spleta, so nakupe v programu zvestobe prepoznali kot najenostavnejši način nakupov
na obroke prek spleta v državi.
Več v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije.
Odgovornost do okolja in družbe ostaja naša usmeritev
Skladno s strateškimi usmeritvami vgrajujemo načela trajnosti v največji možni meri v poslovne procese,
izdelke, storitve in vsebine. Tudi v času pandemije covid-19 ostajajo med našimi ključnimi usmeritvami.
→ Starši in njihovi otroci vse več časa preživijo na spletu, zato smo za njihovo zaščito in varno rabo interneta
ponudili rešitev Varen splet.
→ Uporabnikom s posebnimi potrebami vseskozi zagotavljamo ustrezno prilagojene storitve in terminalsko
opremo. Starejšim in njihovim svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu. Obenem
se širi krog slovenskih občin, ki to storitev sofinancira občanom v okviru projekta Varni in povezani na domu.
Več v poglavju 2.9.4 Uporabniki.
→ Kot sponzor ali donator že vrsto let podpiramo humanitarne, kulturne, okoljske in izobraževalno-znanstvene
projekte in ustanove ter slovenske športnike in športne organizacije. V letu 2021 smo jim namenili
1,999 milijona evrov. Več v poglavju 2.9.3 Družbeno okolje.
→ Električna energija ima največji delež med našimi energenti. Njeno porabo smo v Telekomu Slovenije
zmanjšali za 1,16 %. Več v poglavju 2.9.7 Vplivi na okolje.
→ Ob 30. obletnici obstoja mobilne telefonije smo povabili prebivalce Slovenije, da na naša prodajna mesta
prinesejo svoje odslužene mobitele, za katere bomo poskrbeli, da bodo reciklirani na okolju prijazni način. Več
v poglavju 2.9.7 Vplivi na okolje.
→ S partnerjem ELES smo razvili inteligentno upravljanje e-polnilnic z napredno programsko opremo, ki
zagotavljata večnivojsko upravljanje moči polnjenja na daljavo. Rešitve podpirajo zmanjševanje emisij CO
2
in
so skladne z zelenimi cilji Evropske unije za razogljičenje družbe.
4
GRI GS 201-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
5
Finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije, skladni z računovodskim poročilom
v tisoč EUR / v %
2021 /
31. 12. 2021
2020 /
31. 12. 2020*
Indeks
21/20
Prihodki od prodaje
648.247
647.177
100
Drugi prihodki iz poslovanja
5.303
7.694
69
Poslovni prihodki skupaj
653.550
654.871
100
EBITDA
220.752
209.882
105
EBITDA marža = EBITDA / prihodki od prodaje
34,1%
32,4%
105
EBIT
51.696
42.603
121
Donosnost prodaje = EBIT / prihodki od prodaje
8,0%
6,6%
121
Čisti dobiček iz delujočega poslovanja
37.888
34.084
111
Izguba iz ustavljenega poslovanja
0
-9.219
0
Čisti dobiček poslovnega leta
37.888
24.865
152
Sredstva
1.250.339
1.227.839
102
Kapital
600.431
590.484
102
Čista donosnost kapitala (ROE)
6,4%
4,2%
151
Razmerje med kapitalom in sredstvi (Equity Ratio)
48,0%
48,1%
100
Neto finančni dolg
399.009
378.377
105
NFD / EBITDA
1,8
1,8
100
Investicije v osnovna sredstva (CAPEX)
208.173
173.045
120
EBITDA – CAPEX
12.579
36.837
34
Delež (EBITDA – CAPEX) v EBITDA (Cash Margin)
5,7%
17,6%
32
Število zaposlenih po stanju na zadnji dan obdobja
3.284
3.392
97
Delež CAPEX v poslovnih prihodkih
31,9%
26,4%
121
* Poslovanje Planet TV za leto 2020 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Leto 2019 je prilagojeno za popravek preteklega leta v
računovodskih izkazih družbe IPKO in posledično v Skupini Telekom Slovenije. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in grafih.
Več v računovodskem poročilu v točki 41.
Definicije glej v točki 4.3. Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
Drugi ekonomski kazalniki
v tisoč EUR
2021
2020*
Indeks 21/20
Distribuirana ekonomska vrednost
454.886
473.741
97
Dodana vrednost
164.963
155.881
106
Dodana vrednost na zaposlenega v EUR
49.420
45.989
107
Bruto dodana vrednost na zaposlenega v EUR
99.468
94.699
105
Stroški dela
111.271
111.101
100
Davek iz dobička, vključno z odloženimi terjatvami za davek
-7.187
-523
-
Plačilo lastnikom – dividende
29.275
22.769
129
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
6
Družbeni kazalniki – zaposleni
2021
2020*
Indeks
21/20
Število zaposlenih
3.284
3.392
97
Stopnja fluktuacije
6,1%
5,8%
105
Število ur izobraževanja na zaposlenega
30,3
18,6
163
Neposredni stroški izobraževanja v tisoč EUR
1.397
916
153
Delež zaposlenih z znanstvenim magisterijem in doktoratom
5,0%
4,7%
106
Število ur izobraževanj z varstva osebnih podatkov
354
261
136
Družbeni kazalniki – skupnost
Priključki / uporabniki
2021
2020
Indeks
21/20
Mobilna telefonija**
1.962.600
1.873.876
105
Fiksna govorna telefonija
508.184
521.068
98
Širokopasovni priključki**
477.621
464.258
103
Delež reklamacij v številu vseh izdanih računov
0,53%
0,57%
93
Delež stroškov za sponzorstva in donacije v poslovnih prihodkih
0,3%
0,3%
100
** Maloprodajni in veleprodajni.
Energetski in okoljski kazalniki
Telekom Slovenije
2021
2020*
Indeks
21/20
Poraba električne energije v milijonih kWh
73
74
99
Direktni energetski stroški v tisoč EUR
9.122
9.117
100
Odpadki skupaj v tonah
5.213
8.900
59
- Odpadna električna in elektronska oprema, zbrana v TC (v tonah)
1
2
55
Poraba pisarniškega papirja v evrih
10.975
14.759
74
Poraba goriva za službena vozila v litrih
791.053
788.544
100
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
7
Prihodki od prodaje in število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije
EBITDA in EBITDA marža v čistih prihodkih od prodaje Skupine Telekom Slovenije
EBIT - dobiček iz poslovanja in čisti dobiček poslovnega obdobja Skupine Telekom Slovenije
Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije
716
715
665
647
648
3.673
3.530
3.387
3.392
3.284
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
0
100
200
300
400
500
600
700
800
2017 2018 2019* 2020* 2021
Število zaposlenih
Prihodki od prodaje v
mio EUR
Čisti prihodki od prodaje Število zaposlenih
169
186
215
210
221
23,6%
25,9%
32,3%
32,4%
34,1%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
0
50
100
150
200
250
300
2017 2018 2019* 2020* 2021
EBITDA marža v %
EBITDA v mio EUR
EBITDA Delež EBITDA v čistih prihodkih od prodaje v %
4.6
17.9
41.2
42.6
51.7
9.0
33.3
0.9
24.9
37.9
0
10
20
30
40
50
60
2017 2018 2019* 2020* 2021
v mio EUR
EBIT Čisti poslovni izid
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
8
Sestava obveznosti do virov sredstev in neto finančni dolg Skupine Telekom Slovenije
Capex - naložbe v osnovna sredstva v milijonih evrov in njihov delež v poslovnih prihodkih v %
681
620
591
590
600
671 613 660 637 650
282
302
403
378
399
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2017 2018 2019* 2020* 2021
NFD
v mio EUR
Kapital v mio EUR Obveznosti v mio EUR Neto finančni dolg (NFD) v mio EUR
159
134
185
173
208
21,9%
18,3%
27,6%
26,4%
31,9%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
0
50
100
150
200
250
2017 2018 2019* 2020* 2021
v mio EUR
CAPEX Delež v poslovnih prihodkih v %
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
9
1.3 Pismo predsednika uprave
5
Spoštovani delničarji, vlagatelji, poslovni partnerji in sodelavci,
tudi v letu 2021 je na način življenja, potrebe uporabnikov komunikacijskih storitev in naše poslovanje vplivala
pandemija covida-19. Kljub temu smo vseskozi skrbeli za razvoj, zagotavljali nemoteno poslovanje ter
nemoteno in varno delovanje storitev. Z ustrezno organizacijo dela smo zaposlenim zagotovili varno delovno
okolje, s prilagoditvijo procesov pa optimizirali svoje poslovanje. Skladno s sistemom upravljanja
neprekinjenega poslovanja, ki ga imamo certificiranega po standardu ISO 22301, smo v Telekomu Slovenije
usposobljeni za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih okoliščinah.
Ne glede na izzive, ki jih je prinesla pandemija covida-19, je Skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Tako
je Skupina Telekom Slovenije v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je skladno z
načrtom in na ravni predhodnega leta. Prihodki od prodaje so dosegli 648,2 milijona evrov, čeprav je bil
mednarodni govorni promet in promet od gostovanja tujih uporabnikov v našem mobilnem omrežju nižji kot v
obdobju pred pandemijo. Višje prihodke kot leto prej je v letu 2021 ustvarila družba IPKO.
Na ravni Skupine Telekom Slovenije je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA)
dosegel 220,8 milijona evrov, kar je za 5 % več od načrtovanega in za 5 % več kot v letu 2020. V čistih
prihodkih od prodaje je imel EBITDA na ravni skupine 34-odstotni delež. Po obračunu davka iz dobička z
odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto 2021 zaključila s čistim dobičkom v višini
37,9 milijona evrov, kar je za 23 % več od načrtovanega in za 52 % več kot v letu 2020. Dobiček iz poslovanja
(EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,7 milijona evrov, kar je za 21 % več kot v letu 2020. V letu 2021 smo na ravni
skupine za naložbe skupno namenili 208,2 milijona evrov. Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev
radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom pridobil
radiofrekvenčni spekter v pasovih 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1.500 MHz, 2.100 MHz, 3.600 MHz in
26 GHz, za kar smo skupno plačali 52,1 milijona evrov. V postopku dražbe smo pridobili celoten načrtovan
frekvenčni spekter, s katerim bomo uporabnikom tudi v prihodnje zagotavljali najnaprednejše storitve in rešitve
z najboljšo uporabniško izkušnjo. 5G, ki smo ga kot prvi v Sloveniji uvedli že oktobra 2020, je pomemben temelj
sodobne digitalne družbe, ki jo aktivno soustvarjamo. Uvajamo novosti, razvijamo rešitve pametnih mest in
skupnosti, skupaj s partnerji smo pomemben del industrije 4.0, osredotočamo se na področja javne varnosti in
zdravstva. Imamo največje omrežje: z omrežjem LTE/4G smo konec leta 2021 pokrivali 96,8 % prebivalstva, z
LTE-A/4G+ več kot 84 % prebivalstva, s 5G pa prek 38,8 % prebivalstva. Ob tem smo v letu 2021 aktivno
nadgrajevali in širili tudi dostopovno optično omrežje. Priklop nanj smo omogočili dodatnim
42.150 gospodinjstvom. Skupno možnost priklopa na optiko omogočamo že več kot 411.000 oziroma več kot
polovici slovenskih gospodinjstev. Konec decembra 2021 smo imeli v Sloveniji vodilni tržni delež v segmentu
mobilne telefonije (36,7 %) in IPTV (42,4 %), v segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta pa
imamo 27,8-odstotni tržni delež. IPKO je imel konec decembra 2021 na trgu mobilnih storitev 49,7-odstotni tržni
delež prihodkov, na trgu širokopasovnega dostopa pa 28,2-odstotni tržni delež.
V letu 2021 smo ustavili postopek prodaje družbe TSmedia in pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.
Glede na dinamičnost IKT-trga bo Avtenta še naprej kot samostojna družba v okviru Skupine Telekom
Slovenije krepila položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev. Ob zaključku leta se je Telekomu Slovenije
iztekla petletna pogodba o sodelovanju pri nakupu električne energije, tako da smo s 1. januarjem 2022
električno energijo prenehali dobavljati končnim uporabnikom.
Ob povečani digitalizaciji ter delu in šolanju na daljavo posebno skrb namenjamo varnosti, in sicer tako z
razvojem storitev za zasebne in poslovne uporabnike kot z najsodobnejšim Operativnim centrom kibernetske
varnosti, v katerem razvijamo prilagojene rešitve za podjetja vseh velikosti. V njem skrbimo za svojo zaščito,
skrb za kibernetsko varnost pa nam zaupa tudi vedno več podjetij in organizacij.
V letu 2021 smo obeležili nekaj pomembnih mejnikov. Tako je minilo natanko 30 let od uvedbe mobilne
telefonije in interneta v Sloveniji, nosilec razvoja v vsem tem obdobju je bil in je Telekom Slovenije oziroma
njegove odvisne družbe. Minilo je tudi natanko tri leta, odkar smo v slovenske domove vstopili z glasovnim
upravljanjem vsebin in naprav pametnega doma, in to v slovenskem jeziku. Glasovno upravljanje je postalo
izjemno priljubljeno – platformo NEO je konec leta uporabljalo že več kot 130.000 uporabnikov, v enem letu se
je število uporabnikov povečalo za tretjino. Uporabniki pametne denarnice VALÚ, s katero smo v letu 2019
nadgradili svoj portfelj finančnih storitev, so v letu 2021 opravili več kot 2 milijona transakcij, število uporabnikov
5
GRI GS 102-14
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
10
pa se je povečalo za več kot 40 %, tako da je konec leta VALÚ uporabljalo več kot 100.000 uporabnikov.
Razvili in omogočili smo tehnično rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava našim naročnikom mobilnih storitev
omogoča edino turistično zavarovanje s plačilom glede na dejansko število dni, ko je posameznik v tujini.
Vedno večje je povpraševanje po storitvi E-oskrba, širimo tudi mrežo, v kateri ponujamo rešitve telemedicine.
Razvijamo in nenehno nadgrajujemo trajnostne rešitve za pametna mesta in skupnosti, ki omogočajo
spremljanje različnih okoljskih parametrov, v več občinah smo uspešno vzpostavili sisteme za usmerjanje in
umirjanje prometnih tokov. Skupaj z ELES-om in partnerji smo razvili napredno rešitev za učinkovito množično
polnjenje e-vozil, ki je vodena na daljavo in ki zagotavlja stabilnost elektroenergetskega sistema. Rešitev je del
koncepta celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil. Gre za rešitve, ki jih razvijamo za
okolju prijazno prihodnost, saj omogočajo zmanjševanje emisij CO
2
in podpirajo cilje Evropske unije za
razogljičenje družbe.
Trajnostno poslovanje je vpeto v vse naše poslovne procese, o svojih aktivnostih na tem področju vsako leto
poročamo tudi v letnih poročilih. V smeri nadaljevanja razogljičenja družbe smo v Strateškem poslovnem načrtu
do leta 2026 poleg ostalih aktivnostih predvideli tudi gradnjo dodatnih sončnih elektrarn, s katerimi bomo
obstoječo lastno proizvodnjo elektrike nekajkratno povečali. Postopno povečujemo delež osebnih e-vozil v
voznem parku in širimo mrežo e-polnilnic, povečevali bomo tudi delež pridobljene električne energije iz
nizkoogljičnih virov ter se še naprej osredotočali na zagotavljanje digitalnih storitev čim večjemu deležu
prebivalstva in digitalizacijo poslovanja. Spremljamo delež ponovno uporabljene elektronske opreme in skrbimo
za uresničevanje koncepta krožnega gospodarstva. K slednjemu prispevamo tudi z zbiranjem odsluženih
mobitelov ob 30-letnici mobilne telefonije, v zameno zanje smo spomladi 2022 v Sloveniji posadili
1.000 medovitih dreves.
Storitve razvijamo odgovorno do uporabnikov, posebno pozornost namenjamo otrokom, mladostnikom in
ranljivim skupinam. Skrbimo za dobre in dolgoročne odnose v dobavni verigi ter zagotavljamo visok delež
slovenskih dobaviteljev. Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje okoljskih in etičnih standardov.
V letu 2021 smo delničarjem izplačali dividendo v višini 4,50 evra bruto na delnico.
Tudi v letu 2021 so zaposleni, ki jim je to omogočala narava dela, del leta delo opravljali na daljavo. Kljub temu
nas je pandemija povezala, saj smo veliko pozornosti namenjali komunikaciji in vključenosti zaposlenih.
Zaposleni so motivirani in zavzeti, kar kažejo tudi rezultati merjenja organizacijske vitalnosti, ki smo jo v
Telekomu Slovenije, Avtenti in IPKU opravili konec leta. Ob nenehnem tehnološkem razvoju in uvajanju novosti
posebno pozornost namenjamo izobraževanju in krepitvi kompetenc zaposlenih. V letu 2021 smo v Telekomu
Slovenije povprečno število ur izobraževanj na zaposlenega povečali za 7 % in skoraj dosegli raven pred
pandemijo, na ravni Skupine Telekom Slovenije pa smo jo presegli. Veseli nas, da so naše aktivnosti
prepoznane v okolju, saj je Telekom Slovenije prejel nagrado za najuglednejšega delodajalca v panogi in se
uvršča med najuglednejše slovenske delodajalce, prejeli smo certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, v
januarju 2022 pa tudi mednarodno priznanje TOP Employer.
Izzive, ki jih je pandemija prinesla v spremenjenih življenjskih in komunikacijskih navadah ter načinu dela in
poslovanja, uspešno premagujemo. Tudi v prihodnje bo konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije
vrhunska kakovost in nenehen razvoj celovitih rešitev. Skupina Telekom Slovenije za leto 2022 načrtuje
660,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA v višini 211,2 milijona evrov, 27,9 milijona evrov čistega
dobička in 203,1 milijona evrov investicij. Razvoj bo še naprej temeljil na zagotavljanju odlične uporabniške
izkušnje ter visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega poslovanja. Ob zaupanju delničarjev in
drugih deležnikov bomo z vrhunsko usposobljenimi in zavzetimi zaposlenimi utrjevali položaj vodilnega in
najnaprednejšega ponudnika celovitih IKT-storitev in rešitev.
Cvetko Sršen,
predsednik uprave
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
11
1.4 Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave Telekoma Slovenije, d. d., odgovorni za sestavo letnega poročila, potrjujemo računovodske
izkaze Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije za leto, končano 31. decembra 2021,
uporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom.
Člani uprave Telekoma Slovenije, d. d., zagotavljamo:
– da je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021 z
vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, po
našem najboljšem vedenju sestavljeno in objavljeno skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU;
– da je računovodsko poročilo s pojasnili sestavljeno v skladu z ustreznim okvirom računovodskega
poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja in
poslovnega izida družbe Telekom Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije kot celote;
– da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov dosledno uporabljene izbrane računovodske usmeritve in
razkrite njihove morebitne spremembe, da so računovodske ocene pripravljene pošteno in premišljeno
ter v skladu z načeli previdnosti in dobrega gospodarjenja ter ob predpostavki nadaljevanja poslovanja
Telekoma Slovenije, d. d., in Skupine Telekom Slovenije v prihodnosti ter
– da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki sta jim Telekom Slovenije, d. d., in
Skupina Telekom Slovenije kot celota izpostavljena.
Uprava je odgovorna tudi za sprejem in izvajanje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za
preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek, preverijo poslovanje
posameznih družb, kar lahko povzroči dodatne davčne obveznosti. Uprava ni seznanjena z okoliščinami, ki bi
lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Cvetko Sršen,
predsednik uprave
Tomaž Jontes,
podpredsednik
uprave
dr. Mitja Štular,
član uprave
Barbara Galičič
Drakslar,
članica uprave
Špela Fortin,
članica uprave –
delavska direktorica
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
12
1.5 Poročilo nadzornega sveta
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je sestavljen iz devetih članov, tekom leta 2021 se je njegova sestava
spreminjala.
Skupščina delničarjev je 21. januarja 2021 odpoklicala člana nadzornega sveta Igorja Rozmana, predstavnika
kapitala, za člane nadzornega sveta pa izvolila Iztoka Černošo, mag. Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in
Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 22. januarja 2021. Z izvolitvijo novih
članov nadzornega sveta je prenehala funkcija Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu
Belingarju, ki so bili v nadzorni svet imenovani s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.
Člani nadzornega sveta so 11. februarja 2021 za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo,
namestnika pa sta ostala Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin kot predstavnik
zaposlenih.
Članicama nadzornega sveta, predstavnicama kapitala, Barbari Kürner Čad in mag. Barbari Gorjup je mandat
potekel 27. aprila 2021. Skupščina delničarjev je 18. junija 2021 za člana nadzornega sveta, ki predstavljata
kapital, izvolila mag. Karlo Pinter in dr. Jurija Toplaka, in sicer za štiriletni mandat, ki je začel teči z dnem
izvolitve na skupščini. Nadzorni svet je 22. junija 2021 za namestnico predsednika nadzornega sveta izvolil
mag. Karlo Pinter.
Svet delavcev Telekoma Slovenije je 21. oktobra 2021 na mesto predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu
za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči 14. novembra 2021, imenoval Draga Kijevčanina, Dušana Piška
in Jano Žižek Kuhar.
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju,
kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča učinkovito
izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet se je v letu 2021 sestal na 15 rednih in dveh izrednih sejah, dve seji je opravil dopisno. Tekom
leta 2021 je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in Skupine
Telekom Slovenije. Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne
teme so bile predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev, predlogov in
skrbne presoje komisij je nadzorni svet sprejemal ustrezne odločitve ter po sejah sproti obveščal deležnike.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb navaja, da so vsi stroški delovanja
nadzornega sveta razkriti v tem letnem poročilu.
Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta
Najpomembnejše teme sej nadzornega sveta v letu 2021 so bile povezane s spremljanjem rednega poslovanja
družbe in njenega razvoja ter s sestavo uprave. Nadzorni svet in uprava sta se usmerjala v določanje strategije
ter prepoznavanje in obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno za uspešno prihodnje poslovanje tako
družbe Telekom Slovenije kot Skupine Telekom Slovenije.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 10. marca 2021 s predsednikom uprave in tremi člani uprave družbe
sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika oziroma članov uprave
družbe. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave imenoval Cvetka Sršena, za člana uprave pa dr. Mitjo
Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021. 22. marca 2021 je nadzorni svet
na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je štiriletni mandat začela 31. marca 2021.
V okviru svojih pristojnosti je nadzorni svet odgovorno odločal in v letu 2021:
• sprejel Strateški poslovni načrt Telekoma Slovenije in Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2022 –
2026 ter letni plan za poslovno leto 2022;
• sprejel revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2020;
• imenoval predsednika in podpredsednika uprave ter dva člana uprave;
• podal soglasja k imenovanju direktorjev odvisnih družb;
• podal soglasje za sodelovanje na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih
komunikacijskih storitev končnim uporabnikom;
• podal soglasje k ustavitvi postopka pripojitve odvisne družbe Avtenta k Telekomu Slovenije;
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
13
• podal soglasje k ustavitvi postopka prodaje družbe TSmedia.
Pri nadzorovanju vodenja poslov Telekoma Slovenije in odvisnih družb v Skupini Telekom Slovenije se je
nadzorni svet v letu 2021 redno seznanjal s:
• poročili o poslovanju matične družbe in odvisnih družb;
• uresničevanjem strateškega poslovnega načrta matične družbe in odvisnih družb;
• ocenami kazalnikov poslovanja matične družbe in odvisnih družb v vsakokratnem obdobju;
• drugimi informacijami, povezanimi s poslovanjem matične družbe in odvisnih družb.
Nadzorni svet je sproti reševal nasprotja interesov (izjave po referenčnem kodeksu so objavljene na spletnih
straneh družbe). V poslovnem letu 2021 je en član nadzornega sveta naznanil nastop posameznih dejstev, ki bi
lahko vplivale na njegovo neodvisnost.
Nadzorni svet je v aprilu 2021 posodobil besedilo Poslovnika o delu nadzornega sveta. V januarju 2022 je
pristopil k vrednotenju svojega dela in bo v letu 2022 sprejel sklepe glede izboljšav pri nadaljnjem delu.
Delo komisij nadzornega sveta
Nadzorni svet je imel v letu 2021 oblikovane štiri stalne komisije. To so revizijska komisija, kadrovska komisija,
komisija za strategijo ter komisija za trženje in tehnologijo. Nominacijska komisija je bila ustanovljena za izborni
postopek kandidatov za člane nadzornega sveta in je bila v aprilu 2021 razpuščena, saj je v roku opravila vse
zadane naloge.
Komisije so obravnavale teme s področja delovanja nadzornega sveta in mu svetovale pri pomembnih
vprašanjih. S tem so pripomogle k boljšemu delu in večji učinkovitosti nadzornega sveta.
Nadzorni svet je sproti spremljal delo komisij in izvajanje sklepov. Njihovo delo je podrobneje opisano v
poglavju 1.10.3 Organi upravljanja in nadzora v poslovnem delu letnega poročila.
Ocena dela uprave in nadzornega sveta
Delo članov nadzornega sveta vključno z delom v komisijah je bilo strokovno in usmerjeno v učinkovito
opravljanje funkcije. Člani nadzornega sveta so se redno udeleževali sej, se na obravnavane teme temeljito
pripravili in dajali konstruktivne predloge.
Na podlagi strokovno pripravljenih pisnih in ustnih informacij uprave družbe je nadzorni svet kompetentno
sprejemal odločitve v skladu s poslovnikom, z akti družbe in zakonskimi pooblastili. Delo nadzornega sveta so
vsebinsko podpirali predlogi komisij nadzornega sveta.
Na podlagi opisanega tekočega spremljanja ter nadziranja poslovanja in vodenja Telekoma Slovenije in družb v
Skupini Telekom Slovenije v poslovnem letu 2021 ter na podlagi Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije
in družbe Telekom Slovenije za leto 2021, ki ga je sestavila in predložila uprava, nadzorni svet ocenjuje, da
letno poročilo in v njem vsebovana razkritja prikazujejo dejansko stanje ter položaj odvisnih družb v Skupini
Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije.
Nadzorni svet ocenjuje, da je uprava Telekoma Slovenije v poslovnem letu 2021 uspešno vodila posle in
uresničevala zastavljene cilje, še posebej ob upoštevanju delovanja v zaostrenem konkurenčnem okolju, v
katerem poslujejo tako matična družba kot odvisne družbe.
Potrditev letnega poročila in predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2021
Na seji 20. aprila 2022 je nadzorni svet obravnaval revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in
družbe Telekom Slovenije za leto 2021. Na podlagi preveritve letnega poročila in računovodskih izkazov s
pojasnili, preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je
nadzorni svet revidirano Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021
potrdil.
Uprava Telekoma Slovenije je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-
1) takoj po sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe
Telekom Slovenije za leto 2021 skupaj z revizorjevim poročilom za leto 2021, ki ga je nadzorni svet obravnaval
na seji 20. aprila 2022. Revidiranje Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije
za leto 2021 je opravila revizijska družba PricewaterhouseCoopers, d.o.o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k
računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. Revizijska komisija
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
14
Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je na seji, ki je potekala 11. aprila 2022, obravnavala revidirano Letno
poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 ter ugotovila, da je bilo letno
poročilo izdelano pravočasno, sestavljeno pa je jasno, pregledno in skladno z določili Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1), veljavnimi Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska
skupnost, in z drugo relevantno zakonodajo. Revizijska komisija na letno poročilo za leto 2021 ni imela
pripomb, zato je nadzornemu svetu predlagala, naj v skladu z 282. členom ZGD-1 Letno poročilo Skupine
Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 potrdi.
Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča revizijske komisije, podatkov in razkritij v letnem poročilu Nadzorni
svet Telekoma Slovenije ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v skladu z veljavno
zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu z
zahtevami ZGD-1 ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo premoženjski in
finančni položaj Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije na 31. december 2021 ter njun
poslovni izid in denarni tok za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja, kot jih je sprejela Evropska skupnost. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer
na Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021 nadzorni svet nima
pripomb, ki bi ga kakorkoli zadrževale pri sprejetju odločitve o njegovi potrditvi.
Zato je Nadzorni svet Telekoma Slovenije v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZGD-1 potrdil Letno poročilo
Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021. Navedeno poročilo je sprejel v odprtem
roku, t. j. pred iztekom enega meseca od dneva, ko mu je poslovodstvo družbe predložilo letno poročilo za leto
2021.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do Izjav o upravljanju družbe, ki je vključena
v poslovno poročilo Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto 2021, ter
ocenil, da je odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu 2021.
Iztok Černoša,
predsednik nadzornega sveta
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
15
1.6 Trgi in družbe Skupine Telekom Slovenije
6
Skupino Telekom Slovenije sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe.
Skupina deluje v osmih državah, poleg sedmih držav jugovzhodne Evrope še v Nemčiji. Sestavo Skupine
Telekom Slovenije skupaj z lastniškimi deleži na 31. december 2021 prikazujemo na spodnji sliki, podrobneje
pa je predstavljena na spletni strani https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/odvisne-
druzbe.
Sestava Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021
Telekom Slovenije je ustanovitelj ustanove Srčni sklad, ki je namenjena pomoči otrokom zaposlenih v
slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od staršev ali so huje bolni. Sredstva v
Srčni sklad primarno prispevajo zaposleni v slovenskih družbah Skupine Telekom Slovenije.
Spremembe v skupini v letu 2021
7
• Telekom Slovenije je 12. maja 2021 ustavil postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta, napredne poslovne
rešitve, d. o. o., (v nadaljevanju: Avtenta) k Telekomu Slovenije. Avtenta, ki je vodilni partner za upravljanje
in uvajanje SAP-rešitev ter brezpapirnega poslovanja na slovenskem trgu, bo kot samostojno podjetje v
okviru Skupine Telekom Slovenije krepila svoj položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev.
• Telekom Slovenije je 12. maja 2021 ustavil postopek prodaje odvisne družbe TSmedia, medijske vsebine
in storitve, d. o. o. (v nadaljevanju: TSmedia). Postopek se je zaključil brez izbire kupca, družba TSmedia
pa je ostala del Skupine Telekom Slovenije.
6
GRI GS 102-4, 102-6, 102-18
7
GRI GS 102-10
Slovenija
Hrvaška
Bosna in
Hercegovina
Srbija
Črna
gora
Kosovo
Severna
Makedonija
SIOL d.o.o. Zagreb 100 %
SIOL d.o.o. Sarajevo 100 %
SIOL d.o.o. Beograd 100 %
SIOL d.o.o. Podgorica 100 %
IPKO Telecommunications LLC 100 %
SIOL DOOEL Skopje 100 %
GVO, d.o.o. 100 %
GVO Telekommunikation
GmbH, Nemčija, 100 %
AVTENTA, d.o.o. 100 %
TSmedia, d.o.o. 100 %
TSinpo, d.o.o. 100 %
SOLINE, d.o.o. 100 %
Nemčija
Odvisna družba Družba v lasti odvisne družbe
OPTIC-TEL, d.o.o. 100 %
INFRATEL, d.o.o. 100 %
SIOL Prishtina LLC 100%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
16
Vodenje in upravljanje odvisnih družb
Telekom Slovenije je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije (v nadaljevanju tudi: skupina), ki v okviru
korporativnega upravljanja obvladuje delovanje odvisnih družb z opredelitvijo njihovih strateških usmeritev,
ciljev delovanja in spremljanjem uresničevanja zastavljenih ciljev. S strategijo Skupine Telekom Slovenije je
opredeljeno enotno upravljanje podjetij v skupini, kar omogoča optimizacijo delovanja družb ter zagotavlja boljši
pretok informacij in sinergije na ravni skupine.
Pravila, kriterije in mehanizme upravljanja in nadzora družb v skupini opredeljuje Pravilnik korporativnega
upravljanja Skupine Telekom Slovenije, ki je skladen s Politiko upravljanja družbe Telekom Slovenije.
Upravljanje in nadzor prav tako potekata skladno s slovensko zakonodajo in zakonodajami, ki veljajo na
območju države posamezne odvisne družbe. Odvisne družbe delujejo na vseh poslovnih področjih v skladu z
lokalno zakonodajo, pogodbami o poslovnem sodelovanju s Telekomom Slovenije ter z internimi pravilniki in
navodili, ki jih sprejema poslovodstvo posamezne družbe oziroma uprava obvladujoče družbe.
Upravljanje in nadzor delovanja družb v Skupini Telekom Slovenije temeljita na naslednjih osnovnih načelih:
• povezanost s strategijo skupine;
• upravljanje ciljnega vodenja, pri čemer cilji izhajajo iz strategije skupine;
• jasno opredeljene vloge (naloge, pristojnosti in odgovornosti) nosilcev upravljanja in nadzora skupine;
• enostavnost in fleksibilnost (zmožnost prilagajanja spremembam v organizaciji in poslovanju skupine).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
17
Sestava organov vodenja in nadzora v odvisnih družbah Skupine Telekom Slovenije
SLOVENIJA
GVO, d. o. o.
Direktor: dr. Zef Vučaj
Nadzorni svet: dr. Mitja Štular, Sabina Merhar (oba od 28. maja 2021), Helena Jakič (od 17. junija 2021)
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe Borut Radi. Dr. Mitja Štular je družbo začasno vodil od 1. avgusta
do 31. avgusta 2021, v navedenem obdobju mu je funkcija člana nadzornega sveta mirovala.
INFRATEL, d. o. o.
Direktor: dr. Zef Vučaj
Do 20. septembra 2021 je bil direktor družbe Borut Radi.
OPTIC-TEL, d. o. o.
Direktor: dr. Zef Vučaj
Do 20. septembra 2021 je bil direktor družbe Borut Radi.
AVTENTA, d. o. o.
Direktor: Primož Kučič
TSmedia, d. o. o.
Direktor: Rajko Gerič
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe mag. Simon Furlan.
SOLINE, d. o. o.
Direktor: Klavdij Godnič
TSinpo, d. o. o.
Direktorica: Sandra Peršak
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe mag. Danilo Tomšič. Vesna Lednik je opravljala funkcijo
prokuristke družbe do 30. aprila 2021.
DRUGE DRŽAVE
IPKO Telecommunications LLC, Kosovo
Glavni izvršni direktor: mag. Tomaž Seljak
Do 3. novembra 2021 je bil glavni izvršni direktor družbe mag. Robert Erzin.
SIOL d. o. o., Hrvaška
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 31. julija 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL d. o. o. Podgorica, Črna gora
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 14. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL d. o. o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 3. oktobra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL DOOEL Skopje, Severna Makedonija
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 21. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL DOO BEOGRAD, Srbija
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 17. septembra 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
SIOL Prishtina LLC, Kosovo
Direktor: mag. Simon Furlan
Do 27. julija 2021 je bil direktor družbe Matjaž Pogačnik, MBA.
GVO Telekommunikation GmbH, Nemčija
Direktorji: Borut Radi, Darko Gradišnik, Roman Mazi
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
18
1.7 Zaveze in članstvo v združenjih
8
Skladno s strateškimi cilji in Etičnim kodeksom Skupine Telekom Slovenije se naši zaposleni v obliki
korporativnega ali individualnega članstva povezujejo ter izmenjujejo svoje izkušnje in znanje v številnih
strokovnih organizacijah in združenjih. S tem ustvarjamo uspešne poslovne povezave ter priložnosti za razvoj
in strokovno pozicioniranje Skupine Telekom Slovenije. Družbe skupine so članice ali pa zaposleni sodelujejo v
upravnih odborih, strokovnih in strateških svetih ter drugih organih naslednjih organizacij:
Slovenija – Telekom Slovenije
Članstvo v mednarodnih organizacijah –
Telekom Slovenije
• Društvo moderatorjev Slovenije;
• Društvo za marketing Slovenije (tudi TSmedia): letni partnerji
društva;
• Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja (EISEP);
• Gospodarska zbornica Slovenije: članstvo v skupščini zbornice in
upravnem odboru Združenja za informatiko in telekomunikacije
ter članstvo v Sekciji operaterjev elektronskih komunikacij;
• Ameriška gospodarska zbornica (tudi TSmedia);
• INIS – Inštitut za neionizirana sevanja: članstvo v projektu Forum
EMS;
• Inštitut za korporativne varnostne študije;
• Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani;
• Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost pri Pravni
fakulteti Univerze v Mariboru;
• Inženirska zbornica Slovenije (tudi GVO);
• Obrtna zbornica Slovenije (tudi GVO);
• Palsit: članstvo v klubih ITM in KIRVI;
• Slovenski inštitut za revizijo;
• Slovenski inštitut za standardizacijo;
• Slovenska iniciativa za prehod na IPv6: zlato članstvo;
• Slovenska oglaševalska zbornica (tudi TSmedia): članstvo v
upravnem odboru, članstvo v svetu pristopnikov in izvršnem
odboru ter strokovni komisiji sveta pristopnikov MOSS (merjenje
obiskanosti slovenskih spletnih strani);
• Slovensko društvo za odnose z javnostmi;
• Slovensko društvo uporabnikov programa Oracle (SIOUG);
• Slovensko združenje oglaševalcev (deluje v okviru Slovenske
oglaševalske zbornice);
• Slovensko združenje za projektni management;
• Slovensko združenje za tveganja in zavarovanja;
• Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Pametna mesta in
skupnosti
• Študijski center za industrijsko demokracijo;
• Zavod IAB, zavod za digitalno družbo (tudi TSmedia);
• Zavod za identifikacijo in elektronsko izmenjavo podatkov;
• Zavod tehnološka mreža ICT;
• Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja;
• Združenje delodajalcev Slovenije (tudi GVO);
• Združenje kabelskih operaterjev Slovenije;
• Združenje nadzornikov Slovenije;
• Združenje notranjih revizorjev IIA;
• Združenje poslovnih finančnikov;
• Združenje slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev.
• ACFE – Združenje pooblaščenih
preiskovalcev goljufij;
• Broadband Forum;
• ECO – Evropsko združenje internetne
industrije;
• ETNO – Evropsko združenje
telekomunikacijskih operaterjev;
• GSM Association;
• GEANT: članstvo v skupini Trusted
Introducer s področja varnosti elektronskih
omrežij in informacij (CSIRT);
• IEEE – Inštitut inženirjev elektrotehnike in
elektronike, slovenska sekcija;
• ISACA – Združenje za revizijo in nadzor
informacijskih sistemov;
• TM Forum – združenje ponudnikov IKT-
storitev, njihovih dobaviteljev, integratorjev
in proizvajalcev;
• RIPE Network coordination centre –
regionalni spletni register;
• SIINDA – Združenje izdajateljev
univerzalne imeniške službe (TSmedia).
Družbene, okoljske in gospodarske pobude,
v katere so vključeni Telekom Slovenije
in družbe v skupini
• Certifikat Družini prijazno podjetje;
• Kodeks Evropske iniciative za varnejšo
rabo mobilnih telefonov za otroke in
mladostnike;
• Aktivnosti za varnejšo rabo interneta
SAFE.SI (tudi TSmedia);
• Kodeks za regulacijo sovražnega govora na
spletnih portalih (digitalni medij Siol.net);
• Natura 2000 – evropsko omrežje posebnih
varstvenih območij (Soline);
• Zavod invalidskih podjetij Slovenije (TSinpo
ustanovni član interesnega združenja);
• Slovenske smernice korporativne
integritete;
• Zaveza k spoštovanju človekovih pravic pri
poslovanju v sklopu Nacionalnega
akcijskega načrta RS za spoštovanje
človekovih pravic v gospodarstvu;
• Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.
Kosovo – IPKO
• Gospodarska zbornica;
• Ameriška gospodarska zbornica;
• Svet evropskih vlagateljev.
8
GRI GS 102-12, 102-13
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
19
1.8 Razvojna strategija in načrti
1.8.1 Vizija, poslanstvo in vrednote
9
9
GRI GS 102-16
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
20
1.8.2 Poslovni model
Poslovni model, s katerim ustvarjamo vrednost za naše deležnike.
Proaktivno se prilagajamo in odzivamo na spremembe v okolju:
• Tehnološki razvoj: najnovejši IKT-trendi, razvoj storitev in rešitev za uporabnike, zagotavljanje
kibernetske varnosti.
• Gospodarske razmere: makroekonomske razmere, konkurenca na trgu.
• Družbene razmere: demografske spremembe, zakonodaja, varovanje zasebnosti in podatkov,
spreminjajoče se uporabniške navade.
• Okoljski vplivi: klimatske spremembe, ohranjanje naravnih virov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
21
Ustvarjamo vrednost za deležnike
Naši viri
Ustvarjena vrednost
•
• 600,4 mio EUR: kapital
• 653,6 mio EUR: poslovni prihodki
• 8.582 delničarjev: 93,42 % domačih
delničarjev
• 411.000 gospodinjstvom v Sloveniji
omogočamo priklop na optično omrežje
• vključenih 1.418 baznih postaj GSM, 908
baznih postaj UMTS, 1.443 baznih postaj
LTE/4G in 302 baznih postaj 5G
• 16 Telekomovih centrov, 8 poslovnih
centrov in 93 prodajnih mest pooblaščenih
prodajalcev
• 208,2 mio EUR: investicije v osnovna
sredstva
• Etični kodeks ter Politika upravljanja
skladnosti poslovanja Skupine Telekom
Slovenije
• 4,5 EUR: bruto dividenda na delnico
• 37,9 mio EUR: čisti poslovni izid
• 1,96 milijona uporabnikov mobilne in 508
tisoč klasične fiksne telefonije v skupini
• 369 tisoč fiksnih širokopasovnih priključkov v
Sloveniji
• Več kot 96 % prebivalstva Slovenije
pokrivamo s signalom LTE/4G, s 5G pa več
kot 38 % s 5G.
• 455 mio EUR – distribuirana ekonomska
vrednost
• Indeks zadovoljstva (CSI) se je na mobilnih
in fiksnih storitvah povečal za 2 indeksni
točki
• Skupni transakcijski NPS je zrastel za 9
indeksnih točk
Ekonom-
sko-
upravljavs-
ki vidik
•
• 3.284 zaposlenih v skupini
• 90,9 % zaposlenih vključenih v
izobraževanje, 30,3 ur izobraževanja na
zaposlenega
• razvoj internih naprednih razvojno-
izobraževalnih programov
• 150 ključnih in 65 perspektivnih zaposlenih
• 32,6 %: delež žensk med zaposlenimi
• Sodelovanje v EU razvojno-raziskovalnih
projektih
• 1,999 mio EUR sponzorstev in donacij
• Skrb za varnost uporabnikov, otrok,
mladostnikov, invalidov in starejših na spletu
• Operativni center kibernetske varnosti
• Regionalno optično omrežje
• Upravljanje informacijske varnosti skladno z
ISO/IEC 27001 (Telekom Slovenije in IPKO)
• NEO platformo uporablja že prek 130.000
uporabnikov in v 2021 se je uporaba
govornih poizvedb povečala za 65 % in
presegla 10 mio v mesecu
• Naše storitve telemedicine uporablja 7
bolnišnic in 8 zdravstvenih domov, v enem
domu starejših pa zagotavljamo spremljanje
vitalnih funkcij
• Polni certifikat Družini prijazno podjetje
• Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec
za vsa štiri področja certificiranja
• Srčni sklad za pomoč otrokom zaposlenih
• 155 zaposlenih, ki so 275 krat darovali kri
• Zagotavljanje zdravega in varnega
delovnega okolja, spoštovanje raznolikosti
ter spodbujanje medgeneracijskega
sodelovanja
• 3,78: indeks ORVI, zavzetost zaposlenih v
Telekomu Slovenije
• V več slovenskih podjetjih in občinah smo
uspešno vzpostavili sisteme pametnega
mesta
Družbeni
vidik
•
• Upravljanje z energijo skladno z ISO 50001
(Telekom Slovenije) in z okoljem skladno z
ISO 14001 (Telekom Slovenije in GVO)
• Odgovorno ravnanje z odpadki
• 319 MWh energije iz lastnih sončnih
elektrarn
• Upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske
soline
• 1,16 %: zmanjšanje porabe električne
energije v Telekomu Slovenije
• 19,4 tone: ogljični odtis na zaposlenega
• 323 opravljenih meritev elektromagnetnih
sevanj
• 1,1 tone odpadne električne in elektronske
opreme, zbrane v Telekomovih centrih
• 13 električnih in 10 hibridnih vozil v Skupini
Telekom Slovenije
Okoljski
vidik
•
Prispevek k SDG ciljem
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
22
1.8.3 Strateški poslovni načrt Skupine Telekom Slovenije do leta 2026 in plan za
leto 2022
10
Skupina Telekom Slovenije zastavljeno strategijo izvaja skladno s sprejetimi strateškimi smernicami,
pri tem pa strategijo vsako leto posodobi in pripravi načrt poslovanja za prihodnje obdobje. Strateški
poslovni načrt je temeljni korporativni dokument, v katerem so skozi poslanstvo, vizijo, vrednote,
poslovni model, cilje in strategijo opredeljeni prihodnji razvoj in tudi strateške usmeritve Skupine
Telekom Slovenije.
Dokument vsebuje prihodnjo poslovno usmeritev Skupine Telekom Slovenije, ki jo tvorijo obvladujoča
družba Telekom Slovenije in njene odvisne družbe v Sloveniji in tujini.
Strateški poslovni načrt, poslovni načrt za leto 2022 in projekcija do 2026 izhajajo iz podatkov in
napovedi, ki so bili na voljo do novembra 2021, ter ob upoštevanju regulative in napovedi trendov
makroekonomskega okolja za regijo, v kateri Skupina Telekom Slovenije deluje. Pri pripravi se ob tem
upoštevajo analize poslovanja in tržnih deležev primerljivih evropskih operaterjev, analize konkurence,
razvojna pričakovanja in trendi v telekomunikacijski panogi ter analize priložnosti, prednosti, slabosti in
nevarnosti za podjetja v Skupini Telekom Slovenije.
Trajnostno poslovanje
Pri načrtovanju prihodnjega razvoja sledimo ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih
narodov (Sustainable Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030 in načelom
modela ESG (Environmental – Social – Governance), s čimer preprečujemo tveganje zelenega
zavajanja (angl. greenwashing). Načela trajnosti v največji možni meri vključujemo v poslovanje,
izdelke, storitve in vsebine, trajnostno delovanje pa razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-
upravljavskih, družbenih in ekosistemskih vplivov poslovanja.
Posodobljeni bistveni vidiki in teme, zaokrožene v trajnostne vidike poslovanja Skupine Telekom
Slovenije, upoštevajo pričakovanja mednarodnih smernic za odgovorno poslovanje ponudnikov
telekomunikacijskih storitev in drugih temeljnih dejavnosti, ki jih izvajamo, ter sledijo tudi prednostnim
področjem trajnostnih usmeritev evropskih nacionalnih operaterjev združenja ETNO. Zavezujejo nas k
tvornemu sodelovanju pri blaženju podnebnih sprememb ter digitalizaciji kot prednostnim usmeritvam
EU in udejanjanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov, h katerim
lahko prispevamo s svojimi dejavnostmi. Bistvene vidike in teme predstavljamo v točki 2.9.1 O letnem
poročilu.
Konkurenčno in poslovno okolje
Za trge, na katerih deluje Skupina Telekom Slovenije, je značilna visoka stopnja konkurenčnosti, saj
lahko uporabniki izbirajo med konkurenčnimi ponudbami različnih operaterjev. Uporabniki zahtevajo
visoko kakovost storitev po nizkih cenah, poleg tega pa trgi postajajo vse bolj zasičeni, zaradi česar je
vse manj prostora za pridobivanje novih uporabnikov. Vedno močnejša konkurenca ima za posledico
zniževanje ravni cen.
Za slovenski trg telekomunikacijskih storitev, ki je razvit in že v fazi zasičenosti, se pričakuje nadaljnje
upadanje prihodkov od osnovnih telekomunikacijskih storitev. Telekom Slovenije ima največji tržni
delež pri mobilnih storitvah in IP TV, drugi največji tržni delež pa pri širokopasovnih storitvah, plačljivi
televiziji in IP-telefoniji. Konkurenčni operaterji tržni delež pridobivajo predvsem z agresivno cenovno
politiko, čemur Telekom Slovenije zaradi regulatornih omejitev ne more slediti. Tržni delež in pozicijo
vodilnega operaterja ohranjamo z nenehnim tehnološkim razvojem, razvojem storitev ter
zagotavljanjem najboljšega mobilnega in fiksnega omrežja, s targetiranimi vlaganji v širitev in
nadgradnjo optičnega širokopasovnega omrežja v kombinaciji s FWA-omrežjem, s targetiranimi
akcijskimi ponudbami za nove naročnike in zadrževanjem obstoječih naročnikov, s širitvijo ponudbe
zunaj osnovne telekomunikacijske dejavnosti in navzkrižno prodajo, z najboljšo uporabniško izkušnjo
ter s celovito ponudbo IKT-storitev in rešitev. Znotraj IKT-rešitev bo čedalje več tekmecev z novimi
storitvami, operaterji pa bodo IKT konsolidirali v okviru svojih storitev.
IPKO je na Kosovu že vrsto let pozicioniran kot ena najmočnejših blagovnih znamk na trgu in je vodilni
operater tako v mobilnem kot fiksnem segmentu. IPKO je prepoznan kot inovativna blagovna znamka
z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo pokritostjo omrežja 3G/4G, najboljšim mobilnim in fiksnim
10
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
23
omrežjem ter najboljšo vsebino. Prav tako je prepoznan kot najbolj zanesljiv in zaupanja vreden ter z
najboljšo podporo svojim uporabnikom. Ob tem je trg na fiksnem segmentu v zadnjih nekaj letih postal
izjemno zahteven s cenovno agresivno konkurenco. Konkurenčni operaterji svoje pakete promovirajo
z nizkimi cenami, višjo internetno hitrostjo, osredotočajo se na izboljšanje in nadgradnjo digitalne
programske sheme ter jo bogatijo s športnimi in drugimi televizijskimi vsebinami. IPKO kot premium
blagovna znamka kljub temu ostaja vodilni ponudnik fiksnih storitev (DTV in internet) ter ohranja
vodilni položaj in premium cene.
Konkurenčna prednost Skupine Telekom Slovenije je in bo tudi v prihodnje vrhunska kakovost storitev,
nadaljnji razvoj pa bo še naprej temeljil na visokih standardih družbene odgovornosti in trajnostnega
poslovanja.
Strateški cilji Skupine Telekom Slovenije
Vodilni v uporabniški izkušnji
Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem, najzanesljivejšem in največjem
omrežju, ustvarjamo jo skladno z najsodobnejšimi trendi in spreminjajočimi se navadami
uporabnikov. Z odlično uporabniško izkušnjo dosegamo kratkoročne poslovne cilje ter
krepimo svojo dolgoročno strateško pozicijo - ostati prva izbira uporabnikov. Ključni pri
tem so digitalna odličnost, zagotavljanje varnosti, brezstično poslovanje ter dinamično
prilagajanje potrebam in navadam uporabnikov komunikacijskih storitev.
Digitalizacija poslovanja
S pospešeno digitalizacijo bomo izboljšali učinkovitost poslovanja. V procesu digitalne
preobrazbe bomo digitalizirali ključne poslovne procese z uporabniki, kar bo bistveno
povečalo hitrost in učinkovitost delovanja Skupine Telekom Slovenije ter nam
zagotavljalo neprestano izboljševanje konkurenčnosti tudi v prihodnje.
Rast IKT-storitev
Rast IKT-storitev in rešitev temelji na obstoječem vrhunskem omrežju LTE/4G in
priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih omrežij 5G. 5G bo med drugim
omogočil razvoj pametne industrije in pametnih mest, pa tudi uvedbo navideznih
namenskih omrežij, kar bo omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so
energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in
reševanje (javna varnost). Skupina Telekom Slovenije bo na tej osnovi zagotavljala
digitalizacijo družbe kot celote. Rast bomo dosegali z organsko rastjo in s konsolidacijo
slovenskega IKT-trga.
Stabilizacija ravni prihodkov iz osnovne dejavnosti v Sloveniji
Trg osnovne telekomunikacijske dejavnosti v Sloveniji stagnira, Telekom Slovenije pa je
še pod dodatnim pritiskom regulatornih organov. Prihodke bomo ohranjali s pospešeno
digitalizacijo in razvojem digitalnih storitev, nadaljnjim razvojem omrežja, razvojem
storitev, ki temeljijo na tehnologiji 5G, uspešnim sodelovanjem z regulatorji ter
predvsem z najboljšo uporabniško izkušnjo.
Konsolidacija na posameznih trgih
Na evropskem trgu telekomunikacij prihaja do konsolidacije panoge in združevanja
operaterjev. Spreminja se portfelj storitev, hkrati pa na trg vstopa nova konkurenca, ki
bo dodatno vplivala na poslovanje operaterjev. Skupina Telekom Slovenije bo aktivno
sodelovala v procesih konsolidacije na trgih, kjer smo prisotni.
Optimalna kadrovska struktura
V Skupini Telekom Slovenije bomo še naprej zagotavljali optimalno kadrovsko strukturo
glede na potrebe delovnih procesov posameznih družb. Kadrovsko strukturo
optimiziramo s strateškim načrtovanjem potreb po kadrih ter ustrezno organiziranostjo
in sistemizacijo delovnih mest. Z učinkovitim sistemom nagrajevanja, z razvojem znanj
in kompetenc nadgrajujemo znamko delodajalca.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
24
Finančna stabilnost in optimizacija vseh vrst stroškov
Izvajamo aktivnosti, ki omogočajo učinkovito uravnavanje likvidnosti, visoko stopnjo
finančne stabilnosti in optimalno stopnjo zadolženosti. Stalno izvajamo optimizacijo
vseh vrst stroškov za izvajanje posameznih procesov oziroma zagotavljanje storitev.
Ustvarjamo trajnostno prihodnost
Dejavno prepoznavamo priložnosti, v katerih lahko s svojim znanjem, s finančnimi
sredstvi in z drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v
katerem delujemo. V svoje poslovanje, izdelke, storitve in vsebine vgrajujemo načela
trajnostnega razvoja ter odgovorno upravljamo ekonomske, družbene in okoljske vplive
svojega delovanja.
Ključni finančni cilji Skupine Telekom Slovenije za leto 2022
Poslovni prihodki 660,6 milijona evrov
EBITDA 211,2 milijona evrov
Čisti dobiček 27,9 milijona evrov
Investicije 203,1 milijona evrov
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
25
1.8.4 Strateški projekti
NACIONALNO OMREŽJE PETE MOBILNE GENERACIJE (5G)
11
V Telekomu Slovenije vzpostavljamo nacionalno omrežje pete mobilne generacije
(5G), ki uporabnikom omogoča še hitrejši in še zanesljivejši mobilni prenos podatkov
ter manjše zakasnitve v primerjavi s tehnologijo LTE/4G. Ob zaključku leta 2021 smo s
signalom 5G zagotovili 38,8-odstotno pokritost prebivalstva, in sicer v frekvenčnem
pasu 2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz. Pametno 5G-infrastrukturo vzpostavljamo na
način, da bomo na njej omogočili številna navidezna namenska omrežja za
posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in
skupnosti. V sklopu nadgradnje omrežja na 5G smo že izvedli vklop prve proizvodne vertikale, s čimer
smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu sektorju in gospodarstvu. Več o tem v poglavjih
2.8.1 Raziskave in razvoj storitev ter 2.8.2 Dostopovna omrežja.
Projekt TETRA
V Telekomu Slovenije smo nosilec projekta TETRA za izgradnjo in vzdrževanje digitalnega radijskega
sistema državnih organov, ki se prvenstveno vzpostavlja za potrebe Ministrstva za notranje zadeve –
Policije. Skupaj s partnerji smo odgovorni za vodenje projekta, zagon baznih postaj, postavitev
delovnih postaj za administratorje in dispečerje, vključno s potrebno omrežno opremo. Hkrati
sodelujemo pri postavitvi centralnih lokacij ter implementaciji sistema za arhiviranje in aplikacijskega
dela za dispečerje. V letu 2021 smo skupaj s partnerji na projektu vzpostavili celotno centralno
omrežje TETRA in večino baznih postaj, ki so razporejene na območju celotne Slovenije. Po
implementaciji bomo skrbeli za vzdrževanje baznih postaj, zagotavljanje centra za tehnično pomoč
uporabnikov, vzdrževanje centralne opreme ter (posredno prek podizvajalcev) sistema za arhiviranje
in aplikacijskega dela za dispečerje.
Rešitve E-zdravja in E-oskrbe
Skupaj s partnerji smo razvili rešitve E-zdravja in E-oskrbe, s čimer uresničujemo
strateške usmeritve ter nadgrajujemo zdravstvene storitve in storitve socialnega
varstva v Sloveniji. S tovrstnimi rešitvami, ki jih svojim občanom sofinancirajo številne
občine, pomagamo pri reševanju potreb prebivalstva po zdravstvenih in socialnih
storitvah (staranje prebivalstva, rast kroničnih bolezni), pri reševanju omejenih virov (v
bolnišnicah in domovih za starejše, pomanjkanje zdravstvenega in oskrbovalnega
osebja, finančnih virov itd.) ter skrajševanju čakalnih vrst.
12
Pametna mesta, pametne tovarne in industrija
13
Storitve interneta stvari (Internet of Things – IoT) za pametna mesta, industrijo in
energetiko predstavljajo nadaljnji mejnik v smeri razvoja omrežja pete mobilne
generacije. V letu 2021 smo širili nabor preverjenih partnerskih rešitev, ki uporabljajo
komunikacijski tehnologiji NB-IoT (Narrowband Internet of Things) in LTE-M (Long
Term Evolution Machine Type Communication). Ti tehnologiji omogočata učinkovito
množično komunikacijo naprav, povezanih v internet stvari. V sodelovanju s Fakulteto za strojništvo
Univerze v Ljubljani smo vzpostavili lokalno pokritost s signalom 5G in vključili laboratorij fakultete v
našo oblačno infrastrukturo v sklopu demo centra Pametna tovarna.
Skupaj z Luko Koper sodelujemo v evropskem projektu 5G-LOGINNOV, v okviru katerega bomo na
območju koprskega pristanišča vzpostavili razvojno-testno omrežje 5G. Več v poglavju 2.8.1 Razvoj
omrežij, storitev in projektov.
Vzpostavili smo tudi rešitev, ki komunalnim podjetjem omogoča digitalizacijo, enostavno centralno
upravljanje števcev in samodejno odčitavanje porabe energetskih virov. Za nakupovalno središče
Citypark smo skupaj s partnerji zasnovali napredne rešitve pametnega mesta, za vse potencialne
naročnike pa pripravili nabor rešitev interneta stvari s skupnim nazivom Modro mesto.
11
SDG 9
12
SDG 3
13
SDG 11
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
26
ŠIRITEV IN NADGRADNJA FIKSNEGA OMREŽJA
14
S širitvijo in nadgradnjo fiksnega omrežja omogočamo dostop do sodobnih telekomunikacijskih rešitev
vedno večjemu številu uporabnikov, in sicer tako v urbanih kot v primestnih in ruralnih območjih.
Intenzivno vlagamo predvsem v izgradnjo optičnega dostopovnega omrežja, s katerim uporabnikom
zagotavljamo infrastrukturo za vse obstoječe in prihajajoče širokopasovne storitve. Ob tem sledimo
tudi viziji razvoja komunikacijskega omrežja v Sloveniji, ki ga je Vlada Republike Slovenije opredelila v
državnih strateških dokumentih. Več o tem v poglavju 2.8.2 Dostopovna omrežja.
ODLIČNOST UPORABNIŠKE IZKUŠNJE
Odličnost uporabniške izkušnje spada med ključne strateške iniciative družbe. V njenem okviru smo
opredelili uporabniške poti ter ključne fizične in digitalne stične točke z uporabnikom. Vzpostavili smo
transakcijski sistem merjenja zadovoljstva uporabnikov (NPS) na stičnih točkah, ki ga spremljamo
redno dnevno, ciljno zadovoljstvo uporabnikov pa je od leta 2021 del osebnih ciljev vseh zaposlenih
družbe. Priporočila izboljšave uporabniške izkušnje na stičnih točkah smo vpeljali v delovne procese.
Za izgradnjo kompetenc zaposlenih smo vpeljali napreden izobraževalno-razvojni program
S.M.A.R.T., ki opredeljuje standarde odličnosti uporabniške izkušnje na ključnih stičnih točkah.
Vodilna uporabniška izkušnja temelji na najboljšem omrežju. Za doseganje kratkoročnih poslovnih
ciljev in krepitev dolgoročne strateške pozicije želimo ostati prva želena izbira uporabnikov.
Prednostne naloge izpolnitve obljube znamke so vezane na odnos do uporabnikov, digitalno odličnost,
varnost in dinamične vpoglede v uporabnika. Uspešnost programov in aktivnosti spremljamo skozi
ključne kazalnike na področju zasebnih in poslovnih uporabnikov.
Digitalizacija poslovanja
Skladno s strateškimi usmeritvami in digitalno preobrazbo smo v E-trgovini izvedli pomembne korake
v razvoju spletnih platform in nadgradenj obstoječih funkcionalnosti in sistemov. Pomembnejši novosti
za uporabnike sta možnost podaljšanja fiksnega naročniškega razmerja z nakupom naprave in podpis
naročniških dokumentov ob nakupu izdelkov iz naročniških razmerij kar med samim nakupnim
procesom. Avtomatizirali smo tudi proces za naročila mobilnih naročniških razmerij prek klicnega
centra. Uporabnikom Mojega Telekoma smo omogočili vezavo na programske opcije in upravljanje
klasične in eSim kartice.
1.8.5 Doseganje načrtovanih ciljev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
Skupina Telekom Slovenije je s številnimi projekti in aktivnostmi v letu 2021 dejavno uresničevala cilje,
zastavljene v Strateškem poslovnem načrtu za obdobje 2021–2025 in Letnem poslovnem načrtu za
leto 2021. Pregled aktivnosti in dosežkov prikazujemo v spodnji preglednici.
Strateški cilji iz strateškega poslovnega načrta in njihovo uresničevanje v letu 2021
Strateški cilj
Doseženo v letu 2021
Vodilni v uporabniški
izkušnji
• Uvedli smo storitev Varen splet, s katero uporabnik poskrbi za
celovito zaščito v mobilnem in fiksnem omrežju.
• Indeks zadovoljstva v fiksnem in mobilnem segmentu (CSI) smo
izboljšali za 2 odstotni točki, pri poslovnih uporabnikih za 6. Ciljno
vrednost skupnega transakcijskega NPS, ki ga merimo na 21 stičnih
točkah, smo z indeksom 109 presegli.
• Dobili smo nagrado Marketinška odličnost za projekt Odličnost
uporabniške izkušnje.
• Nadgrajevali smo omrežje in bazne postaje na obstoječih lokacijah,
modernizirali opremo tehnologij 4G in 5G ter posodabljali programsko
opremo. Izvedli smo nadgradnjo omrežja na 5G na dodatnih
lokacijah, in sicer v frekvenčnem pasu 2.600 MHz, 3.600 MHZ in 700
14
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
27
Strateški cilj
Doseženo v letu 2021
MHZ.
• Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo povečevali
kapacitete omrežja ter izboljševali zunanje in notranje pokrivanje z
mobilnim radijskim signalom tudi z izgradnjo novih lokacij.
• Izvajali smo aktivnosti za vklop 5G v tehnologiji DSS, ki omogoča
sočasno izrabo frekvenčnega spektra med tehnologijami LTE in NR.
Začeli smo aktivnosti za prenehanje uporabe tehnologije 3G.
• V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta
2021 v Sloveniji vključenih 1.418 baznih postaj GSM, 908 baznih
postaj UMTS, 1.443 baznih postaj LTE/4G in 302 bazni postaji 5G. Z
omrežjem LTE/4G pokrivamo več kot 96 % prebivalstva, z omrežjem
5G pa več kot 38 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja
smo vključili 241 malih celic (Small cell).
• Zgradili smo 42.150 novih optičnih priključkov, skupno pa
omogočamo priklop na optično omrežje že več kot
411.000 slovenskim gospodinjstvom. Povečali smo hitrosti na
optičnem dostopu, na katerem je že več kot polovica naših
priključkov.
Digitalizacija
poslovanja
• Moj Telekom naročnikom omogoča celovito upravljanje naročniških
razmerij na daljavo, vključno s potrjevanjem naročil prek klicnega
centra z elektronskim podpisom. Omogočena je enotna prijava pri
uporabi storitev Telekoma Slovenije – spletno mesto in NEO.IO,
mobilna aplikacija NEO, E-trgovina in VALÚ.
• V enoten ekosistem smo tesneje povezali pametno denarnico VALÚ
in storitev VALÚ Moneta. Poenostavili smo registracijo v aplikaciji za
uporabnike VALÚ Monete ter omogočili pregled in spreminjanje
mesečnega limita porabe.
• Uvedli smo možnost plačevanja v trgovini App Store prek računa za
telekomunikacijske storitve.
Rast IKT-storitev
• Uporabo telemedicinske rešitve smo razširili na mrežo bolnišnic (SB
Celje, SB Novo mesto, Klinika Golnik, SB Murska Sobota, SB
Jesenice, SB Šempeter) in zdravstvenih domov v okviru
nacionalnega telemedicinskega centra za obravnavo pacientov s
covidom-19 v UKC Ljubljana. Izbrani smo bili na mednarodnem
razpisu UKC Ljubljana za zagotavljanje tehničnih telemedicinskih
storitev za naslednji dve leti. Z rešitvijo smo podprli dodatne
uporabniške primere pri obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi v
Zdravstvenem domu Ljubljana in pri partnerjih v zasebnem sektorju.
• V več slovenskih občinah smo vzpostavili sisteme za usmerjanje
prometa s pametnimi parkirišči in sisteme za umirjanje prometa.
Storitve smo nadgradili z mobilno aplikacijo Modro mesto.
• K fiksnim in mobilnim paketom z internetnim dostopom smo dodali
storitev Varen splet in Varen poslovni splet, ki ščiti uporabnike pred
škodljivimi spletnimi stranmi.
• Storitve Operativnega centra kibernetske varnosti uporablja že več
kot 50 poslovnih uporabnikov.
• Kibernetsko varnost omrežij in storitev smo zagotavljali na lokacijah
dogodkov slovenskega predsedovanja Svetu EU.
• Vzpostavili smo digitalni radijski sistem državnih organov Republike
Slovenije po standardu TETRA. Sistem je bil predan v produkcijo
decembra 2021.
• Storitev E-oskrba je bila vključena v izvajanje nacionalnih pilotnih
projektov v naslednjih pilotnih okoljih: Maribor, Ptuj, Poljčane, Tržič.
Projektu Varni in povezani na domu so se pridružile številne nove
občine, ki sofinancirajo E-oskrbo svojim občanom. Storitev E-oskrba
ponujamo tudi članom AMZS oziroma njihovim sorodnikom.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
28
Strateški cilj
Doseženo v letu 2021
Ohranjanje ravni
prihodkov iz osnovne
dejavnosti v Sloveniji
• Ohranili smo vodilni tržni delež v segmentu mobilnih storitev in IPTV v
Sloveniji: tržni delež v segmentu mobilne telefonije je znašal 36,7 %,
fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta 27,8 %, v segmentu
IPTV 42,4 % (Podatki za četrto četrtletje 2021, vir: AKOS).
Konsolidacija na
posameznih trgih
• Postopek pripojitve odvisne družbe Avtenta k Telekomu Slovenije je
bil ustavljen. Avtenta bo v okviru Skupine Telekom Slovenije še
naprej krepila svoj položaj na trgu naprednih e-poslovnih rešitev.
• Ustavljen je bil tudi postopek prodaje odvisne družbe TSmedia, ki
ostaja del Skupine Telekom Slovenije.
Optimalna kadrovska
struktura
• Napredni izobraževalni in razvojni program S.M.A.R.T. za krepitev
kompetenc zaposlenih smo razširili na področje tehnične pomoči
uporabnikom.
• Število zaposlenih v skupini se je zmanjšalo za 3,2 %, v Telekomu
Slovenije pa za 2,1 %.
• Zaposleni v skupini se je povprečno izobraževal 30,3 ure, v Telekomu
Slovenije pa 32 ur. Delež zaposlenih, vključenih v izobraževanje in
usposabljanje, je v skupini dosegel 91 %.
Finančna stabilnost
• Dosledno smo izpolnjevali finančne zaveze iz posojilnih pogodb.
• Zagotovili smo dolgoročne vire za poplačilo obveznic in financiranje
investicij v višini 130 milijonov EUR ter pomembno zmanjšali
efektivno obrestno mero.
• Rezervna likvidnost je bila zagotovljena v obliki revolving posojil.
Odgovorni do okolja in
družbe
• S sponzorstvi in donacijami podpiramo športne, humanitarne,
izobraževalne in kulturne organizacije ter projekte.
• V olimpijskem letu smo kot aktivni podpornik OKS in olimpijskih
reprezentanc podprli nastope naših športnikov v Tokiu, skupaj z Janjo
Garnbret, Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem, ki so
nastopali v naši tržnokomunikacijski akciji, smo donirali 15.000 evrov
trem društvom, ki podpirajo razvoj mladih športnikov oziroma skrbijo
za najranljivejše v naši družbi.
• Na področju izobraževanja izpostavljamo sodelovanje pri projektih
Bralna značka, Vesela šola in Ekokviz.
• Tudi v letu 2021 smo podprli mednarodni filmski festival Liffe, ki je
tokrat potekal v živo, hkrati pa bil dosegljiv tudi prek platforme NEO.
• Ob zaključku leta smo donacijo v skupni višini 30.000 evrov namenili
petim humanitarnim organizacijam, ki lajšajo življenje socialno šibkim,
starejšim in osamljenim ter osebam s posebnimi potrebami.
• V trajnostni kampanji Ustvarjaj zeleno prihodnost, s katero smo
poskrbeli, da bodo odsluženi mobiteli ustrezno reciklirani, bomo v
sodelovanju s podjetjem Treecelet za vsakih pet odsluženih mobitelov
v Sloveniji posadili medovito drevo.
Izpolnitev poslovnih pričakovanj Skupine Telekom Slovenije za leto 2021
Načrtovano 2021
Doseženo 2021
Poslovni prihodki
653,0 mio evrov
653,6 mio evrov
EBITDA
210,6 mio evrov
220,8 mio evrov
Čisti dobiček
30,8 mio evrov
37,9 mio evrov
Investicije
203,7 mio evrov
208,2 mio evrov*
* Telekom Slovenije je na javni dražbi za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih
komunikacijskih storitev končnim uporabnikom aprila 2021 pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz
FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu, za
kar je skupno odštel 52.078.177,00 evrov. Zadevni znesek ni bil vključen v načrtovano za leto 2021.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
29
1.9 Pomembnejši dogodki in
dosežki v letu 2021
PRVO ČETRTLETJE
• Telekom Slovenije je januarja svojim
uporabnikom omogočil prvo mobilno
gostovanje 5G, in sicer v omrežju 5G
avstrijskega operaterja Hutchison Drei
Austria.
• V okviru platforme NEO, ki je z glasovnim
upravljanjem v slovenske domove prinesla
popolnoma novo izkušnjo upravljanja TV-
vsebin, smo kot prvi v Sloveniji
uporabnikom omogočili tudi igranje iger v
oblaku.
DRUGO ČETRTLETJE
• Platformo NEO uporablja že več kot
100.000 uporabnikov. Glasovno
upravljanje je med uporabniki vedno bolj
priljubljeno. Marca so tako TV-gledalci
uporabili že 8,6 milijona glasovnih ukazov
(od tega 185.000 različnih), v povprečju pa
posamezni uporabnik izreče 126 glasovnih
ukazov mesečno.
• Telekom Slovenije je na javni dražbi za
dodelitev radijskih frekvenc za končne
uporabnike za 52 milijonov evrov pridobil
radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD
pasu, 700 MHz SDL pasu, 1.500 MHz
pasu, 2.100 MHz pasu, 3.600 MHz pasu in
26 GHz pasu. S tem bo Telekom Slovenije
zasebnim uporabnikom in podjetjem ter
operaterjem, ki gostujejo v njegovem
omrežju, tudi v prihodnje zagotavljal
najnaprednejše storitve in rešitve z
najboljšo uporabniško izkušnjo.
• Nenehno razvijamo mrežo mednarodnih
optičnih povezav in aktivno sodelujemo z
domačimi in tujimi operaterji. V okviru
tovrstnih aktivnostih smo nadgradili optično
omrežje z dvema novima povezavama:
optično povezavo od Ljubljane do Dunaja
prek Velikovca in Gradca kot alternativo
dosedanji trasi, ki poteka prek Karavank in
lastno optično povezavo od Ljubljane do
Milana.
• Telekom Slovenije je vzpostavil celovit
nabor rešitev za pametna mesta, s
katerimi lahko mesta oziroma skupnosti
spremljajo emisije in vodne izgube,
izboljšajo energetsko učinkovitost,
poskrbijo za pametno upravljanje parkirišč
in prometa, pametno razsvetljavo in še
marsikaj. Ob tem v vse več mestih po
Sloveniji vzpostavlja brezplačno javno
WiFi-omrežje v sklopu projekta WiFi4EU.
TRETJE ČETRTLETJE
• Telekom Slovenije kot edini
telekomunikacijski operater sodeluje v
evropskem projektu 5G-IANA (Intelligent
Automotive Network Applications).
Partnerji v projektu na podlagi različnih
scenarijev razvijajo odprto platformo, ki bo
omogočala hitrejše uvajanje celovitih
tehnoloških storitev na različnih področjih
avtomobilske industrije, mobilnosti in
cestne infrastrukture. V projektu sodeluje
šestnajst partnerjev iz osmih evropskih
držav.
• V letu 2021 je minilo 30 let, odkar smo v
Sloveniji dobili mobilno telefonijo. Telekom
Slovenije je ob tem vse uporabnike
povabil, naj na katero koli njegovo
prodajno mesto prinesejo odslužene
mobitele, Telekom Slovenije pa bo
poskrbel za reciklažo ter v sodelovanju s
Čebelarsko zvezo Slovenije in podjetjem
Treecelet v Sloveniji posadil 1.000
medovitih dreves. V Muzeju pošte in
telekomunikacij v Polhovem Gradcu pa so
odprli razstavo ob 30-letnici mobilne
telefonije.
ČETRTO ČETRTLETJE
• Rezultati mednarodne strokovne meritve
so ponovno pokazali, da ima v Sloveniji
najboljše mobilno omrežje Telekom
Slovenije, saj je bilo najboljše v vseh
sedmih kategorijah: video izkušnja, igranje
iger, uporaba govornih aplikacij, hitrost od
uporabnika, hitrost do uporabnika,
dostopnost 4G in pokritost 4G.
• Ob prvi obletnici največjega omrežja 5G v
Sloveniji je Telekom Slovenije mobilne
pakete Naj brezplačno obogatil z
dodatnimi količinami gigabajtov. V prvem
letu je storitev 5G vključilo že več kot
50 tisoč uporabnikov.
• Telekom Slovenije je razvil tehnično
rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava
naročnikom mobilnih storitev Telekoma
Slovenije omogoča inovativen produkt, ki
je novost na slovenskem zavarovalniškem
trgu – prvo turistično zavarovanje s
plačilom »po porabi«.
• Telekom Slovenije in ELES sta skupaj s
partnerji razvila napredno rešitev za
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
30
učinkovito množično polnjenje e-vozil, ki je
vodena na daljavo in ki zagotavlja
stabilnost elektroenergetskega sistema.
• Skladno s sklepom skupščine je Telekom
Slovenije objavil Program odkupa lastnih
delnic. Program je veljaven do 18. junija
2022.
• Ob zaključku leta se je Telekomu Slovenije
iztekla petletna pogodba o sodelovanju pri
nakupu električne energije. Zaradi
racionalizacije poslovanja ter nadaljnjega
osredotočanja na razvoj najsodobnejših
IKT-storitev in rešitev je družba s
1. januarjem 2022 prenehala dobavljati
električno energijo končnim uporabnikom.
Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so navedeni v računovodskem poročilu v
točki 46 Dogodki po datumu bilance stanja.
Prejeta priznanja in nagrade v letu 2021
V Skupini Telekom Slovenije smo zavezani k odličnosti poslovanja in ponudbe ter odgovornemu
nastopu na trgu. Uspešnost našega delovanja potrjujejo tudi mnoga strokovna priznanja in nagrade ter
izraženo zaupanje uporabnikov.
• Trusted Brand 2021: Telekom Slovenije je prejel naziv Trusted Brand za mobilno telefonijo in
internetne storitve.
• Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec: Telekom Slovenije je prejel certifikat za vsa
štiri področja certificiranja: organizacijsko upravljanje, zdravje in varnost pri delu,
medgeneracijsko sodelovanje in usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.
• Naj trgovina z mobilnimi dodatki 2021: po izboru bralcev Siol.net smo pridobili naziv za
najboljšo e-trgovino z dodatki.
• Naš program zvestobe si je po raziskavi Spletni nakupi in program zvestobe (Valicon,
september −oktober 2021) prislužil značko Najenostavnejši nakup na obroke.
• VideoTech – Inovation Awards 2021: platforma NEO je bila nominirana za inovacijo leta v
kategoriji storitev plačljive TV.
• WEBSI: TSmedia je osvojila 3. mesto v kategoriji video za projekt Siol.net – Treniraj kot Tadej
Pogačar ter 3. mesto v kategoriji najboljša digitalna orodja za poslovnega asistenta Bizi.
• Najboljše letno poročilo 2020: Akademija Finance nam je podelila nagrado za najboljše
letno poročilo v uvodu, obvladovanju tveganj in korporativnem upravljanju med nefinančnimi
ustanovami za leto 2020.
• Najuglednejši delodajalec: Telekom Slovenije se je uvrstil med deset najuglednejših
delodajalcev v Sloveniji in v letu 2021 prejel nagrado za najuglednejšega delodajalca v panogi
telekomunikacij in omrežij.
• Prizma: Slovensko društvo za odnose z javnostmi je Telekom Slovenije nagradilo za celovit
komunikacijski program Dobrodošli v prvem omrežju 5G Slovenije.
• Slovenski oglaševalski festival: Telekom Slovenije je osvojil srebrno nagrado v tekmovalni
skupini Obrtna odličnost za projekt Ustvarjaj prihodnost.
• Marketinška odličnost 2021: s projektom Odličnost uporabniške izkušnje – CEX je Telekom
Slovenije zmagal v kategoriji Transformacija. V dveh letih smo zadovoljstvo uporabnikov na
stičnih točkah povečali za 20 %, v projektnem obdobju štirih let pa za 50 %. To nam je uspelo
zaradi močne podpore vodstva, zavzete in predane ekipe sodelavk in sodelavcev z različnih
področij ter z načrtnim, sistematičnim in predvsem dolgoročnim pristopom k transformaciji
poslovanja.
• Certifikat zlate bonitetne odličnosti: GVO je prejel certifikat zlate bonitetne odličnosti AAA,
ki ga podeljuje Dun & Bradstreet.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
31
1.10 Izjava o upravljanju
Telekom Slovenije, d. d., (v nadaljevanju: tudi Telekom Slovenije) daje Izjavo o upravljanju v skladu s
petim odstavkom 70. člena Zakona o gospodarskih družbah ter s priporočili Kodeksa upravljanja
javnih delniških družb in Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.
Izjava o upravljanju je sestavni del revidiranega Letnega poročila Skupine Telekom Slovenije in
družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021. Nanaša se na obdobje od 1. januarja 2021 do
31. decembra 2021, dodatno pa razkrivamo tudi pomembnejše dogodke po tem obdobju in do njene
objave. Izjava je dostopna v elektronski obliki, in sicer najmanj pet let od objave na spletnih straneh
družbe https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe
in v sistemu elektronskega obveščanja Seonet Ljubljanske borze, d. d., na naslovu
http://seonet.ljse.si.
1.10.1 Politika upravljanja
Korporativno upravljanje v Telekomu Slovenije in Skupini Telekom Slovenije temelji na načelih in
usmeritvah:
– Politike upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., ki je bila prvič sprejeta decembra 2011, in
zadnjič posodobljena 13. februarja 2020,
– Pravilnika korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije, sprejetega 22. avgusta
2017, ter
– Navodila o izvajanju korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih
področjih, sprejetega 18. februarja 2020.
Politika upravljanja opredeljuje sistem razdelitve odgovornosti in pooblastil med člani organov vodenja
in nadzora družbe ter vlogo komisij nadzornega sveta in varovanje interesov zaposlenih. Prav tako
opredeljuje skupine deležnikov ter strategijo komuniciranja in sodelovanja z njimi, politiko povezav
med družbo in njenimi odvisnimi družbami ter zavezo ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti
članov nadzornega sveta in uprave.
Nadzorni svet in uprava sprejemata posodobitve politike upravljanja glede na aktualne usmeritve na
področju korporativnega upravljanja ob upoštevanju zavezujočih predpisov in dobre prakse.
Pravilnik korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije določa pravila, kriterije in mehanizme
izvajanja funkcije upravljanja in nadzora družb v Skupini Telekom Slovenije. Navodilo o izvajanju
korporativnega upravljanja Skupine Telekom Slovenije po posameznih področjih določa način
izvajanja korporativnega upravljanja odvisnih družb po posameznih področjih.
Uprava in nadzorni svet delujeta skladno z zakoni in drugimi predpisi, skladno s Statutom družbe
Telekom Slovenije, d. d., ter skladno s poslovnikoma o delu uprave in nadzornega sveta.
Politika upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d., Poslovnik o delu uprave in drugi dokumenti,
povezani z upravljanjem družbe, so javnosti dostopni na spletnem mestu www.telekom.si, in sicer na
http://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
32
1.10.2 Izjava o skladnosti s kodeksi
Telekom Slovenije je v poslovnem letu 2021 kot subjekt javnega interesa, s katerega vrednostnimi
papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in hkrati kot družba s kapitalsko naložbo
države v največji možni meri spoštoval priporočila za upravljanje družb:
• Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga 27. oktobra 2016 sprejela Ljubljanska
borza, d. d., Ljubljana, in Združenje nadzornikov Slovenije, začel pa je veljati 1. januarja 2017
in je objavljen na spletnih straneh www.ljse.si;
• Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, ki ga je marca
2021 sprejel Slovenski državni holding, d. d., ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega
državnega holdinga iz avgusta 2020 (oba dokumenta sta objavljena na spletnih straneh
www.sdh.si);
• Priporočila javnim družbam za obveščanje z 19. novembra 2020, ki so začela veljati
23. novembra 2020 in ki jih je sprejela Ljubljanska borza, d. d., in so objavljena na spletnih
straneh www.ljse.si.
Telekom Slovenije je pri svojem delu in poslovanju upošteval tudi usmeritve Etičnega kodeksa
Skupine Telekom Slovenije s 1. februarja 2017 (objavljen na spletnih straneh www.telekom.si).
Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Politika raznolikosti
Priporočili 4.1 in 4.3 – Telekom Slovenije je v letu 2020 sprejel Politiko raznolikosti skladno s
priporočilom kodeksa. Pri tem delno odstopa od priporočila, ker politika ciljev ne določa konkretno. Cilji
so navedeni opisno, ne pa tudi številčno oziroma v odstotkih, razen glede spolne raznolikosti.
Razkritje sestave in višine prejemkov uprave in nadzornega sveta
Priporočilo 5.6 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, ker sestava in višina prejemkov
članov uprave in nadzornega sveta skladno s prilogama C3 in C4 kodeksa nista sestavni del Izjave o
upravljanju, ampak sta objavljeni v drugem poglavju letnega poročila, v Izjavi o upravljanju pa je
naveden sklic na relevantno poglavje.
Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta
Priporočilo 8.5 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi
predloga delničarjem na 33. skupščini, ki je potekala 18. junija 2021, za izvolitev novih članov
nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov ter ali so predlagani kandidati
v odnosu do družbe neodvisni po kriterijih v kodeksu. Navedeni vidiki so bili preverjeni v
kandidacijskem postopku skladno z zakonskimi določili in priporočili kodeksov.
Letni načrt usposabljanja članov nadzornega sveta in komisij
Priporočilo 13.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila glede opredelitve letnega načrta
usposabljanja članov nadzornega sveta in članov komisij nadzornega sveta, saj letni načrt kot enoten
dokument ni opredeljen. Imajo pa člani nadzornega sveta na portalu vpogled v aktualni interni
Program izobraževanj Telekoma Slovenije in se izobraževanj udeležujejo skladno z razpisanimi
termini.
Zunanja presoja vrednotenja nadzornega sveta
Priporočilo 14.4 – Telekom Slovenije priporočilu ne sledi, saj zunanja presoja vrednotenja nadzornega
sveta še ni bila opravljena. Nadzorni svet načrtuje izvedbo zunanje presoje za poslovno leto 2022.
Predsednik nadzornega sveta
Priporočilo 15.3 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj je bil predsednik
nadzornega sveta od 4. novembra 2020 do 21. januarja 2021 hkrati predsednik kadrovske komisije in
takrat imenovane nominacijske komisije.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
33
Mandat zunanjih članov komisij nadzornega sveta
Priporočilo 18.3 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj je pogodba z
zunanjo članico revizijske komisije določala, da preneha veljati z dnem izteka mandata nadzornega
sveta ali z dnem prenehanja opravljanja funkcije zunanje članice revizijske komisije na podlagi sklepa
nadzornega sveta. Z imenovanjem novega zunanjega člana revizijske komisije 11. februarja 2021 je
bilo odpravljeno odstopanje od priporočila v pogodbi.
Sistem nasledstva uprave
Priporočilo 20.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sistema nasledstva
uprave, so pa bili v letu 2021 notranji kandidati vključeni v postopek imenovanja članov uprave in bili v
okviru postopka tudi ustrezno ovrednoteni.
Neodvisnost članov nadzornega sveta in komisij
Priporočilo 23 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj član (in
predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021, Boštjan Koler, ni
bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave.
Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta
Priporočilo 29.7 – Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov
članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila.
Objava poslovnikov organov
Priporočilo 29.9 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj ima na spletni strani objavljen
samo poslovnik o delu uprave.
Izjava o skladnosti s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države
Telekom Slovenije pojasnjuje odstopanja od posameznih priporočil navedenega kodeksa:
Neodvisnost organov vodenja in nadzora od SDH in države
Priporočilo 4.1 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj član (in
predsednik) nadzornega sveta v obdobju od 3. novembra 2020 do 21. januarja 2021 Boštjan Koler ni
bil neodvisen od Slovenskega državnega holdinga, d. d., ker je bil hkrati član njegove uprave.
Priporočilo 4.1 je v nasprotju s priporočilom 6.7, ki določa izjemo za povezavo z delničarjem.
Politika nasledstva
Priporočila 6.1 in 6.2.1 do 6.2.3 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj nima sprejete
politike nasledstva v obliki enotnega dokumenta, se pa postopki vodijo tako, da identifikacija ključnih in
perspektivnih kadrov vključuje tudi identifikacijo potencialnih naslednikov. V okviru postopka se pred
vsakokratnim imenovanjem članov uprave preverijo tudi potencialni interni kandidati.
Utemeljitev predlogov za volitve članov nadzornega sveta
Priporočilo 6.8 – Telekom Slovenije je v letu 2021 delno odstopal od priporočila, saj v utemeljitvi
predloga delničarjem na 33. skupščini delničarjev, ki je potekala 18. junija 2021, za izvolitev novih
članov nadzornega sveta ni bila podana ocena morebitnega nasprotja interesov. Prav tako ni bila
podana informacija, ali so predlagani kandidati v odnosu do družbe neodvisni po kriterijih v kodeksu.
Navedeni vidiki so bili preverjeni v kandidacijskem postopku skladno z zakonskimi določili in priporočili
kodeksov.
Število sej revizijske komisije
Priporočilo 6.14.2 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila. Glede na aktualnost in
zahtevnost posameznih zadev je imela revizijska komisija nadzornega sveta v letu 2021 več sej od
priporočenega števila.
Razkritje prejemkov članov uprave in nadzornega sveta
Priporočilo 8.3 – Telekom Slovenije v manjši meri odstopa od priporočila, saj pri razkritju prejemkov
članov uprave variabilni prejemek ni ločeno prikazan glede na kvalitativna in kvantitativna merila. V
letnem poročilu družba ne razkriva prejemkov in drugih pravic poslovodstev odvisnih družb, so pa ti
podatki za tri največje odvisne družbe predstavljeni na skupščini delničarjev.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
34
Razkritje stroškov delovanja nadzornega sveta
Priporočilo 8.4 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila, saj vsi stroški nadzornega sveta
niso prikazani ločeno, kot je navedeno v priporočilu, saj le-ti niso knjiženi na posebnem stroškovnem
mestu.
Pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto
Priporočilo 11.2.1 – Telekom Slovenije delno odstopa od priporočila s tem, ko delovnega mesta
pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto nima ločeno sistemiziranega. Pooblaščenec za
skladnost poslovanja in integriteto je imenovan s sklepom uprave.
Priporočila in pričakovanja Slovenskega državnega holdinga
Telekom Slovenije pojasnjuje, da v največji možni meri spoštuje Priporočila in pričakovanja
Slovenskega državnega holdinga. Opredelitev Telekoma Slovenije do priporočil in pričakovanj je
objavljena na spletnih straneh družbe (https://www.telekom.si/o-podjetju/upravljanje-
druzbe/Opredelitev-glede-priporocil-in-pricakovanj-SDH-SLO.pdf).
1.10.3 Organi upravljanja in nadzora
Telekom Slovenije je javna delniška družba, njeni organi so skupščina, nadzorni svet in uprava.
Upravljanje je dvotirno, družbo vodi uprava, nadzoruje jo nadzorni svet.
Skupščina družbe in pravice delničarjev
Skladno s sistemom korporativnega upravljanja ter strategijo komuniciranja z delničarji in drugimi
deležniki zagotavljamo enakopravno obravnavo in dosledno uresničevanje pravic vseh delničarjev.
Sklic, pristojnosti in delovanje skupščine opredeljujejo ZGD-1, statut družbe in Poslovnik o delu
skupščine. Družba skliče skupščino delničarjev najmanj enkrat letno oziroma kadar je to v korist
družbe ali kadar je to potrebno skladno z zakonodajo in s statutom družbe. Datum objave sklica na
spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve velja za uradni
datum sklica zasedanja skupščine, od katerega tečejo roki. Delničarji uresničujejo svoje pravice na
skupščini sami ali po svojih pooblaščencih.
Imetniki delnic imajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička in pravico do
ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Pravico do obveščenosti delničarji uresničujejo na skupščini. Podrobne informacije o pravicah
delničarjev iz prvega odstavka 298. člena, prvega odstavka 300. člena, 301. člena in 305. člena ZGD-
1 so ob vsakokratni objavi sklica skupščine dostopne na spletnih straneh družbe
(http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/skupscina-delnicarjev).
Pravico do udeležbe in glasovanja imajo delničarji, ki so kot imetniki delnic vpisani v centralnem
registru vrednostnih papirjev pri KDD – Centralna klirinško depotna družba konec sedmega dne pred
zasedanjem skupščine (presečni dan), če najpozneje tri dni pred sejo skupščine pisno prijavijo svojo
udeležbo.
Delničarji Telekoma Slovenije so se sestali 18. junija na 33. skupščini delničarjev, na kateri je bilo
zastopanih 80,76 % delnic z glasovalno pravico. Delničarji so na skupščini:
• se seznanili s pisnim poročilom nadzornega sveta o potrditvi Letnega poročila Skupine Telekom
Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2020, s prejemki uprave in nadzornega sveta
družbe in organov vodenja odvisnih družb v letu 2020 ter z informacijo o prejemkih članov organov
vodenja in nadzora družbe in članov organov vodenja odvisnih družb družbe v letu 2020;
• potrdili predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2020;
• podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2020;
• se seznanili s potekom mandata članicama nadzornega sveta in izvolili dva nova člana
nadzornega sveta;
• določili plačilo članom nadzornega sveta;
• upravi družbe podelili pooblastilo za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
35
Izpodbojne tožbe zoper sklepe, sprejete na skupščini, niso bile napovedane.
Sklepi skupščin in dokumentacija preteklih sej so objavljeni na spletnih straneh družbe.
Skladno s finančnim koledarjem družbe za leto 2022 je 34. skupščina delničarjev predvidena 16. junija
2022.
Uprava
15
Sestava uprave
Na podlagi statuta družbe je za člana uprave lahko imenovan posameznik, ki ima poleg zakonsko
izpolnjenih pogojev univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih,
aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika in izpolnjuje morebitne druge pogoje, ki jih
določi nadzorni svet. Nadzorni svet pri izbiri kandidatov za člane uprave upošteva tudi Politiko
zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta. Ti pogoji ne veljajo za delavskega direktorja kot
člana uprave. Zanj pogoje in merila skupaj določita nadzorni svet in svet delavcev.
Upravo Telekoma Slovenije sestavlja pet članov, ki so bili imenovani za štiriletni mandat.
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je 10. marca 2021 s predsednikom uprave in tremi člani uprave
družbe sklenil dogovor o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in razrešitvi z mesta predsednika uprave
oziroma člana uprave družbe. Predsedniku uprave mag. Tomažu Seljaku ter članom uprave dr. Vidi
Žurga, mag. Matjažu Beričiču in Tomažu Jontesu je skladno s tem mandat prenehal z 10. marcem
2021. Nadzorni svet je za novega predsednika uprave družbe imenoval Cvetka Sršena, za člana
uprave pa dr. Mitjo Štularja in Tomaža Jontesa. Vsi so štiriletni mandat nastopili 10. marca 2021.
Nadzorni svet je 22. marca 2021 na mesto članice uprave imenoval Barbaro Galičič Drakslar, ki je
štiriletni mandat članice uprave nastopila 31. marca 2021.
V letu 2021 so upravo sestavljali:
15
GRI GS 102-18, GS 405-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
36
Ime in
priimek
Funkcija
Področje dela v upravi
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba /
strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Cvetko
Sršen
predsednik
Upravljanje s kadri in splošne zadeve,
Odnosi z javnostmi, Pravne zadeve in
regulativa, Varnost
Skladnost poslovanja in upravljanje
tveganj, odvisni družbi: IPKO in TSinpo
10. 3. 2021
9. 3. 2025
moški
slovensko
1966
magister
medkulturnega
menedžmenta
GEN energija, d. o. o.
INFRA izvajanje
investicijske
dejavnosti, d. o. o.
Tomaž
Jontes
član
član
podpredsednik
Množični trg, Poslovni trg, Centralni
marketing, odvisni družbi: Avtenta in
Soline
22. 6. 2020
10. 3. 2021
22. 3. 2021
10. 3. 2021
22. 3. 2021
9. 3. 2025
moški
slovensko
1971
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Triglav, pokojninska
družba, d. d.
dr. Mitja
Štular
član
IKT in storitve omrežja, Dostopovna
omrežja, odvisne družbe: GVO, SIOL
Zagreb, SIOL Podgorica, SIOL
Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO
Beograd, SIOL Prishtina
10. 3. 2021
9. 3. 2025
moški
slovensko
1970
doktor
elektrotehniških
znanosti
Barbara
Galičič
Drakslar
članica
Finance in računovodstvo, Kontroling in
strategija, Veleprodajni trg, Nabava,
logistika in nepremičnine, Notranja
revizija,
odvisna družba: TSmedia
31. 3. 2021
30.3.2025
ženski
slovensko
1971
univerzitetna
diplomirana
ekonomistka
Špela
Fortin
članica uprave –
delavska
direktorica
Odgovornosti izhajajo neposredno iz
zakona.
14. 9. 2019
13. 9. 2023
ženski
slovensko
1978
gimnazijska
maturantka
mag.
Tomaž
Seljak
podpredsednik
predsednik
Korporativno upravljanje, Upravljanje s
kadri in splošne zadeve, Odnosi z
javnostmi, Pravne zadeve in regulativa,
Skladnost poslovanja, upravljanje s
tveganji, Varnost, odvisni družbi: IPKO
in TSinpo
1. 5. 2014
10. 12. 2019
10. 12. 2019
10. 3. 2021
moški
slovensko
1972
magister
elektrotehnike;
univerzitetni
diplomirani inženir
elektrotehnike
dr. Vida
Žurga
članica
podpredsednica
Finance in računovodstvo, Kontroling in
strategija, Veleprodajni trg, Nabava,
logistika in nepremičnine, Notranja
revizija,
odvisna družba: TSmedia
1. 2. 2019
22. 1. 2020
22. 1. 2020
10. 3. 2021
ženski
slovensko
1984
doktorica znanosti,
univerzitetna
diplomirana
ekonomistka
mag.
Matjaž
Beričič
član
IKT in storitve omrežja, Dostopovna
omrežja, odvisne družbe: GVO, SIOL
Zagreb, SIOL Podgorica, SIOL
Sarajevo, SIOL Skopje, SIOL DOO
Beograd, SIOL Prishtina
10. 12. 2019
10. 3. 2021
moški
slovensko
1974
magister
elektrotehnike;
univerzitetni
diplomirani inženir
elektrotehnike
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
37
Delovanje uprave
Uprava vodi posle ter zastopa in predstavlja družbo samostojno in na lastno odgovornost. Odločitve
sprejema skladno s strateškimi cilji družbe in ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja ter v korist
delničarjev in preostalih deležnikov. Področja odgovornosti posameznih članov uprave so opredeljena
v Poslovniku o delu uprave, h kateremu daje soglasje nadzorni svet.
Uprava se je v letu 2021 sestala na 63 rednih in 9 dopisnih sejah.
Posebno pozornost je namenila vzpostavitvi nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) ter
pripravi in izvajanju preventivnih ukrepov ob razglašeni pandemiji covida-19.
Uprava je sprejela odločitev o naslednjih postopkih:
• ustavitev postopka prodaje družbe TSmedia;
• ustavitev postopka pripojitve družbe Avtenta k Telekomu Slovenije.
Uprava je sprejela tudi številne druge poslovne odločitve in izvajala aktivnosti:
• skrb za razvoj in doseganje zastavljenih ciljev;
• uvajanje novih in nadgradnja obstoječih storitev;
• razvoj storitev na področjih kibernetske varnosti, zdravstva, finančnih storitev, transporta,
logistike, pametnih mest;
• prilagajanje kapacitet omrežja glede na potrebe uporabnikov zaradi množičnega prehoda na
delo in šolanje na daljavo;
• prilagoditev procesov za nemoteno delovanje v obdobju razglašene pandemije;
• dodatna skrb za zagotavljanje ustrezne kibernetske varnosti v obdobju razglašene pandemije;
• razvoj novih možnosti uporabe mobilnih omrežij v povezavi z uvedbo 5G in zagotavljanje
odlične uporabniške izkušnje;
• nadgradnja celovite ponudbe IKT-storitev in rešitev;
• optimizacija in osvežitev kadrovske strukture;
• optimizacija poslovnih procesov.
Nagrajevanje uprave
Nagrajevanje, sestava in višina prejemkov so določeni v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, ob
upoštevanju Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike
Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (ZPPOGD).
Nadzorni svet vsako leto sprejme cilje uprave za posamezno poslovno leto, in sicer na podlagi
potrjenega letnega poslovnega načrta in nekaterih ključnih kazalnikov. Cilji uprave so sestavljeni iz
kvantitativnih in kvalitativnih ter finančnih in nefinančnih ciljev, opredeljenih za spremljanje uspešnosti
delovanja članov uprave.
Pogoje za udeležbo uprave pri dobičku ureja statut družbe. Prejemki članov uprave v letu 2021 so
navedeni v računovodskem poročilu v točki 41 Posli s povezanimi strankami.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
38
Nadzorni svet
Sestava nadzornega sveta
16
Nadzorni svet ima devet članov, od katerih je šest predstavnikov kapitala, trije pa so predstavniki
zaposlenih.
Pri izbiri kandidatov za člane nadzornega sveta se poleg ustrezne usposobljenosti, ugleda in
integritete upošteva tudi raznolikost glede znanja, veščin, izkušenj in drugih osebnih okoliščin
kandidatov (spol, starost, izobrazba ipd.).
Delničarji so na 32. skupščini, ki je potekala 21. januarja 2021, odpoklicali člana nadzornega sveta
Igorja Rozmana, predstavnika kapitala, in za člane nadzornega sveta izvolili Iztoka Černošo, mag.
Aleksandra Igličarja, Marka Kerina in Radovana Cerjaka, in sicer za mandatno obdobje štirih let, ki je
pričelo teči 22. januarja 2021. Z izvolitvijo novih članov nadzornega sveta je prenehala funkcija
Boštjanu Kolerju, Dimitriju Marjanoviću in mag. Štefanu Belingarju, ki so bili v nadzorni svet imenovani
s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani 3. novembra 2020.
Člani nadzornega sveta so 11. februarja 2021 za predsednika nadzornega sveta izvolili Iztoka
Černošo, namestnika pa sta ostala Barbara Kürner Čad kot predstavnica kapitala in Drago Kijevčanin
kot predstavnik zaposlenih.
Članicama nadzornega sveta, predstavnicama kapitala, Barbari Kürner Čad in mag. Barbari Gorjup je
mandat potekel 27. aprila 2021. Skupščina delničarjev je 18. junija 2021 za člana nadzornega sveta, ki
predstavljata kapital, izvolila mag. Karlo Pinter in dr. Jurija Toplaka, in sicer za štiriletni mandat, ki je
začel teči z dnem izvolitve na skupščini. Nadzorni svet je 22. junija 2021 za namestnico predsednika
nadzornega sveta izvolil mag. Karlo Pinter.
Svet delavcev Telekoma Slovenije je 21. oktobra 2021 na mesto predstavnikov zaposlenih v
nadzornem svetu za mandatno obdobje štirih let, ki je pričelo teči 14. novembra 2021, imenoval Draga
Kijevčanina, Dušana Piška in Jano Žižek Kuhar.
Sestava nadzornega sveta je raznolika, člani se medsebojno dopolnjujejo po strokovnem znanju,
kompetencah, izkušnjah, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih, kar na sejah omogoča
učinkovito izmenjavo mnenj in stališč.
Nadzorni svet so v letu 2021 sestavljali:
16
GRI GS 102-18, 405-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
39
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo
imenovanj
e
na
funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udel
ežba
na
sejah
NS
gled
e na
skup
no
števil
o sej
NS
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba /
strokovni
profil
Neodvis-
nost po
23. členu
kodeksa
Obstoj
nasprotj
a
interesa
v poslov-
nem letu
Članstvo
v
organih
nadzora
drugih
družb
Zaposlitev
Iztok
Černoša
predsednik
22. 1. 2021
21. 1. 2025
predstavnik
kapitala
20/20
*
moški
slovensko
1984
univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
/ tehnično
področje
DA
NE
Istrabenz
Turizem
d.d.,
turizem in
storitve
Direktor RGP
d.o.o.
mag. Karla
Pinter
namestnica
predsednika
18. 6. 2021
17. 6. 2025
predstavnica
kapitala
9/9*
ženski
slovensko
1982
univerzitetna
diplomirana
pravnica,
magistrica
znanosti /
pravno
področje
DA
NE
generalna
direktorica
Direktorata za
notranji trg na
ministrstvu za
gospodarski
razvoj in
tehnologijo
Radovan
Cerjak
član
22. 1. 2021
21. 1. 2025
predstavnik
kapitala
20/20
*
moški
slovensko
1967
univerzitetni
diplomirani
pravnik /
pravno
področje
DA
NE
Slovensk
a tiskovna
agencija
d.o.o.,
Ljubljana
odvetnik
mag.
Aleksander
Igličar
član
22. 1. 2021
21. 1. 2025
predstavnik
kapitala
20/20
*
moški
slovensko
1962
magister
ekonomskih
znanosti /
računovodstv
o
DA
NE
Iskra
Mehaniz
mi
Holding,
d.d.
Lipnica;
višji predavatelj
na Ekonomski
fakulteti
Univerze v
Ljubljani
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
40
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo
imenovanj
e
na
funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udel
ežba
na
sejah
NS
gled
e na
skup
no
števil
o sej
NS
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba /
strokovni
profil
Neodvis-
nost po
23. členu
kodeksa
Obstoj
nasprotj
a
interesa
v poslov-
nem letu
Članstvo
v
organih
nadzora
drugih
družb
Zaposlitev
Slovensk
a tiskovna
agencija
d.o.o.,
Ljubljana
Marko
Kerin
član
22. 1. 2021
21. 1. 2025
predstavnik
kapitala
20/20
*
moški
slovensko
1978
univerzitetni
diplomirani
ekonomist /
računovodstv
o, revidiranje,
poslovne
finance,
upravljanje
tveganj
DA
NE
vodja štabne
službe za
spremljanje in
nadzor
medsebojnega
poslovanja
družb skupine
Slovenske
železnice
dr. Jurij
Toplak
član
18. 6. 2021
17. 6. 2025
predstavnik
kapitala
9/9*
moški
slovensko
1977
univerzitetni
diplomirani
pravnik,
doktor
znanosti /
ustavno pravo
DA
NE
MEJA
kmetijsko
podjetje
Šentjur,
d.d.
predstojnik
Katedre za
javno pravo in
redni profesor
za področje
Pravo na Pravni
fakulteti
Univerze v
Mariboru;
direktor in redni
profesor na
Alma Mater
Europaea ECM
Boštjan
Koler **
predsednik
3. 11. 2020
21.1.2021
predstavnik
kapitala
1/1*
moški
slovensko
1961
univerzitetni
diplomirani
pravnik
NE
NE
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
41
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo
imenovanj
e
na
funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udel
ežba
na
sejah
NS
gled
e na
skup
no
števil
o sej
NS
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba /
strokovni
profil
Neodvis-
nost po
23. členu
kodeksa
Obstoj
nasprotj
a
interesa
v poslov-
nem letu
Članstvo
v
organih
nadzora
drugih
družb
Zaposlitev
Barbara
Kürner Čad
**
namestnica
predsednika
27. 4. 2017
27. 4. 2021
predstavnica
kapitala
10/10
*
ženski
slovensko
1964
univerzitetna
diplomirana
pravnica
DA
NE
odvetnica v
Odvetniški
pisarni Čad
mag.
Barbara
Gorjup **
članica
27. 4. 2017
27. 4. 2021
predstavnica
kapitala
10/10
*
ženski
slovensko
1973
magistrica
znanosti
DA
NE
direktorica
družbe Baklus,
d. o. o.
mag.
Štefan
Belingar **
član
3. 11. 2020
21. 1. 2021
predstavnik
kapitala
1/1*
moški
slovensko
1965
magister
znanosti
DA
NE
/
Dimitrij
Marjanović
**
član
13. 5. 2016
3. 11. 2020
13. 5. 2020
21. 1. 2021
predstavnik
kapitala
1/1*
moški
slovensko
1970
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
DA
NE
Iskra
ESV, d. d.
višji upravljavec
v Oddelku za
upravljanje
področja financ
v Slovenskem
državnem
holdingu, d. d.
Igor
Rozman **
član
30. 8. 2019
21. 1. 2021
predstavnik
kapitala
1/1*
moški
slovensko
1959
diplomirani
inženir
računalništva
DA
NE
ekspert področja
za TV-
produkcijo,
programsko
produkcijske in
informacijske
sisteme v RTV
Slovenija
Drago
Kijevčanin
namestnik
predsednika
19. 9. 2018
(prvi
mandat)
15. 11.
2021
(trenutni
mandat)
14. 11. 2021
14. 11. 2025
predstavnik
zaposlenih
21/21
moški
slovensko
1964
inženir
telekomunikac
ij / tehnično
področje
DA
NE
NE
Telekom
Slovenije,
inženir za
omrežje v OE
IKT in storitve
omrežja,
predsednik
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
42
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo
imenovanj
e
na
funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala /
zaposlenih
Udel
ežba
na
sejah
NS
gled
e na
skup
no
števil
o sej
NS
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba /
strokovni
profil
Neodvis-
nost po
23. členu
kodeksa
Obstoj
nasprotj
a
interesa
v poslov-
nem letu
Članstvo
v
organih
nadzora
drugih
družb
Zaposlitev
sindikata
SELEKS, član
sveta delavcev
Dušan
Pišek
član
19. 9. 2018
(prvi
mandat)
15. 11.
2021
(trenutni
mandat)
14. 11. 2021
14. 11. 2025
predstavnik
zaposlenih
21/21
moški
slovensko
1964
inženir
telekomunikac
ij / tehnično
področje
DA
NE
NE
Telekom
Slovenije, vodja
tima v OE IKT in
storitve omrežja,
predsednik
sveta delavcev
Jana Žižek
Kuhar
članica
19. 9. 2018
(prvi
mandat)
15. 11.
2021
(trenutni
mandat)
14. 11. 2021
14. 11. 2025
predstavnica
zaposlenih
20/21
ženski
slovensko
1974
diplomirana
ekonomistka /
upravljanje
nepremičnin
DA
NE
NE
Telekom
Slovenije,
strokovna
sodelavka v OE
Nabava,
logistika in
nepremičnine,
članica sveta
delavcev
*Število udeležb na sejah, sklicanih v času mandata posameznega člana.
**Podatki se nanašajo na datum zaključka mandata.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
43
Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet se je v letu 2021 sestal na 15 rednih in dveh izrednih sejah, dve seji je opravil dopisno.
Pri tem je zagotavljal odgovoren in kakovosten nadzor poslovanja družbe Telekom Slovenije in
Skupine Telekom Slovenije.
Obravnaval je različne vidike poslovanja in spremljal uresničevanje načrtov. Posamezne teme so bile
predhodno obravnavane na komisijah nadzornega sveta. Na podlagi ugotovitev in predlogov ter
presoje komisij je nadzorni svet sprejel ustrezne odločitve.
Nadzorni svet svoje delo opravlja skladno s pooblastili in pristojnostmi, določenimi z zakonskimi
predpisi, statutom družbe in Poslovnikom o delu nadzornega sveta. Nadzorno funkcijo opravlja s polno
odgovornostjo in pri svojem odločanju deluje neodvisno. Vsi člani nadzornega sveta so skladno s
Kodeksom upravljanja javnih delniških družb podali izjave o izpolnjevanju kriterijev neodvisnosti, ki so
objavljene na spletnih straneh Telekoma Slovenije.
Komisije nadzornega sveta – sestava in delovanje
Nadzorni svet je imel štiri stalne komisije: revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo, komisijo za strategijo
ter komisijo za trženje in tehnologijo. Komisije so obravnavale vsebine posameznih strokovnih področij
skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami. Sestava posameznih komisij nadzornega sveta in njihove
pomembnejše naloge v letu 2021 so opisane v nadaljevanju.
Po spremembi članov v nadzornem svetu je nadzorni svet 11. februarja, 12. maja ter 22. junija 2021
na novo določil tudi članstvo komisij.
Revizijska komisija nadzornemu svetu zagotavlja pomoč pri izvajanju nadzora nad računovodskim
poročanjem, notranjimi kontrolami in upravljanjem tveganj družbe Telekom Slovenije in Skupine
Telekom Slovenije ter pri sodelovanju z zunanjimi in notranjimi revizorji. Ključna vloga revizijske
komisije je strokovno sodelovanje v procesu korporativnega upravljanja, kjer deluje v dobro družbe in
varuje interese vseh njenih deležnikov.
Nadzorni svet Telekom Slovenije je v skladu z veljavno zakonodajo odločil, da naloge revizijske
komisije v družbi Soline, ki je v letu 2021 postala subjekt javnega interesa, od 24. maja 2021 dalje
izvaja Revizijska komisija Nadzornega sveta Telekoma Slovenije.
Člani revizijske komisije na 31. december 2021:
• mag. Aleksander Igličar – predsednik,
• Marko Kerin,
• Drago Kijevčanin,
• mag. Barbara Gorjup - zunanja članica,
• dr. Marko Hočevar – zunanji član.
V letu 2021 se je sestava revizijske komisije med letom spreminjala. Do 27. aprila 2021 je bila
predsednica revizijske komisije mag. Barbara Gorjup, z 12. majem 2021 je predsedovanje prevzel
mag. Aleksander Igličar.
Dr. Marko Hočevar je bil za zunanjega člana revizijske komisije imenovan 11. februarja 2021, mag.
Barbara Gorjup pa 22. junija 2021.
Podatki o članih revizijske komisije v letu 2021, ki so tudi člani nadzornega sveta, so v preglednici
članov nadzornega sveta na straneh 39 do 42, v spodnji preglednici pa so navedeni podatki za
zunanje člane.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
44
Ime in
priimek
Komisija
Udeležba
na sejah
komisij
glede na
skupno
število
sej
komisij
Spol
Državljanstvo
Izobrazba
Letnica
rojstva
Strokovni
profil
Članstvo v organih
nadzora drugih družb
Dr. Marko
Hočevar
revizijska
komisija
13/14*
moški
slovensko
doktor
ekonomskih
znanosti
1962
računovodstvo
član Nadzornega sveta
Hidria holding, d.o.o.
Mag.
Barbara
Gorjup
revizijska
komisija
6/6*
ženski
slovensko
magistrica
znanosti
1973
računovodstvo,
revidiranje,
poslovne
finance,
ocenjevanje
vrednosti
podjetij
Barbara
Nose
revizijska
komisija
1/1*
ženski
slovensko
univerzitetna
diplomirana
ekonomistka,
specialistka
revidiranja in
računovodstva
1964
revidiranje,
računovodstvo
*Število udeležb na sejah, sklicanih v času mandata posameznega zunanjega člana
Revizijska komisija se je v letu 2021 sestala na enajstih rednih sejah ter izvedla štiri dopisne in dve
izredni seji, na katerih so bili praviloma prisotni vsi člani revizijske komisije.
Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili z delom revizijske komisije seznanjeni
preko vpogleda v zapisnike njenih sej, poleg tega je predsednik revizijske komisije o delu in
ugotovitvah komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta. Revizijska komisija je obravnavala
vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske
komisije, sprejetim načrtom dela revizijske komisije za leto 2021 in sklepi Nadzornega sveta Telekoma
Slovenije.
Ključne naloge, ki jih je revizijska komisija opravljala v letu 2021, so bile:
• spremljala in obravnavala je postopke računovodskega poročanja in potek zunanje revizije letnega
poročila in letnih računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije;
• obravnavala je Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije za leto
2020;
• obravnavala je poročila notranje revizije o opravljenih pregledih in izvajanju danih priporočil;
• obravnavala je letno poročilo o delu notranje revizije za leto 2020, načrt dela notranje revizije za
leti 2021 in 2022, strateški načrt notranje revizije za obdobje od 2022 do 2026 ter brez prisotnosti
uprave opravila razgovor o neodvisnosti notranje revizije;
• obdobno je spremljala sistem upravljanja tveganj, delovanje notranjih kontrol, skladnost
poslovanja, poročila o tožbah in nadzorih ter poročila o prijavah domnevnih kršitev korporativne
integritete;
• skladno s sprejetimi Smernicami za zagotavljanje neodvisnosti revizorja letnega poročila in
računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, v katerih so
določeni načini in postopki spremljanja neodvisnosti in nepristranskosti revizorja ter zaščitni
ukrepi, postopek izbora revizorja ter postopki za nerevizijske storitve, je:
– obravnavala vse posle z revizijskimi družbami in presojala neodvisnost zakonitega
revizorja letnega poročila in računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije in družbe
Telekom Slovenije;
– spremljala in ocenila kakovost dela zakonitega revizorja za leto 2020;
• skladno s sklepom Nadzornega sveta Telekoma Slovenije je opravljala tudi naloge Revizijske
komisije v družbi Soline.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
45
Na vse seje revizijske komisije je bila vabljena direktorica Notranje revizije Telekoma Slovenije. Na
seje, na katerih so se obravnavala četrtletna poročila o poslovanju družbe Telekom Slovenije in
Skupine Telekom Slovenije, je revizijska komisija povabila tudi zakonitega revizorja.
V želji po stalnem izboljševanju in kakovosti svojega dela je revizijska komisija samoocenila delo v
januarju 2021 in sprejela akcijski načrt izboljšav. Do konca poslovnega leta je realizirala vse sklepe,
sprejete v akcijskem načrtu.
Kadrovska komisija se je sestala na sedmih rednih in eni izredni seji. Pomembnejše aktivnosti
kadrovske komisije so bile:
• izvajanje postopkov za imenovanje članov uprave;
• obravnava predloga uprave za imenovanje direktorjev odvisnih družb v Skupini Telekom
Slovenije;
• obravnava ciljev članov uprave za leto 2021 ter metodologije za izračun količnika uspešnosti
poslovanja in meril, vezanih na upravičenost članov uprave do spremenljivega dela plačila za leto
2020.
Člani kadrovske komisije na 31. december 2021:
• Radovan Cerjak, predsednik,
• Iztok Černoša,
• Marko Kerin,
• Drago Kijevčanin,
• dr. Jurij Toplak.
Kadrovski komisiji je do 21. januarja 2021 predsedoval Boštjan Koler, z 11. februarjem 2021 je
predsedovanje prevzel Radovan Cerjak. 22. junija 2021 je bil kot član v kadrovsko komisijo imenovan
dr. Jurij Toplak. Podatki o članih kadrovske komisije v letu 2021 so v preglednici članov nadzornega
sveta na straneh 39 do 42.
Komisija za trženje in tehnologijo se je sestala na treh sejah. Obravnavala je tržni položaj družbe
po ključnih segmentih in strategijo trženja. Obravnavala je tudi aktivnosti v povezavi z razvojem
omrežja 5G in aktivnosti storitve E-oskrba.
Člani komisije za trženje in tehnologijo na 31. december 2021:
• Dušan Pišek, predsednik,
• mag. Aleksander Igličar,
• mag. Karla Pinter,
Dušan Pišek je predsedoval komisiji za trženje in tehnologijo do 11. februarja 2021, ko je nadzorni
svet za predsednika komisije imenoval mag. Aleksandra Igličarja. 12. maja 2021 je bil za predsednika
komisije ponovno imenovan Dušan Pišek. 22. junija 2021 je bila kot članica v komisijo imenovana
mag. Karla Pinter.
Podatki o članih komisije za trženje in tehnologijo v letu 2021 so v preglednici članov nadzornega
sveta na straneh 39 do 42.
Komisija za strategijo se je v letu 2021 sestala na dveh sejah. Na prvi seji je obravnavala predlog
strategije TSmedia za obdobje 2021–2026, na naslednji pa dopolnjen predlog strategije TSmedia ter
izhodišča Strateškega poslovnega načrta Skupine Telekom Slovenije za obdobje 2022–2026.
Člani komisije za strategijo na 31. december 2021:
• Marko Kerin, predsednik,
• Radovan Cerjak,
• Jana Žižek Kuhar.
Komisiji za strategijo je do 21. januarja 2021 predsedoval mag. Štefan Belingar, z 11. februarjem 2021
je predsedovanje prevzel Marko Kerin.
Podatki o članih komisije za strategijo v letu 2021 so v preglednici članov nadzornega sveta na
straneh 39 do 42.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
46
Nagrajevanje članov nadzornega sveta
Člani nadzornega sveta so upravičeni do prejema sejnin, osnovnega plačila za opravljanje funkcije in
doplačila za sodelovanje v komisijah nadzornega sveta. Plačila članom nadzornega sveta so določena
s sklepom skupščine delničarjev. Določeni so tudi najvišji letni zneski ter kriteriji upravičenosti do
povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja. Zneski plačil članom nadzornega sveta
so prikazani v računovodskem poročilu.
Vsak član nadzornega sveta je ob nastopu funkcije podal izjavo glede izpolnjevanja kriterijev
neodvisnosti po točki C.3 priloge h Kodeksu upravljanja javnih delniških družb. Izjave so dostopne na
spletnih straneh Telekoma Slovenije.
Politika raznolikosti
Cilj Politike zagotavljanja raznolikosti uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., (v
nadaljevanju: tudi Politika) je večja učinkovitost uprave in nadzornega sveta ter večja raznolikost
članstva v obeh organih. Raznoliko sestavljena uprava in nadzorni svet lahko razlike v znanju,
veščinah, izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu, načinu dela in drugih vidikih na strani
članov uporabljata v dobro družbe. Politika je objavljena na spletnih straneh Telekoma Slovenije
https://www.telekom.si/o-podjetju/predstavitev/organiziranost-in-upravljanje/upravljanje-druzbe.
Skladno s Politiko se pri določanju optimalne sestave uprave in nadzornega sveta družbe poleg
zakonskih zahtev in zahtev statuta družbe upoštevajo predvsem naslednji cilji oziroma vidiki
raznolikosti, kolikor je to mogoče za zagotavljanje učinkovitosti posameznega organa kot celote, in
sicer strokovni profil, kontinuiteta, izkušenost, spol, starost in osebna integriteta.
Politika z vidika spola kot cilj določa heterogenost, pri čemer naj bi do konca leta 2026 manj zastopani
spol v nadzornem svetu predstavljal 40 % vseh članov ter skupaj 33 % vseh članov uprave in
nadzornega sveta. Ta cilj je bil v družbi glede sestave uprave izpolnjen skozi vse leto 2021. Glede
sestave nadzornega sveta je bil cilj v letu 2021 izpolnjen do izteka mandata dveh članic nadzornega
sveta v aprilu, trenutno je delež manj zastopanega spola 22,22-odstoten.
Skladno s 7. točko petega odstavka 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije navaja razmerja obeh spolov
v upravi in nadzornem svetu družbe:
Raznolikost članov uprave po spolu
17
31. 12. 2021
moški
ženske
skupaj
Število članov uprave
3
2
5
Delež
60 %
40 %
100 %
Raznolikost članov nadzornega sveta po spolu
31. 12. 2021
moški
ženske
skupaj
Število članov nadzornega sveta
7
2
9
Delež
77,78 %
22,22 %
100 %
17
GRI GS 405-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
47
1.10.4 Druga pojasnila v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah
V skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 Telekom Slovenije podaja naslednja pojasnila:
Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v skupini v povezavi s
postopkom računovodskega poročanja
Obvladovanje tveganj in sistem notranjih kontrol sta sestavni del korporativnega upravljanja družb v
skupini. Vzpostavljen okvir obvladovanja tveganj vsebuje tudi sistem notranjih kontrol, ki je podlaga za
prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, ter njihovo obvladovanje, poročanje in spremljanje s ciljem
pravočasnega odzivanja in zmanjševanja izpostavljenosti tveganjem.
Sistem notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja zagotavlja ustrezno
obvladovanje tveganj, poslovno etično delovanje družb v skupini ter zanesljivo, pravočasno in
pregledno zunanje in notranje finančno računovodsko poročanje, ki je skladno z zakonodajo, sprejetim
računovodskim okvirom, predpisi ter usmeritvami in politikami skupine. Proces računovodenja je
informacijsko podprt, zato so notranje kontrole povezane tudi s kontrolami, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako kontrole omejitev dostopa do podatkov in aplikacij kot
kontrole točnosti ter popolnosti zajemanja in obdelovanja podatkov.
Vzpostavljene računovodske notranje kontrole so del sistema notranjih kontrol v skupini, in sicer tako
v procesih kot organizacijskih enotah družb in na vseh ravneh poslovanja.
Skupina Telekom Slovenije si prizadeva za zagotavljanje ustreznega sistema notranjih kontrol, ki
vključuje natančno določene postopke, pristojnosti in odgovornosti za posamezne naloge ter
avtomatske in ročne kontrole v vseh procesih. Notranje kontrole se redno prilagajajo zakonodaji,
standardom, procesom, organizacijskim spremembam, ugotovitvam iz samoocene notranjih kontrol,
ugotovitvam drugih pregledov, priporočilom notranje in zunanje revizije ter dobrim praksam.
Lastniki notranjih kontrol so odgovorni za dosledno izvajanje kontrol, dokumentiranje delovanja
notranjih kontrol in predloge izboljšav. Za celosten pregled delovanja in vzpostavljenosti notranjih
kontrol se enkrat letno pripravi poročilo o izvedeni samooceni v obvladujoči in odvisnih družbah. Izvaja
se sistematično, načrtovano in strukturirano ter se ustrezno dokumentira.
Podatki in pojasnila v zvezi z Zakonom o prevzemih
– Osnovni kapital Telekoma Slovenije
V strukturi osnovnega kapitala v letu 2021 ni bilo sprememb. Vrednost osnovnega kapitala
Telekoma Slovenije znaša 272.720.664,33 evra in je razdeljen na 6.535.478 navadnih imenskih
kosovnih delnic. Vse delnice so enega razreda in izdane v nematerializirani obliki. Vsaka ima enak
delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu, vse so vplačane v celoti. Vsaka delnica svojemu
imetniku zagotavlja pravico do enega glasu na skupščini, do sorazmernega dela iz dobička,
namenjenega izplačilu dividend, in sorazmernega dela iz preostalega premoženja po likvidaciji ali
stečaju družbe. Delnice so uvrščene v prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. Podrobnejši podatki o
delnici in lastniški strukturi so predstavljeni v poglavju 1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška
struktura.
– Omejitve prenosa delnic
Vse delnice so prosto prenosljive.
– Kvalificirani deleži po Zakonu o prevzemih
Na 31. december 2021 sta bila imetnika kvalificiranega deleža, ki ga določa Zakon o prevzemih,
Republika Slovenija s 4.087.569 delnicami oziroma z 62,54 % osnovnega kapitala izdajatelja in
Kapitalska družba, d. d., s 365.175 delnicami oziroma s 5,59 % osnovnega kapitala izdajatelja.
– Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice
Telekom Slovenije ni izdal vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
– Delniška shema za delničarje
Telekom Slovenije nima delniške sheme za delničarje.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
48
– Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali
glasovalnih pravic
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
– Pravila družbe o imenovanju in zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora
V skladu z zakonskimi pristojnostmi in statutarnimi določbami nadzorni svet imenuje člane uprave.
Pri tem skrbno in odgovorno ocenjuje izpolnjevanje zahtevanih kvalifikacij. Skladno z navedenim je
nadzorni svet z Merili in postopki za ugotavljanje primernosti kandidatov za člana uprave opredelil
tudi postopek izbire kandidatov, dodatne pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in postopke za
ugotavljanje primernosti kandidatov.
V juniju 2016 je nadzorni svet oblikoval merila in strokovne profile članov nadzornega sveta družbe
(kompetenčni profil) ob upoštevanju specifičnosti družbe. Merila so prenehala veljati s sprejetjem
Kompetenčnega profila za člane nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije, d. d., 12. februarja
2020, ki je dostopen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.
– Pravila družbe o spremembah statuta
Telekom Slovenije nima posebnih pravil o spremembah statuta. Spremembe statuta družbe se
izvajajo skladno z zakonom in statutom.
– Pomembni dogovori, ki začnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi
spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja
prevzeme
Telekomu Slovenije tovrstni dogovori niso znani.
– Dogovori med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki
predvidevajo nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme,
odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha
Tovrstnih dogovorov skladno z Zakonom o prevzemih Telekom Slovenije nima.
Telekom Slovenije si pri svojem poslovanju nenehno prizadeva za izboljšanje prakse na področju
korporativnega upravljanja, vključno s proaktivno korporativno komunikacijo z različnimi deležniki.
Družba komunicira na način, ki je opredeljen v Politiki upravljanja družbe Telekom Slovenije, d. d.,
Strategiji komuniciranja družbe Telekom Slovenije, d. d., in Politiki komuniciranja z delničarji družbe
Telekom Slovenije, d. d.
Ob uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije v prvo kotacijo Ljubljanske borze se je Telekom Slovenije
zavezal k spoštovanju standardov obveščanja. Telekom Slovenije je vlagateljem tudi v letu 2021
zagotavljal kakovostne, pravočasne, relevantne in verodostojne informacije.
Z namenom zagotavljanja skladnosti poslovanja družb v Skupini Telekom Slovenije in ravnanja
zaposlenih v skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili in internimi predpisi je Telekom
Slovenije v Politiki upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom Slovenije krovno opredelil
namen in cilje upravljanja skladnosti poslovanja, načrt integritete ter pristojnosti in odgovornosti.
Sistem upravljanja skladnosti poslovanja omogoča zaznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za njihovo
obvladovanje. V tem okviru imata pomembno vlogo preprečevanje nepravilnosti skozi preventivno
delovanje ter hitro in učinkovito ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev. Več v poglavju 2.5.1
Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje.
Telekom Slovenije si bo tudi v prihodnje prizadeval za spoštovanje in uvajanje najvišjih standardov in
dobrih praks na področju korporativnega upravljanja v obvladujoči družbi in v družbah Skupine
Telekom Slovenije.
Cvetko Sršen, Iztok Černoša,
predsednik uprave predsednik nadzornega sveta
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
49
1.11 Trgovanje z delnicami in lastniška struktura
18
Osnovni podatki o delnici družbe Telekom Slovenije na 31. 12. 2021
Osnovni podatki o delnici
Oznaka
TLSG
ISIN-koda
SI0031104290
Kotacija
Prva kotacija Ljubljanske borze
Osnovni kapital (v EUR)
272.720.664,33
Število navadnih imenskih kosovnih delnic
6.535.478
Število lastnih delnic
30.000
Število delničarjev 31. 12. 2021
8.582
Trgovanje z delnicami TLSG v letu 2021
Delnica Telekoma Slovenije ima oznako TLSG in kotira v prvi kotaciji Ljubljanske borze. Delnica je
vključena v borzna indeksa SBITOP in SBITR, v katerih od 20. decembra 2021 po opravljeni četrtletni
reviziji računskih parametrov predstavlja 4,11-odstotni delež njune sestave.
Indeks SBITR je slovenski »blue chip« indeks celotne donosnosti. Uveden je bil 3. maja 2021 in v
svojem izračunu poleg tržnih tečajev upošteva tudi potrjene dividende. Delnica TLSG je vključena tudi
v delniški indeks ADRIAprime, ki ga sestavljajo izbrane družbe prvih kotacij Ljubljanske in Zagrebške
borze. Tudi ta predstavlja indeks celotne donosnosti, ki poleg gibanja tečajev delnic upošteva tudi
dividendno donosnost.
Zaključni tečaj delnice TLSG je na zadnji trgovalni dan leta 2021 znašal 56,20 evra in se je na letni
ravni povečal za 28,90 %. Vrednost indeksa SBITOP, ki nudi informacijo o gibanju cen najbolj likvidnih
in največjih delnic Ljubljanske borze, se je v enakem obdobju zvišala za 39,81 %. Z delnicami
Telekoma Slovenije je bil dosežen skupni promet (s svežnji) v višini 12,89 milijona evrov, delnica pa
se je po prometu brez svežnjev uvrstila na osmo mesto med delnicami na Ljubljanski borzi. Ob koncu
leta je tržna kapitalizacija Telekoma Slovenije znašala 367,29 milijona evrov in je predstavljala 3,86-
odstotni delež tržne kapitalizacije delnic celotnega borznega trga.
Statistika trgovanja s TLSG na Ljubljanski borzi
Zaključni tečaj v EUR
2021
2020
Najvišji dnevni
64,60
59,60
Najnižji dnevni
44,00
41,00
Povprečni
54,37
48,00
Promet v tisoč EUR
2021
2020
Skupni v letu
12.892,90
16.650,20
Najvišji dnevni
558,10
572,82
Najnižji dnevni
0,00
0,10
Povprečni
51,16
66,34
18
GRI GS 102-10
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
50
Primerjava gibanja tečaja delnic TLSG z gibanjem indeksa SBITOP in prometa z delnicami TLSG
Vir: Ljubljanska borza, arhiv tečajev.
Ključni finančni kazalniki o delnici
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Zaključni tečaj na zadnji trgovalni dan v obdobju v EUR
56,20
43,60
Knjigovodska vrednost delnice v EUR*
91,87
90,35
Čisti dobiček na delnico
v EUR**
5,82
3,82
Razmerje tržna/knjigovodska vrednost delnice
0,61
0,48
Kapitalska donosnost delnice v obdobju v %***
28,90
-19,85
* Knjigovodska vrednost delnice je izračunana kot razmerje med knjigovodsko vrednostjo kapitala Skupine
Telekom Slovenije na zadnji dan obdobja in številom izdanih navadnih delnic.
** Čisti dobiček na delnico je izračunan kot razmerje med čistim poslovnim izidom Skupine Telekom Slovenije v
obravnavanem obdobju in povprečnim številom izdanih navadnih delnic brez lastnih delnic.
*** Kapitalska donosnost delnice je izračunana kot: (tečaj na zadnji trgovalni dan v letu – tečaj na zadnji trgovalni
dan v predhodnem letu) / tečaj na zadnji trgovalni dan v predhodnem letu.
900
1,000
1,100
1,200
1,300
1,400
1,500
40
42
44
46
48
50
52
54
56
58
60
62
64
SBITOP
TLSG
EUR
Tečaj TLSG v EUR SBITOP SBITR
Indeks
SBITR
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
550
600
v tisoč EUR
Promet v EUR
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
51
Lastniška struktura in največji delničarji ob koncu leta 2021
19
Ob koncu leta 2021 je imel Telekom Slovenije 8.582 delničarjev, kar je 283 manj kot leto prej. Od
takrat se je število individualnih delničarjev zmanjšalo za 262.
Lastniška struktura delničarjev ob koncu leta 2021
V lastniški strukturi so ob koncu leta s 93,42-odstotnim deležem prevladovali domači lastniki. Med
njimi je bila največji lastnik družbe Republika Slovenija skupaj s Kapitalsko družbo, Slovenskim
državnim holdingom ter Prvim pokojninskim skladom Modre zavarovalnice in njegovim kritnim
skladom. Ob koncu leta je bilo tako v neposrednem in posrednem lastništvu države 73,36 % delnic
družbe.
Spremembe lastniške strukture po kategorijah delničarjev
Kategorija delničarja
Delež lastništva v %
Letna sprememba v
odstotnih točkah 21/20
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Individualni delničarji (domači in tuji)
13,72
13,74
-0,02
Domače pravne osebe
3,91
3,90
0,01
Domače finančne družbe in skladi
3,06
3,14
0,08
Tuje pravne osebe
6,47
6,38
0,09
Deset največjih delničarjev
Struktura prve deseterice se je nekoliko spremenila, kar je razvidno iz spodnjega grafičnega prikaza.
Koncentracija lastništva, merjena z lastniškim deležem desetih največjih delničarjev, je ob koncu leta
znašala 80,10 % in se je na letni ravni povečala za 0,25 odstotne točke.
19
GRI GS 102-5
Republika Slovenija 62,54%
Individualni delničarji (domači in tuji) 13,72%
Tuje pravne osebe 6,47%
Kapitalska družba d.d. 5,59%
Slovenski državni holding d.d. (SDH) 4,25%
Domače pravne osebe 3,91%
Domače finančne družbe in skladi 3,06%
Lastne delnice 0,46%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
52
Člani uprave in nadzornega sveta so imeli 31. decembra 2021 skupaj v lasti 974 delnic TLSG.
Ime in priimek
Funkcija
Število
delnic
Delež v kapitalu v %
Uprava
Cvetko Sršen
predsednik uprave
150
0,00230
dr. Mitja Štular
član uprave
470
0,00719
Barbara Galičič Drakslar
članica uprave
100
0,00153
Nadzorni svet
Marko Kerin
član nadzornega sveta
2
0,00003
Drago Kijevčanin
namestnik predsednika nadzornega sveta
212
0,00324
Dušan Pišek
član nadzornega sveta
36
0,00055
Jana Žižek Kuhar
članica nadzornega sveta
4
0,00006
Skupaj uprava in
nadzorni svet
974
0,01490
Pri trgovanju predstavnikov družbe z njenimi delnicami in pri obveščanju o tovrstnih transakcijah v
Telekomu Slovenije sledimo veljavni zakonodaji in Pravilniku o omejitvi trgovanja z delnicami
Telekoma Slovenije.
Odnosi z vlagatelji
20
Na področju odnosov z vlagatelji sledimo načelom zagotavljanja enakomerne obravnave,
preglednosti, pravočasnosti in točnosti informacij. Z obstoječimi in potencialnimi vlagatelji ter drugo
zainteresirano javnostjo komuniciramo redno in celovito. Preglednost poslovanja dosegamo z
doslednim spoštovanjem meril in standardov, ki veljajo za izdajatelje delnic v prvi kotaciji. Z
zainteresiranimi domačimi in tujimi vlagatelji ter analitiki se družba povezuje na individualnih
sestankih, investitorskih konferencah, s konferenčnimi klici in po e-pošti (ir@telekom.si in
skupscina@telekom.si).
Delničarji lahko predloge in pobude naslovijo na elektronski naslov, namenjen odnosom z vlagatelji
(ir@telekom.si). Poleg rednega komuniciranja smo v letu 2021 izvajali tudi naslednje aktivnosti:
– prijavljenim domačim in tujim prejemnikom smo četrtletno, po vsaki objavi poslovnih
rezultatov, pripravili elektronsko publikacijo TLSG novice. Publikacija je vsebovala zbir
najpomembnejših novic posameznega časovnega obdobja, podprtih z aktualnimi podatki o
poslovanju;
– udeležili smo se dveh srečanj z investitorji;
– organizirali smo dve skupščini delničarjev.
Cenovno občutljive in druge pomembne informacije redno objavljamo na svojih spletnih straneh v
zavihku Za vlagatelje in v sistemu Ljubljanske borze SEOnet. V letu 2021 smo objavili 38 javnih objav,
in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Finančni koledar
Finančni koledar za leto 2021 je objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na
spletnih straneh družbe na http://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/financni-koledar. Na istih
mestih objavljamo tudi morebitne spremembe finančnega koledarja.
Dividendna politika
Telekom Slovenije ima začrtano stabilno dividendno politiko, ki omogoča uravnoteženost med donosi
za lastnike in uporabo prostega denarnega toka za financiranje investicij. Taka politika zagotavlja
dolgoročno rast in maksimiranje vrednosti za lastnike.
Delničarji so na 33. skupščini delničarjev 18. junija 2021 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
za poslovno leto 2020. Bruto dividende v višini 4,50 evra na delnico je družba izplačala 3. avgusta
2021. Skladno z enotnimi evropskimi standardi za korporacijska dejanja izplačilo dividend poteka prek
KDD in njenih članov, borznoposredniških družb in bank.
20
GRI GS 102-43
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
53
Lastne delnice
Število lastnih delnic družbe je v letu 2021 ostalo nespremenjeno od zadnje pridobitve leta 2003. Na
zadnji dan leta 2021 je imela družba 30.000 lastnih delnic, kar je 0,46 % osnovnega kapitala.
Skupščina delničarjev je na 33. seji upravi družbe podelila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic.
Skladno s sklepom skupščine je družba 4. novembra 2021 objavila Program odkupa lastnih delnic, ki
je bil objavljen v sistemu Ljubljanske borze SEOnet, dostopen pa je tudi na spletnih straneh družbe na
https://www.telekom.si/o-podjetju/za-vlagatelje/delnica-tlsg/odkup-lastnih-delnic.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
54
2 POSLOVNO POROČILO
2.1 Finančni rezultati
Analiza konsolidiranega izkaza poslovnega izida
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila 653,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je
na ravni doseženega v predhodnem letu. Prihodki od prodaje so dosegli 648,2 milijona evrov. Na
mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova prodaje
mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije ter višjih prihodkov IPKO. IPKO z intenzivnimi
tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, hkrati pa so bili višji prihodki tudi iz naslova večjega
obiska zdomcev v letu 2021. Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov
klasične govorne telefonije, kar je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z
mobilno in IP-telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški
podizvajalcev. Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v letu 2020, predvsem zaradi
višjih prihodkov gostovanja tujih uporabnikov v mobilnih omrežjih Telekom Slovenije in IPKO ter višjih
prihodkov mednarodnega dohodkovnega prometa v IPKO.
Poslovni odhodki Skupine Telekom Slovenije so znašali 601,9 milijona evrov, kar je za 2 % manj kot
v letu 2020. Nižji so predvsem stroški podizvajalcev in licenc, kar je povezano z nižjimi prihodki od
prodaje licenc, stroški multimedijskih storitev in vsebin ter stroški telekomunikacijskih storitev, kar je
posledica nižjih prihodkov mednarodnih govornih storitev.
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je v letu 2021 dosegel 51,7 milijona evrov, kar je za 21 % oziroma za
9,1 milijona evrov več kot v preteklem letu.
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom
Slovenije dosegel 220,8 milijona evrov, kar je za 5 % več kot v letu 2020. Marža EBITDA na ravni
skupine predstavlja 34,1-odstotni delež v prihodkih od prodaje (v letu 2020: 32,4%).
V primerjavi z letom 2020 so bili nižji tako finančni prihodki, ki so dosegli 2,0 milijona evrov, kot
finančni odhodki v višini 8,6 milijona evrov.
Po obračunu davka iz dobička z odloženimi terjatvami za davek je Skupina Telekom Slovenije leto
2021 zaključila s čistim dobičkom v višini 37,9 milijona evrov, kar je za 13,0 milijona evrov več kot v
letu 2020.
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila
uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA (več v točki 4.3 Alternativna merila poročanja).
Analiza konsolidirane bilance stanja
Bilančna vsota je 31. decembra 2021 znašala 1.250,3 milijona evrov in je za 1,8 % oz. 22,5 milijona
višja kot je bila 31. decembra 2020.
Dolgoročna sredstva so dosegla 1.033,2 milijona evrov, kar je za 3,1 % oziroma 31,1 milijona evrov
več kot konec leta 2020. Delež dolgoročnih sredstev v premoženju skupine se je povečal na 82,6 %
(2020: 81,6%). Višja so predvsem neopredmetena sredstva zlasti na račun v letu 2021 pridobljenih
koncesij za frekvenčni spekter za 5G omrežje.
Kratkoročna sredstva so znašala 217,1 milijona evrov in so nižja za 3,8 % oziroma 8,6 milijona
evrov. Od tega so se poslovne in druge terjatve znižale za 6,8 milijona evrov.
Vrednost kapitala je znašala 600,4 milijona evrov, kar je za 1,7 % oziroma 9,9 milijona evrov več kot
ob koncu leta 2020, in predstavlja v bilančni strukturi 48,0-odstotni delež (leta 2020: 48,1%).
Dolgoročne obveznosti v višini 424,6 milijona evrov imajo v sestavi bilančne vsote 34,0 odstotni
delež. V primerjavi s koncem leta 2020 so se povečale za 104,4 milijona evrov predvsem zaradi novih
dolgoročnih posojil, ki so tako po stanju na dan 31.12.2021 za 124,8 milijona evrov višja kot ob koncu
leta 2020. Za 20 milijonov evrov pa so se znižale druge dolgoročne obveznosti.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
55
Kratkoročne obveznosti so znašale 225,3 milijona evrov in so bile v primerjavi s koncem leta 2020
nižje za 91,9 milijona evrov. V bilančni strukturi se je njihov delež znižal na 18,0 % (2020: 25,8 %)
predvsem zaradi poplačila zapadlih izdanih obveznic med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
Analiza konsolidiranega izkaza denarnih tokov
Med izdatki iz naložbenja je skupina evidentirala investicije v osnovna sredstva v višini 199,0 milijona
evrov in izdatke za dana posojila in depozite v višini 0,3 milijona evrov.
Med prejemki iz naložbenja je skupina v letu 2021 evidentirala predvsem prejemke od prodaje
osnovnih sredstev v višini 5,8 milijona evrov (od tega za 5,5 milijona evrov nepremičnin) ter prejemke
od dividend v višini 0,1 milijona evrov.
Med izdatki iz financiranja je skupina v juniju evidentirala poplačilo izdanih obveznic v višini 100
milijonov evrov, odplačila kratkoročnega dela dolgoročnih posojil v višini 35,5 milijona evrov, poplačilo
kratkoročnega posojila konec leta v višini 26 milijonov evrov, neto izdatke iz revolving posojil v višini
1,5 milijona evrov ter plačane obresti za prejeta posojila in sredstva v najemu v skupni višini
8,5 milijona evrov. Izdatki za odobritev prejetih posojil so znašali 0,6 milijona evrov. V avgustu je
družba družbenikom Telekoma Slovenije izplačala na skupščini izglasovano dividendo v skupnem
znesku 29,3 milijona evrov. Skladno z uveljavitvijo MSRP 16 so med izdatki iz financiranja pripoznana
tudi odplačila obveznosti za najeme (brez obresti) v višini 12,6 milijona evrov.
Med prejemki iz financiranja je skupina evidentirala prejem dveh dolgoročnih (sindiciranih) posojil v
skupni višini 170 milijonov evrov in prejeto kratkoročno posojilo v prvem kvartalu leta v višini 26
milijonov evrov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
56
Ključni finančni kazalniki Skupine Telekom Slovenije in Telekoma Slovenije, skladno z računovodskim
poročilom
21
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije, d.d.
v tisoč EUR / v %
I - XII 2021 /
31.12.2021
I - XII 2020 /
31.12.2020*
Indeks
21/20
I - XII 2021 /
31.12.2021
I - XII 2020 /
31.12.2020
Indeks
21/20
Prihodki od prodaje
648.247
647.177
100
577.630
591.693
98
Drugi prihodki iz poslovanja
5.303
7.694
69
3.421
5.254
65
Poslovni prihodki skupaj
653.550
654.871
100
581.051
596.947
97
EBITDA
220.752
209.882
105
175.773
174.281
101
EBITDA marža = EBITDA /
prihodki od prodaje
34,1%
32,4%
105
30,4%
29,5%
103
EBIT
51.696
42.603
121
33.598
36.930
91
Donosnost prodaje = EBIT /
prihodki od prodaje
8,0%
6,6%
121
5,8%
6,2%
93
Čisti dobiček iz delujočega
poslovanja
37.888
34.084
111
-
-
-
Izguba iz ustavljenega
poslovanja
0
-9.219
0
-
-
-
Čisti dobiček poslovnega leta
37.888
24.865
152
34.371
24.174
142
Sredstva
1.250.339
1.227.839
102
1.237.941
1.226.566
101
Kapital
600.431
590.484
102
612.241
605.784
101
Čista donosnost kapitala (ROE)
6,4%
4,2%
151
5,6%
4,0%
141
Razmerje med kapitalom in
sredstvi
(Equity Ratio)
48,0%
48,1%
100
49,5%
49,4%
100
Neto finančni dolg
399.009
378.377
105
408.293
390.050
105
NFD / EBITDA
1,8
1,8
100
2,3
2,2
104
Investicije v osnovna sredstva
(CAPEX)
208.173
173.045
120
188.704
164.680
115
EBITDA - CAPEX
12.579
36.837
34
-12.931
9.601
-
Delež (EBITDA - CAPEX) v
EBITDA
(Cash Margin)
5,7%
17,6%
32
-7,4%
5,5%
-
Število zaposlenih po stanju na
zadnji dan obdobja
3.284
3.392
97
2.119
2.165
98
Delež CAPEX-a v poslovnih
prihodkih
31,9%
26,4%
121
32,5%
27,6%
118
* Poslovanje Planet TV za leto 2020 vključeno v postavko ustavljeno poslovanje. Velja za vse postavke v nadaljnjih tabelah in
grafih.
Definicije glej v točki 4.3. Alternativna merila uspešnosti poslovanja.
Več v računovodskem poročilu od strani 170 dalje.
Poročanje po segmentih
Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljen sedež opravljanja dejavnosti. Skupina Telekom
Slovenije poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer Slovenija in druge države. Podrobnejše
informacije podajamo v računovodskem poročilu v točki 6 Poročanje po segmentih.
21
GRI GS 102-7, 201-1, 102-10
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
57
2.2 Finančno poslovanje Skupine Telekom Slovenije
Z vodenjem finančne politike Skupine Telekom Slovenije dosegamo finančno stabilnost skupine.
Uresničujemo jo z uspešnim poslovanjem, aktivnim načrtovanjem in uravnavanjem denarnih tokov,
zagotavljanjem ustrezne ročnosti in razpršitve finančnega dolga, s financiranjem v okviru skupine,
optimiziranjem obratnega kapitala in učinkovitim obvladovanjem finančnih tveganj.
Za zagotavljanje visoke ravni likvidnosti ima skupina pri bankah odprte kratkoročne kreditne linije, ki se
redno obnavljajo glede na predvidene potrebe. Likvidnostna rezerva skupine v obliki odobrenih,
neizkoriščenih revolving linij je ob koncu leta 2021 znašala 74 milijonov evrov.
Na ravni skupine je izkazana razmeroma nizka zadolženost. Razmerje med neto finančnim dolgom in
EBITDA je ob koncu leta 2021 znašalo 1,8. Celotne finančne obveznosti skupine so ob koncu leta
2021 znašale 415,7 milijona evrov, pri čemer se pretežni del nanaša na dve dolgoročni sindicirani
posojili v skupni višini 309,9 milijona evrov, dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini
40 milijonov evrov in na obveznosti iz finančnega najema v višini 66,6 milijona evrov.
Neto finančni dolg (NFD) Skupine Telekom Slovenije
* Poslovanje Planet TV za leti 2020 in 2019 je vključeno v postavko ustavljeno podjetje. Velja za vse računovodske postavke v
nadaljnjih tabelah in grafih.
Skupina redno odplačuje obveznosti do posojilodajalcev. V letu 2021 je bilo odplačanih 35,5 milijona
evrov dolgoročnih posojil in 100 milijonov evrov izdanih petletnih obveznic, ki so zapadle v juniju 2021.
Odplačilni načrt obstoječega dolgoročnega dolga (posojila in obveznic)
Odvisne družbe se praviloma zadolžujejo pri obvladujoči družbi. Financiranje v okviru skupine in
prerazporejanje presežkov denarnih sredstev med družbami omogoča učinkovitejše upravljanje
sredstev in optimizacijo neto finančnega izida ter zmanjšuje posojilno izpostavljenost skupine navzven
in s tem večjo finančno fleksibilnost.
V letu 2021 je skupina ponovno okrepila stabilnost strukture ročnosti financiranja, saj je družba
Telekom Slovenije s sindikatom domačih bank podpisala pogodbo za dolgoročno posojilo v višini
1.5
1.6
1.7
1.8
1.9
2.0
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
31.12.2019 31.12.2020 31.12.2021
NFD / EBITDA
v mio EUR
Finančne obveznosti Neto finančni dolg (NFD) NFD / EBITDA
0
50
100
150
200
250
300
350
2021 2022 2023 2024 2025 2026
v mio EUR
Odplačilo glavnic Stanje dolga
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
58
130 milijonov evrov, ki je bilo v letu 2021 tudi v celoti črpano. S posojilom je bila zagotovljena potrebna
likvidnost za poplačilo izdanih obveznic v višini 100 milijonov evrov, ki so zapadle v plačilo v juniju
2021, preostali del posojila pa je družba namenila v investicije za nadaljnje uresničevanje zastavljene
strategije. Prav tako je bila v letu 2021 črpana prva tranša pri Evropski investicijski banki v višini
40 milijonov evrov. Preostalih 60 milijonov lahko družba črpa do konca leta 2023.
Struktura ročnosti finančnih obveznosti
Prejeta posojila, ki so v stanju ob koncu leta, se obrestujejo z uporabo spremenljivih obrestnih mer,
vezanih na 6-mesečni EURIBOR. Ponderirani pribitek na spremenljivi del obrestne mere vseh posojil v
skupini je konec leta 2021 znašal 126 bazičnih točk. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano
obrestno mero 28,4 % obrestovanega finančnega dolga
22
.
Obvladovanje finančnih tveganj
Podrobnejši opis upravljanja finančnih tveganj je v poglavju 2.4 Obvladovanje tveganj in v
računovodskem poročilu v točki 44 Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj.
Izpolnjevanje finančnih zavez
Banke posojilodajalke zahtevajo vzdrževanje vrednosti finančnih zavez oziroma kazalnikov,
opredeljenih v posojilnih pogodbah. Njihovo nedoseganje je lahko razlog za predčasno zapadlost
posojil v plačilo. Na ravni skupine so bile 31. decembra 2021 dosežene vse finančne zaveze.
22
Upoštevane glavnice posojil in finančni najem
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
31.12.2019 31.12.2020 31.12.2021
Dolgoročne finančne obveznosti Kratkoročne finančne obveznosti
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
59
2.3 Naložbe v osnovna sredstva
Naložbe v osnovna sredstva
23
V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 za naložbe v osnovna sredstva namenili 208,2 milijona
evrov, kar je za 20 % oziroma za 35,1 milijona evrov več kot v letu 2020. Od tega smo za naložbe
Telekoma Slovenije namenili 90,6 % vseh naložb oz. 188,7 milijona evrov, kar je za 15 % več kot v
preteklem letu. Preostali del smo namenili za naložbe v razvoj odvisnih družb.
Spremenjene razmere kot posledica množičnejšega dela in učenja na daljavo so povzročile povečan
promet v omrežju in s tem povezane višje naložbe v zagotavljanje kapacitet tako v mobilnem kot v
fiksnem omrežju. Poseben izziv zaradi zapiranja mej in sprejetih ukrepov za preprečevanje širjenja
pandemije sta predstavljala zagotavljanje materialov in opreme ter prilagojen režim izvajanja del za
realizacijo naložb.
Z naložbami v gradnjo, posodobitev ter razvoj omrežij in storitev ustvarjamo platformo za pridobivanje
novih in ohranjanje obstoječih naročnikov ter za pridobivanje novih virov prihodkov in ohranjanje
visoke stopnje kakovosti. V letu 2021 smo večji del naložb namenili širitvi dostopovnega optičnega
omrežja, ki uporabnikom poleg vrhunske uporabniške izkušnje širokopasovnih vsebin omogoča visoke
hitrosti dostopa do interneta. Naložbe smo namenili tudi za nadaljnjo modernizacijo mobilnega
omrežja in vzpostavitev prvega nacionalnega omrežja pete mobilne generacije (5G) ter za razvoj novih
storitev in nadaljnjo optimizacijo poslovanja. Več o tem v poglavju 2.8 Omrežja, tehnologije in IT.
Naložbe po družbah
v tisoč EUR
2021
2020*
Indeks
21/20
Telekom Slovenije
188.704
164.680
115
Druge družbe v Sloveniji
5.734
3.246
177
IPKO – Kosovo
13.343
8.728
153
Druge družbe v tujini
1.900
1.365
139
Izločitve in prilagoditve
-1.508
-4.974
170
Skupina Telekom Slovenije
208.173
173.045
120
* Brez Planet TV za leto 2020.
Struktura naložb po namenu
23
GRI GS 103-1, 103-2, 203-1, GRI IO1
Frekvenčnine 25,8%
Omrežje 36,1%
Oprema pri uporabniku 7,7%
Rešitve za zasebne in poslovne uporabnike
14,6%
IT, interna infrastruktura in razisk. projekti 7,5%
Zakup in najemnine (MSRP 16) 4,4%
Drugo 3,9%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
60
2.4 Obvladovanje tveganj
Prepoznavanje in obvladovanje tveganj sta sestavna dela naših poslovnih procesov in odločitev ter
ključna za doseganje zastavljenih strateških ciljev in uresničevanje priložnosti.
Vzpostavljen je okvir obvladovanja tveganj, ki je temelj korporativnega upravljanja Skupine Telekom
Slovenije; njegovo vzdrževanje je stalen in ponavljajoč proces. Nenehno si prizadevamo za
spodbujanje zavesti, ki omogoča učinkovito prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo
obvladovanje z ustreznimi ukrepi, poročanje in spremljanje ter za ustrezno kontrolno okolje.
Opredeljene imamo štiri vrste tveganj, za katere prepoznavamo zunanje in notranje dejavnike:
• strateška tveganja,
• finančna tveganja,
• operativna tveganja ter
• regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja.
Tveganja opredeljujemo kot morebitne dogodke, ki lahko negativno vplivajo na doseganje naših ciljev,
priložnosti pa kot morebitne dogodke s pozitivnim vplivom na sposobnost podjetja za uresničitev ciljev.
Pregled upravljanja tveganj in samoocene notranjih kontrol opravlja Notranja revizija v okviru svojih
revizijskih aktivnosti. Uprava je sproti seznanjena z oceno tveganj, ugotovitvami Notranje revizije in
drugimi pregledi poslovanja. Na ocene in ugotovitve se ustrezno odziva z naborom ukrepov za
obvladovanje tveganj in zagotavlja skladnost poslovanja. O ključnih tveganjih, ugotovitvah in sprejetih
ukrepih sproti poroča nadzornemu svetu oziroma njegovim komisijam.
Okvir obvladovanja tveganj
Okvir je integriran v vseh družbah skupine in vključuje model treh linij obvladovanja tveganj. Ta
zagotavlja vpogled v tveganja in enotno podlago za njihovo razumevanje. Pregleden in učinkovit način
komuniciranja o obvladovanju tveganj je zagotovljen s porazdelitvijo dolžnosti, pristojnosti in
odgovornosti. Proces omogoča prepoznavanje in ocenjevanje tveganj, njihovo obvladovanje,
poročanje in spremljanje.
Rezultat prepoznavanja tveganj je njihovo ocenjevanje. Lastniki tveganj jih ocenjujejo na podlagi
vpliva in verjetnosti nastanka dogodka. Odgovorni so tudi za oblikovanje ukrepov za njihovo
obvladovanje. Ugotovljena stopnja tveganja tako že upošteva ukrepe in notranje kontrole. V družbi
spremljamo izpostavljenost tveganjem tudi na podlagi izračunov po interni metodologiji kvantifikacije
tveganj in opredeljujemo strategije za odzivanje. Odvisne družbe o vseh tveganjih poročajo
obvladujoči družbi.
Sestavni del obvladovanja tveganj je pregled ključnih notranjih kontrol, vzpostavljenih pri izvajanju
poslovnih procesov. V skupini enkrat letno skladno z metodologijo za samooceno notranjih kontrol
izvedemo preverjanje, vzpostavljenost in delovanje notranjih kontrol. O ugotovitvah poročamo Odboru
za notranje kontrole, Odboru za tveganja in revizijski komisiji nadzornega sveta. Samoocena notranjih
kontrol prispeva k preglednejšemu ugotavljanju pomanjkljivosti v procesih in k učinkovitejšemu
obvladovanju tveganj.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
61
Pooblaščenec za upravljanje s tveganji
četrtletno poroča o ključnih tveganjih
revizijski komisiji nadzornega sveta za
obvladujočo in odvisne družbe.
4 seje
Pooblaščenec za upravljanje s tveganji
poroča o ključnih tveganjih Odboru za
tveganja, ki obravnava izpostavljenost
tveganjem in izvajanje ukrepov ter ciljne
stopnje tveganj in akte s področja
obvladovanja tveganj. Odbor se sestaja
četrtletno, po potrebi tudi dodatno.
5 sej
Pooblaščenec za upravljanje s tveganji
poroča Odboru za notranje kontrole o
izvedeni samooceni notranjih kontrol v
skupini. Odbor obravnava tudi nove
notranje kontrole in podlage za
spremembe notranjih kontrol.
3 seje
Izboljšave okvira obvladovanja tveganj
Okvir obvladovanja tveganj nenehno nadgrajujemo. Izboljšave procesa za prepoznavanje in oceno
tveganj smo nadaljevali tudi v letu 2021. Okrepili smo pregled ključnih kazalnikov tveganj ter še bolj
dinamično pristopili k ocenjevanju tveganj in spremljanju ukrepov. Aktivno pristopamo k pregledu
ključnih notranjih kontrol in pripravi različnih modelov ocenjevanja tveganj, spremljamo dogajanje v
okolju in prepoznavamo nova tveganja.
Tveganja pri doseganju ciljev
V procesu načrtovanja ciljev in strategije Skupine Telekom Slovenije upoštevamo priložnosti in
zaznana tveganja ter ukrepe za njihovo obvladovanje. Na doseganje zastavljenih ciljev najbolj vplivajo
tveganja, povezana s trgom in konkurenco, tveganja zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti omrežij
(vključno s kibernetskimi tveganji), regulatorni okvir, tveganja motenj v dobavni verigi, kadrovska
tveganja ter pritisk na spremembe, ki izhajajo iz novih tehnologij in hitrega razvoja.
Dopolnitve podlag za oceno tveganj
Na podlagi spremljanja dejavnikov tveganj v zunanjem in notranjem okolju smo lastne ocene tveganj
dopolnili s sprejemljivo stopnjo posamičnega tveganja. Nadgradili smo tudi oceno ciljne stopnje
tveganja, ki je odvisna od načrtovanih ukrepov in dejavnikov vplivov na tveganja.
Kvantifikacija tveganj v odvisnih družbah
Izpostavljenost tveganjem spremljamo na podlagi interne simulacije Monte Carlo.
Ključni kazalniki tveganj
V sklopu četrtletne ocene tveganj smo dopolnili ključne kazalnike tveganj za pomembnejša tveganja.
Tveganja in scenariji
Tveganja obravnavamo posamezno, za boljše in celovitejše razumevanje njihovega spektra pa
ocenimo različne scenarije.
Samoocena notranjih kontrol
Posodobili smo podlage za samooceno notranjih kontrol in vzpostavili digitalno podpisovanje izjav o
njihovi izpostavljenosti in delovanju.
Modeli ocenjevanja tveganj
Modele sproti posodabljamo ter prilagajamo zahtevam in potrebam v skupini. Za področje
neprekinjenega poslovanja in varovanja informacij tveganja za ključne storitve in procese ocenjujemo
glede na zaupnost, celovitost in razpoložljivost. Enkrat letno jih obravnava Odbor za tveganja. Za načrt
integritete in program preprečevanja prevar smo pripravili oceno notranjih tveganj.
Prepoznavanje
tveganj
Ocenjevanje
tveganj
Obvladovanje
tveganj
Poročanje
o tveganjih
Spremljanje
tveganj
Odbor za tveganja
Odbor za notranje kontrole
OE, pristojna za skladnost in upravljanje
tveganj
Lastniki tveganj
Proces
obvladovanja
tveganj
Notranja revizija
Nadzorni svet
Revizijska komisija nadzornega sveta
Uprava
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
62
Kultura obvladovanja tveganj in priložnosti
Kulturo in ustrezne kompetence sodelavcev gradimo z načrtnim izobraževanjem in ozaveščanjem, saj
se okolje ter načini in ukrepi za obvladovanje tveganj neprestano spreminjajo. Obvezna izobraževanja
izvedemo vsako leto na ravni skupine, in sicer v sodelovanju z Notranjo revizijo in pooblaščencema s
področja skladnosti poslovanja.
Nova tveganja
Za dolgoročno uspešno poslovanje je ključno prepoznavanje novih, nastajajočih tveganj. Vplive
zunanjega in notranjega okolja redno spremljamo ter na tej podlagi ocenjujemo nova tveganja in
njihov vpliv na obvladovanje obstoječih. Nova tveganja lahko predstavljajo dodatni predpisi ali
pričakovanja deležnikov na področju ESG (okoljski, družbeni in ekonomski vidiki poslovanja). Dodatne
izzive predstavljajo tudi tveganja iz okolja (npr. naravne katastrofe, izbruhi bolezni). Ta so vse
pogostejša in intenzivnejša ter povečujejo ocene tveganj, povezanih z delovanjem sistemov, storitev in
zagotavljanjem varnosti.
Strategija obvladovanja tveganj
Okolje tveganj je vse bolj kompleksno, zato je pomembno, da smo pri prepoznavanju tveganj in
odzivih nanje agilni. Skladno s tem bomo tudi v letu 2022 razvijali proces obvladovanja tveganj za čim
bolj učinkovito podporo ciljem in strategijam družb v skupini. Ključne indikatorje tveganj bomo
dopolnjevali s spremljanjem in obvladovanjem tveganj na področju trajnostnega poslovanja.
Tveganja v Skupini Telekom Slovenije
Okvir obvladovanja
tveganj in notranjih
kontrol temelji na praksi
odbora COSO in je
skladen s standardom
ISO 31000.
Tveganja so
razvrščena glede na
njihovo stopnjo (zelo
visoka, visoka, srednja,
nizka).
V nadaljevanju predstavljamo ključna tveganja v zadnjem četrtletju leta 2021, ocenjena za naslednjih
12 mesecev, in primerjavo njihovega gibanja z enakim obdobjem leta 2020. Stopnja tveganja že
upošteva ukrepe in notranje kontrole.
Trendi pomenijo:
→ v oceni tveganja ni sprememb
↓ ocena tveganja je nižja
↑ ocena tveganja je višja
Verjetnost
Vpliv
Zelo
velik
Velik
Zmeren
Majhen
Malo
verjetno
Možno
Zelo
verjetno
Skoraj
gotovo
Zelo visoka
Visoka
Srednja
Nizka
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
63
Ocena tveganj zaradi vpliva covida-19 za vse družbe v skupini
V vseh družbah v skupini smo pristopili k dodatni četrtletni oceni tveganj vpliva covida-19, ki je ločena
od splošne ocene tveganj in vključuje le dejavnike, vezane na covid-19.
Družbe v skupini redno spremljajo vpliv covida-19 in imajo vzpostavljene nadzorno-preventivne
ukrepe. Pri analizi odziva na covid-19 iščemo priložnosti za krepitev svoje sposobnosti upravljanja in
ohranjanja odpornosti lastnega omrežja tudi v kritičnih razmerah. Nadaljujemo razvoj sodobnih in
digitalno podprtih rešitev za izdelke in storitve.
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Vpliv covida-19
Zamiki projektov, zaprtje
prodajnih mest, manj
gostovanja, motnje v
dobavni verigi, višje cene
izdelkov in storitev, manj
razvoja storitev.
Nedelovanje storitev.
Odsotnost zaposlenih.
Gospodarska recesija.
Nižji prihodki in
izguba prihodkov.
Višji stroški.
Vpliv na denarni
tok.
Izvajanje ukrepov za varovanje
zdravja in varnosti sodelavcev.
Zagotavljanje neprekinjenega
delovanja storitev in procesov.
Intenzivna komunikacija z
dobavitelji, iskanje več virov
dobave, večanje zalog
strateškega blaga.
Telekom Slovenije
Strateška tveganja
Na slovenskem trgu se soočamo z močno konkurenco, regulatornimi vplivi, cenovno občutljivimi
uporabniki in s selitvijo govornega prometa na platforme OTT (storitve, ki delujejo neodvisno od
omrežja). Uporabniki zahtevajo visokokakovostno in obsežnejšo storitev za nižjo ceno. Njihovo
vedenje se spreminja. Obvladovanje tovrstnih tveganj zahteva prožen tržni nastop ter nenehno
uvajanje novosti, ki sledijo tržnim trendom in pričakovanjem uporabnikov. Poudarek dajemo visoki
kakovosti in razpoložljivosti storitev za vse segmente uporabnikov. V ospredju razvoja storitev je
digitalizacija procesov, pri čemer je poudarek na digitalnem naročanju storitev.
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Zmanjšanje
dobičkonosnosti in
izguba naročnikov –
množični trg
Agresivna konkurenca na
trgu storitev in paketne
ponudbe, zniževanje
splošne ravni cen
storitev, hitre spremembe
ponudbe in neomejeni
paketi. Izguba
naročnikov zaradi
prehajanja med
operaterji.
Zamude pri digitalizaciji.
Izguba prihodkov.
Nižja marža.
Izguba tržnega
deleža.
Konkurenčna ponudba in
programi za zadržanje
naročnikov. Ciljno usmerjen
pristop po segmentih
uporabnikov. Izboljšanje
uporabniške izkušnje.
Upravljanje življenjskega cikla
produktov. Vitek poslovni model
in program digitalizacije.
Uporaba naprednih programov
za analizo podatkov.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Zmanjšanje prihodkov
zaradi regulatornih
obveznosti in
zmanjšanje
dobičkonosnosti
storitev – veleprodajni
trg
Nove oziroma dodatne
regulatorne obveznosti
na reguliranih trgih.
Zasičen trg veleprodajnih
storitev, selitev
govornega prometa na
platforme OTT ter vse
večja storitvena in
Izguba prihodkov.
Nižja marža.
Proaktivno sodelovanje v
postopkih analiz trga in nadzora s
strani regulatorja, spremljanje
razvoja trga. Prilagajanje
veleprodajne ponudbe v skladu z
regulatornimi obveznostmi in
potrebami na trgu. Konkurenčne
ponudbe na veleprodajnem trgu.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
64
infrastrukturna
konkurenca.
Sklepanje dogovorov za daljše
časovno obdobje in dogovorjeno
količino prometa. Širitev
zmogljivosti gostovanja.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Izguba naročnikov in
zmanjšanje
dobičkonosnosti –
poslovni trg
Agresivna konkurenca s
ponudbo alternativnih
rešitev in prehajanje
naročnikov med
ponudniki. Nove
tehnologije in erozija cen.
Selitev prometa na OTT.
Večji obseg storitev za
nižjo ceno.
Izguba prihodkov.
Nižja marža.
Integrirane rešitve za program
»cross sell« in »upsell«. Programi
za zadržanje naročnikov.
Strateška partnerstva za
inovativne rešitve s področij
kibernetske varnosti, varnega
interneta, sodobnega delovnega
mesta, 5G mobilnih IKT-rešitev,
telemedicine, pametnih mest,
pametne mobilne infrastrukture.
Krajšanje časa razvoja novih
rešitev. Dogodki za poslovne
uporabnike, webinarji.
Stopnja tveganja
↓
Trend
Strateški cilj
Finančna tveganja
Redno spremljamo spremembe v finančnem okolju, ki se odražajo v različnih vrstah finančnih tveganj,
ki smo jim izpostavljeni pri poslovanju.
Dolgoročno plačilno sposobnost in kapitalsko ustreznost obvladujemo z rednim načrtovanjem in
usklajevanjem denarnih tokov za različna časovna obdobja. Zagotavljamo ustrezno ročnost in
razpršitev finančnega dolga, optimizacijo obratnega kapitala in ustrezno uporabo likvidnih sredstev.
Kreditno tveganje obvladujemo z aktivnim spremljanjem poslovanja naročnikov, njihovih bonitetnih
ocen in z omejitvijo največjih dovoljenih izpostavljenosti. Pred tveganji poslabšanja finančnega
položaja naročnikov se ščitimo tudi s kreditnimi zavarovanji in z rednim spremljanjem njihove
ustreznosti. Del celovitega obvladovanja kreditnega tveganja sta tudi spremljanje izpolnjevanja
pogodbenih obveznosti in aktivna izterjava zapadlega dolga.
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Dolgoročna plačilna
sposobnost in kapitalska
ustreznost
Dodatna dolgoročna
zadolžitev.
Znižanje finančne
prožnosti.
Višji neto dolg.
Oblikovanje strukture financiranja
za zasledovanje finančnih zavez
iz posojilnih pogodb. Ustrezno
razmerje med dolgom in
kapitalom.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
Kreditno tveganje pri
naročnikih
Večji delež zapadlih
terjatev.
Višina in struktura
terjatev. Odpis
neizterjanih
terjatev.
Kreditno ocenjevanje naročnikov,
proces kreditnega preverjanja,
zagotavljanje kreditnih
zavarovanj. Izterjava zapadlih
terjatev.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
65
Regulatorna tveganja in tveganja skladnosti poslovanja
V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne osebne podatkov uporabnikov, poslovnih partnerjev,
zaposlenih in drugih deležnikov. Obdelava osebnih podatkov prinaša tveganja, ki jih spremljamo,
ocenjujemo in na tej podlagi oblikujemo ustrezne ukrepe za njihovo obvladovanje. Skladnost s
predpisi na področju varstva osebnih podatkov in obvladovanje tveganj zagotavljamo s stalnim
spremljanjem procesov varstva osebnih podatkov ter s posodobitvami in izboljšavami procesov
obdelave osebnih podatkov in notranjih kontrol.
Pri poslovanju spoštujemo tako veljavno zakonodajo kot odločbe ter vidike panožne regulacije in
drugih pristojnih organov. Regulatorna tveganja obvladujemo z organizacijskimi in procesnimi ukrepi
pri poslovanju, s konstruktivnim dialogom in podajanjem mnenj, pripomb in predlogov v postopkih
javne obravnave osnutkov splošnih in konkretnih aktov regulatorja ter z vlaganjem pravnih sredstev
zoper izdane regulatorne odločbe, kadar je to utemeljeno.
S konstruktivnimi in strokovnimi predlogi sodelujemo v postopkih priprave predloga novega Zakona o
elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki bo implementiral Evropski zakonik o elektronskih
komunikacijah (EECC), in predloga novega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Na ravni EU sta v procesu javnega posvetovanja zakonski sveženj o digitalnih storitvah (Digital
Services Act), v katerem so predlagana nova in spremenjena pravila za poglobitev notranjega trga
digitalnih storitev, ter nova uredba o zasebnosti v elektronskih komunikacijah (e-privacy), ki bo vplivala
na obdelavo podatkov pri zagotavljanju naših storitev, predvsem pri obdelavi podatkov o
komunikacijah.
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Pritisk regulatorja na
trgih fiksnih in mobilnih
elektronskih
komunikacij
Novi modeli oblikovanja
cen in dodatne
obveznosti za regulirane
storitve.
Višji stroški in
izguba prihodkov.
Aktivno sodelovanje v postopkih
analize trgov ter v postopkih
sprejemanja zakonov in drugih
aktov. Ustrezna implementacija
izdanih regulatornih odločb in
zagotavljanje regulatorne
skladnosti. Spremljanje
sprememb regulatornega okvira
v EU.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Skladnost poslovanja
na področju varstva
osebnih podatkov
Kršitev varstva osebnih
podatkov.
Izguba zaupanja
uporabnikov.
Plačilo glob,
odškodninske
tožbe.
Izvajanje notranjih kontrol za
vodenje evidence osebnih
podatkov, ravnanje z osebnimi
podatki in ocene učinkov.
Spremljanje sprememb
regulatornega okvira v Sloveniji
in EU. Izobraževanje zaposlenih
na področju varstva osebnih
podatkov.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Operativna tveganja
V Telekomu Slovenije veliko pozornost namenjamo obvladovanju operativnih tveganj na področju IKT.
Zaradi razvoja novih tehnologij in IKT-storitev, naraščajočih pričakovanj uporabnikov in regulatornih
zahtev se povečuje kompleksnost celovitega obvladovanja tveganj na tem področju. Obvladujemo jih z
upravljanjem in razvojem podsistemov, izboljševanjem operativne učinkovitosti in procesov ter
usposabljanjem kadrov. Ob tem nam celovito obvladovanje tega področja omogoča tudi
prepoznavanje novih poslovnih priložnosti.
V okviru neprekinjenega poslovanja zagotavljamo ustrezne topologije ter zmogljivosti infrastrukture in
IKT-storitev, transportnih, hrbteničnih in dostopovnih segmentov. Tveganja nedelovanja povezav in
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
66
storitev, ki jih izvajajo drugi subjekti, obvladujemo z vpeljanimi procesi za spremljanje in poročanje o
dogovorjeni ravni zagotavljanja storitev na najetih omrežjih, za nova najemna omrežja pa s
standardizacijo naših zahtev do ponudnikov. V posameznih omrežnih segmentih, kjer zaznavamo
večja tveganja delovanja in varnosti, posodabljamo in povečujemo zmogljivosti z redundanco.
Na področju IKT-varnosti nenehno razvijamo sisteme za nadzor tehnologij in anomalij v infrastrukturi
in IKT-storitvah ter izvajamo notranja in zunanja vdorna testiranja. Vzpostavljen imamo sodoben
Operativni center kibernetske varnosti. Tveganje obvladujemo z uresničevanjem varnostne politike,
odkrivanjem varnostnih groženj in ranljivosti ter s širjenjem varnostne kulture zaposlenih in
uporabnikov.
Nabavna tveganja obvladujemo s centralizirano nabavo, standardnim procesom nabavnih postopkov
in metodologijo ocenjevanja tveganj sodelovanja z dobavitelji. Pri tem spremljamo skladnost izvajanja
pogodbenih določil, med katera je vključen Kodeks ravnanja za dobavitelje. Za pravočasno dobavo
opreme in storitev v spremenjenih tržnih razmerah skrbimo s pogostejšimi medsebojnimi stiki z
dobavitelji. Zagotavljamo ustrezne varnostne zaloge strateškega materiala in, kjer je mogoče, vsaj dva
dobavna vira.
Soočamo se tudi s kadrovskimi tveganji, predvsem s tveganjem zadržanja in pridobivanja kadrov s
specifičnimi strokovnimi znanji in certifikati, saj je na trgu povečano povpraševanje po tovrstnih
strokovnjakih. Tveganje obvladujemo v okviru sistema upravljanja ključnih in perspektivnih kadrov, z
načrtovanjem karier, interno mobilnostjo, prenosom znanja, vključevanjem v razvojno-izobraževalne
programe, mentorskim sistemom ter s prožnim sistemom nagrajevanja in motiviranja. Potencialne
iskalce zaposlitve privabljamo tudi s privlačno znamko delodajalca. Za razvoj ustreznega kadra na
strateško pomembnih področjih skrbimo s štipendiranjem najboljših dijakov in študentov ter z
ohranjanjem in vzpostavljanjem novih strateških partnerstev s fakultetami in šolami. S tem si
ustvarjamo bazo potencialnih novih zaposlenih.
V sklopu operativnih tveganj opredeljujemo tudi tveganja trajnostnega poslovanja, med katera
uvrščamo okoljska tveganja, tveganja, povezana z razvojem in skrbjo za zaposlene ter varnostjo
delovnega okolja. Ta tveganja izhajajo iz skladnosti z zakonodajnimi predpisi, korporativno politiko
spoštovanja človekovih pravic, etičnih načel in okoljskih standardov. Med njimi smo prepoznali tudi
tveganje ugleda družbe, ki vključuje obvladovanje tveganja odnosov z deležniki.
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Delovanje sistemov –
IKT-varnost
Grožnje zaupnosti,
celovitosti oziroma
razpoložljivost omrežij,
sistemov ali podatkov, ki
bi jih povzročil
kibernetski napad. Slaba
varnostna kultura.
Izguba prihodkov in
ugleda, višji stroški
in nezadovoljstvo
uporabnikov.
Strogo izvajanje in
posodabljanje varnostne politike
in procesov napovedanih del,
notranje in zunanje presoje.
Krepitev kadrovske strukture
Operativno-storitvenega centra,
procesov in orodij.
Zagotavljanje ustreznega
prepoznavanja, redundance in
primerne zmogljivost zaščite
DDoS (porazdeljena zavrnitev
storitve). Osredotočenost na
varnost uporabnikov. Ustrezna
zunanja zavarovanja.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Delovanje sistemov –
Fiksno jedro, agregacija
in paketno jedro
Prekinitev ali omejitev
izvajanja ključnih
poslovnih procesov
zaradi izpada omrežnih
elementov na nacionalni
ali mednarodni fiksni
telefoniji ter v mobilnem
in fiksnem
agregacijskem omrežju,
kjer se koncentrira
promet mobilnih baznih
postaj in CPE naprav
Izpadi delovanja
storitev, slaba
kakovost storitev,
izguba prihodkov,
ugleda in
nezadovoljstvo
uporabnikov.
Preventivni pregledi delovanja
sistemov in prilagajanje
kapacitet, redno izvajanje
nadgradenj programske opreme
ter agregacijskega dela
mobilnega in fiksnega omrežja.
Nenehno izboljševanje
operativnih in varnostnih
postopkov ter znanj, kadrovska
okrepitev. Celovito upravljanje
sistema varovanja in vodenja
informacij (SVVI).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
67
fiksnega omrežja.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
Obvladovanje
nabavnega procesa
Odvisnost od
dobaviteljev. Moč
dobaviteljev, slabša
pogajalska pozicija
družbe. Zamude v
dobavah. Sposobnost
dobaviteljev za izvedbo
posla. Kršenje
pogodbenih določil s
strani dobaviteljev.
Višji stroški blaga in
storitev. Višje
zaloge strateškega
materiala. Vpliv na
ugled družbe. Daljši
dobavni roki. Daljši
nabavni postopki.
Prekinitve pogodb s
strani dobaviteljev.
Centralizirana nabava.
Pogostejša komunikacija z
dobavitelji. Obvladovanje vpliva
dviga cen z intenzivnimi
pogajanji in iskanjem izboljšav v
nabavnem procesu. Iskanje
možnosti pri več dobaviteljih in
iskanje novih. Spremljanje
sodelovanja strateških
dobaviteljev in ocena
dobavitelja. Zagotavljanje
ustreznih varnostnih zalog
strateškega materiala.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Odhod ključnih kadrov,
ustrezna kadrovska
struktura in
organizacijska kultura
Odhod ključnih
zaposlenih ter
zaposlenih s ključnimi
znanji in certifikati.
Pomankanje
kompetenc in
pomembnih
certifikatov za
strateške projekte
in nemoteno
izvajanje procesov.
Sistematičen pristop v okviru
sistema upravljanja ključnih in
perspektivnih kadrov,
načrtovanje karier, interna
mobilnost, prenos znanja,
vključevanje v razvojno-
izobraževalne programe in
mentorske sisteme ter prožni
sistem nagrajevanja in
motiviranja. Kadrovske
štipendije. Aktivnosti, ki aktivno
podpirajo gradnjo znamke
delodajalca.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
68
Prikaz tveganj po skupinah tveganj
V grafu so prikazane stopnje tveganj v Telekomu Slovenije po skupinah tveganj v zadnjem četrtletju
leta 2021 in primerjava s ciljno stopnjo tveganj. Ciljne stopnje odražajo prizadevanja za obvladovanje
tveganj v družbi ter so enkrat letno pregledane in opredeljene.
Avtenta
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Kadrovsko tveganje
Pomanjkanje strokovnih
kadrov za izvedbo
projektov.
Višji stroški in vpliv
na izvedbo
projektov.
Kadrovska strategija, usmerjena
v zadrževanje in privabljanje
kadrov. Motiviranje zaposlenih.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
GVO
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Tveganje rasti cen
gradbenih storitev in
materialov
Rast cen storitev
podizvajalcev zaradi
gospodarske rasti in
povečanega
povpraševanja po
gradbenih delih.
Višji stroški in
izguba prihodkov.
Usklajevanje s podizvajalci in
sprotni pregled izvedenih del.
Prilagajanje organizacije dela in
procesov.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Izpadi sistemov in motnje v poslovanju
Kreditna tveganja
Korporativno upravljanje
Notranje in zunanje prevare ter
materialne škode
Obrestna tveganja
Regulatorna tveganja in tveganja
skladnosti poslovanja
Poslovna tveganja
Razvoj in upravljanje produktov/storitev
Kapitalska ustreznost, dolgoročna in
kratkoročna plačilna sposobnost
Skladnost s predpisi in poslovna praksa
Upravljanje finančnih tveganj
Tržna tveganja
Upravljanje podatkov
Upravljanje in izvajanje procesov
Valutna tveganja
Upravljanje projektov in delovnih skupin
Upravljanje s kadri in varnost delovnega
okolja
Stopnja preostalega tveganja Ciljna stopnja tveganja
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
69
TSinpo
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Tveganje doseganja
prihodkov
Zmanjševanje obsega
prodaje, dvig cen surovin
na trgu, zamude pri
dobavi, pritisk
konkurence.
Nižji prihodki, višji
stroški.
Sklepanje letnih pogodb,
posodobitev proizvodnje, uvedba
novih programov.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
TSmedia
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Tveganje doseganja
prihodkov
Zmanjševanje obsega
oglaševanja.
Nižji prihodki.
Sklepanje letnih pogodb, novi
oglasni produkti, nove prodajne
akcije in novi vsebinski video
projekti.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Soline
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Tveganje neugodnih
vremenskih razmer
Izpad pridelave soli
zaradi neugodnih
vremenskih pogojev.
Manjša proizvodnja
soli, nezadostne
zaloge, upad obiska
term.
Ni zavarovalnega produkta za
prenos tveganja.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
IPKO
Tveganje
Kaj je tveganje?
Kakšen je vpliv?
Kako upravljamo tveganje?
Nedoseganje števila
načrtovanih postpaid
uporabnikov – mobilni
segment
Tveganje nedoseganja
plana števila postpaid
uporabnikov zaradi
tradicionalnega
predplačniškega trga.
Spreminjanje vedenja
uporabnikov in agresivna
konkurenca z ugodnimi
predplačniškimi paketi.
Nižji prihodki.
Inovativne ponudbe za
pridobivanje novih uporabnikov.
»Upsell« obstoječih zasebnih
uporabnikov in ohranitev
obstoječih postpaid uporabnikov.
Prilagajanje ponudbe.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Zmanjšanje
predplačniških
rezidenčnih uporabnikov
– fiksni segment
Agresivna konkurenca,
nizke cene konkurence,
odhodi uporabnikov
predplačniških storitev.
Izguba prihodkov.
Manjše število
uporabnikov.
Inovativne ponudbe za
pridobivanje novih uporabnikov,
»upsell« in ohranjanje obstoječih
uporabnikov, kampanje za
pridobitev neaktivnih
uporabnikov. Prilagajanje
ponudbe.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Zmanjšanje
dobičkonosnosti
Agresivna konkurenca,
nizke cene in migracija
Nižja marža.
Spremljanje razvoja trga.
Dodatne ugodnosti za
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
70
uporabnikov in storitev –
fiksni segment
uporabnikov na cenejše
pakete.
uporabnike, povečevanje
prodaje in navzkrižna prodaja.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Odstranitev lokalnih
televizijskih kanalov s
platforme IPKO
Nedoseganje
načrtovanega števila
uporabnikov fiksnega
omrežja zaradi odstranitve
pomembnih lokalnih TV-
programov s platforme
IPKO.
Izguba prihodkov,
višji stroški.
Pogajanja z drugimi lokalnimi
TV-kanali. Produkcija ustreznih
lokalnih TV-vsebin. Intenzivna
promocija drugih vsebin, ki so na
voljo na IPKO platformi.
Stopnja tveganja
Novo
Trend
Strateški cilj
Tveganje zagotavljanja
kakovostnih
programskih vsebin
Sprememba programskih
vsebin. Več sredstev za
ekskluzivne vsebine.
Izguba premium
uporabnikov.
Nižji prihodki, višji
stroški. Izguba
strank.
Nenehno spremljanje oddajnih
vsebin. Redna komunikacija in
pogajanja z dobavitelji. Iskanje
novih partnerjev za dostavo
vsebin. Intenzivna promocija
alternativnih vsebin.
Stopnja tveganja
↓
Trend
Strateški cilj
Tveganje plačila
nadomestila za avtorske
pravice za prenos
programov prek
kabelskega omrežja
Dodatne pristojbine
kolektivni organizaciji za
prenos programov.
Višji stroški.
Pogajanja z državnimi organi
glede višine pristojbine. Pritožba
na sodišču. Aktivna
komunikacija z vsemi deležniki.
Stopnja tveganja
→
Trend
Strateški cilj
Skladnost z davčno
zakonodajo v zvezi z
DDV in davkom na
dobiček
Tveganje skladnosti z
davčno zakonodajo.
Višji stroški.
Vključitev davčnega svetovalca.
Priprava dokumentacije.
Komunikacija z davčnim
organom.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
Plačilo dodatnih
nadomestil za uporabo
infrastrukture v občinah
Dodatne pristojbine za
fiksno in mobilno
infrastrukturo v občinah.
Višji stroški.
Uporaba vseh pravnih sredstev.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
Neugoden izid nakupa
frekvenc in možne
zamude
Višje cene od načrtovanih
za nakup frekvenc in
dodatni pogoji.
Zamuda pri pridobitvi
frekvenc za zagotavljanje
širokopasovnih mobilnih
storitev.
Višji stroški.
Nezmožnost
zagotavljanja
novega prometa.
Nižja kakovost
storitev, vpliv na
blagovno znamko.
Zavzemanje za frekvence
800 MHz, ki so pomembne
za razvoj mobilnih storitev na
Kosovu, in izpolnjevanje
digitalnih programov.
Priprava na nakup frekvenc
in po potrebi izvedba
prestrukturiranja omrežja.
Stopnja tveganja
↑
Trend
Strateški cilj
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
71
2.5 Skladnost poslovanja, varstvo konkurence in revidiranje
2.5.1 Skladnost poslovanja in protikorupcijsko ravnanje
24
V Skupini Telekom Slovenije skladnost poslovanja prepoznavamo kot ključno za dolgoročno uspešno
poslovanje. Z zagotavljanjem skladnosti poslovanja varujemo pravice in legitimne interese družb v
skupini, poslovodstva, zaposlenih in drugih deležnikov. Hkrati zagotavljamo skladnost poslovanja z
zakonodajo, predpisi in internimi akti ter s tem prispevamo h krepitvi integritete in ugleda družb v
skupini.
Ključna področja sistema upravljanja skladnosti poslovanja
Sistem upravljanja skladnosti poslovanja
temelji na zaznavanju tveganj in njihovega
zmanjševanja. Pri tem poseben poudarek
namenjamo ukrepom s področja
konkurenčnega prava, preprečevanja
korupcije, nasprotja interesov, varstva
osebnih podatkov ter preprečevanja pranja
denarja in financiranja terorizma. V procesu
imata pomembno vlogo preprečevanje
nepravilnosti skozi preventivno delovanje ter
hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih
kršitvah.
Področje skladnosti krovno ureja Politika upravljanja skladnosti poslovanja Skupine Telekom
Slovenije, ki velja za vse družbe v skupini. V Telekomu Slovenije smo za posamezno področje
skladnosti poslovanja imenovali pooblaščene osebe, ki svoje funkcije opravljajo samostojno in
neodvisno.
Z Načrtom integritete Telekoma Slovenije smo vzpostavili dodaten mehanizem za poslovanje v
skladu z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili, internimi predpisi in etičnimi načeli. Gre za
strateški, razvojni in hkrati operativni dokument za krepitev integritete delovanja Telekoma Slovenije. Z
načrtom ocenjujemo tveganja in spremljamo ukrepe; načrt redno posodabljamo.
Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije ureja osnovna vodila delovanja in odgovornosti, ki jih
imamo zaposleni v medsebojnih odnosih, v odnosih do uporabnikov storitev in do drugih deležnikov.
Zavezuje nas k poštenemu in transparentnemu poslovanju, varovanju osebnih podatkov, informacij in
poslovnih podatkov, izogibanju navzkrižja interesov in uveljavljanja osebnih interesov, preprečevanju
koruptivnih dejanj, preprečevanju pranja denarja, preprečevanju omejevanja konkurence ter prijavi
nepoštenega ravnanja. Nekatera področja tega kodeksa so podrobneje opredeljena tudi v drugih
internih aktih. Njegovo vsebino preverja in posodablja pooblaščenec za skladnost poslovanja in
integriteto. Pomen etičnih in poslovnih standardov za uspešno poslovanje je redno predstavljen na
izobraževanjih zaposlenih. Kodeks je javno objavljen na spletnih straneh Telekoma Slovenije.
V Telekomu Slovenije smo se s podpisom Zaveze k spoštovanju človekovih pravic pri poslovanju,
še dodatno zavezali k spoštovanju človekovih pravic v poslovnem proces u in k preprečevanju
možnih negativnih vplivov na človekove pravice. Zaveza je del Nacionalnega akcijskega načrta
Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.
Skladnosti poslovanja v celotni dobavni verigi namenjamo posebno skrb, zaradi česar smo že v letu
2018 sprejeli Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom Slovenije. Kodeks vsebinsko
vključujemo v poslovna razmerja z dobavitelji; kodeks jih zavezuje, da pri poslovanju ravnajo v skladu
z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter spoštujejo najvišje standarde etičnega in
poslovnega ravnanja.
24
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 102-16, 102-12
Preprečevanje
korupcije in
nasprotja
interesov
Konkurenčno
pravo
Varovanje
osebnih
podatkov
Preprečevanje
pranja denarja
in financiranja
terorizma
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
72
Nasprotja interesov obvladujemo s transparentnostjo poslovnih in osebnih povezav. Pravilnik na
področju nasprotja interesov opredeljuje pričakovane aktivnosti zaposlenih za preprečevanje
nastanka nasprotja interesov. Določa obvezno podajanje letnih izjav na področju nasprotja interesov
za vodilne kadre in vlogo Odbora za skladnost poslovanja, ki presoja obvestila zaposlenih (o
razkrivanju okoliščin, ki lahko vplivajo na obstoj morebitnega nasprotja interesov), prejeta prek spletne
aplikacije. Pravilnik vključuje tudi osnovna pravila zakonitega lobiranja pri državnih organih in organih
lokalnih skupnosti ter nosilcih javnih pooblastil.
V Telekomu Slovenije pri poslovanju s povezanimi strankami sledimo določbam novele ZGD-1k, ki v
določenih primerih pri sklepanju tovrstnih poslov zahteva predhodno pridobitev soglasja nadzornega
sveta ter v določenih primerih tudi javno objavo poslov s povezanimi strankami. V letu 2021 smo v ta
namen vzpostavili notranji postopek, v okviru katerega redno preverjamo, ali gre pri posameznem
konkretnem poslu za posel v okviru rednega poslovanja in pod običajnimi tržnimi pogoji.
S Pravilnikom na področju sprejemanja ter dajanja daril in vabil podrobneje opredeljujemo pravila
glede sprejemanja ter dajanja daril in vabil pri vsakodnevnem poslovanju s poslovnimi partnerji,
javnimi uslužbenci in funkcionarji. S tem dodatno ščitimo zaposlene v Skupini Telekom Slovenije pred
napačno presojo pri sprejemanju ter dajanju daril in vabil, kar bi lahko povzročilo finančno škodo ali
škodilo ugledu vodstva, zaposlenih ali družbe.
V letu 2021 smo posodobili Pravilnik o zagotavljanju skladnosti poslovanja s konkurenčnim
pravom, kjer smo izpopolnili interne procese zagotavljanja skladnosti s konkurenčnimi pravom ter
upoštevali tudi spremembe na področju regulatornih obveznosti. Pravilnik opredeljuje postopke in
notranje kontrole zagotavljanja skladnosti s konkurenčnim pravom ter različna napotila zaposlenim,
kako ravnati v posameznih situacijah. Ob tem izvajamo tudi redna izobraževanja oziroma
usposabljanja zaposlenih.
Zaposlenim in drugim deležnikom omogočamo, da prek različnih kanalov anonimno in zaupno vlagajo
prijave o kršitvah etičnega kodeksa in drugih internih aktov ali o morebitnih zaznanih nezakonitih
ravnanjih. Sistem za sprejem, obravnavo in preiskovanje prijav smo v Skupini Telekom Slovenije
vzpostavili leta 2014 ter je opredeljen v okviru Pravilnika o načinu upravljanja prijav in zaščiti
prijaviteljev. Pravilnik smo v letu 2021 posodobili, pri tem pa upoštevali tudi usmeritve Direktive (EU)
2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (direktiva o zaščiti žvižgačev). Za
sprejemanje, obravnavo in preiskovanje prijav je pristojna Komisija za upravljanje s prijavami, ki ob
ugotovljenih kršitvah predlaga sprejetje ukrepov.
Telekom Slovenije obvladuje tudi potencialna korupcijska tveganja pri sponzorstvih in donatorstvih, in
sicer s Pravilnikom o obravnavi in odobritvi sponzorstev in donatorstev. Pravilnik sledi etičnemu
kodeksu, ki določa, da družbe v skupini ne s svojimi finančnimi viri ne kakor koli drugače ne podpirajo
političnih strank.
25
V Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 ni bilo zaznanih in potrjenih primerov korupcije.
26
Varovanje zasebnosti in osebnih podatkov
27
V Skupini Telekom Slovenije se zavedamo, da je varovanje zasebnosti ter podatkov naših
uporabnikov in drugih deležnikov pomembno za zaupanje v skupino in njene storitve. Visoki standardi
varstva osebnih podatkov in zasebnosti so sestavni del našega poslovanja, ki jih podpirajo poslanstvo,
vizija in vrednote.
V Telekomu Slovenije obdelujemo obsežne količine osebnih podatkov uporabnikov, kot velika družba
pa tudi osebne podatke drugih deležnikov (npr. zaposlenih, poslovnih partnerjev). V letu 2021 smo
vzpostavili nove storitve, na primer celovito rešitev za IT za varno delo na daljavo, storitve pametnih
mest, varnega spleta in inovativen produkt zavarovanja, pri katerih pomemben gradnik storitve
predstavlja obdelava podatkov. Pravila in procese obdelave podatkov pri tem skrbno preverimo in
ustrezno oblikujemo, da zagotovimo varnost in skladnost obdelave podatkov. Zavedamo se, da jih
bodo uporabniki uporabljali le, če bodo zaupali, da so njihovi podatki varni.
Ob čedalje večji digitalizaciji poslovanja je pomembna tudi stalna skrb za kibernetsko varnost. Zato s
25
GRI GS 415-1
26
GRI GS 205-3
27
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, SASB: TC-TL-220a.1, TC-TL-230a.2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
73
storitvami Operativnega centra kibernetske varnosti in njihovim stalnim nadgrajevanjem zagotavljamo
kibernetsko varnost osebnih podatkov na ravni skupine.
Ustrezno ozaveščenost, zavedanje in znanje zaposlenih zagotavljamo z izobraževanji s področja
varstva osebnih podatkov in navodili, kako pri delu ravnati z osebnimi podatki. V letu 2021 smo uvedli
obvezno izobraževanje o varstvu osebnih podatkov, ki ga morajo opraviti tudi vsi delavci, ki se z
osebnimi podatki uporabnikov srečujejo pri pooblaščenih prodajalcih. Pooblaščeni prodajalci so se
tako izobraževali o vsebinah zahtev GDPR in praktičnih napotkih v skupnem številu 7 ur. Zaposleni v
Telekomu Slovenije so opravili 2.669 ur izobraževanj s področja informacijske varnosti, (ne)varnosti
spleta, informacijske varnosti pri delu na domu in spletnega phishinga (ribarjenja). Prav tako smo
opravili 332 ur izobraževanj, na katerih smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov, načine
njihove zakonite obdelave, izboljšali poznavanje pravil o varstvu in obdelavi osebnih podatkov ter
povečali ozaveščenost zaposlenih. S tega področja so v družbi GVO opravili skupaj 6 ur izobraževanj,
TSmedia 16 ur, Soline 8 ur, IPKO pa 3.381 ur.
28
V Telekomu Slovenije zagotavljamo varstvo osebnih podatkov in komunikacijsko zasebnost
uporabnikov, hkrati pa smo na podlagi zakonov uradnim organom dolžni posredovati podatke o
uporabnikih oziroma jim omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij. Vsako tovrstno zahtevo temeljito
pregledamo in obravnavamo. V letu 2021 smo tako od uradnih organov prejeli 1.926 zahtev za
podatke uporabnikov, kot neustreznih je bilo zavrnjenih 38.
29
Procese in postopke obdelave osebnih podatkov stalno spremljamo, posodabljamo in izboljšujemo, pri
tem pa upoštevamo povratne informacije, pridobljene od uporabnikov in drugih deležnikov, ter
informacije, pridobljene v okviru notranjih in zunanjih nadzorov, v postopkih reševanja pritožb
uporabnikov in pri obravnavi morebitnih kršitev varstva osebnih podatkov. Procese in postopke
prilagajamo tudi glede na spremembe v okolju, kamor spadajo spremembe zaradi ukrepov, povezanih
s pandemijo covida-19, in spremembe regulatornega okolja.
V letu 2021 je v Telekomu Slovenije potekalo šest nadzorov (vključno s tremi postopki, ki so se začeli
v letu 2020), ki sta jih uvedla Informacijski pooblaščenec in AKOS. Trije postopki so bili že zaključeni,
brez ugotovljenih kršitev. V letu 2021 smo prejeli 57 prijav dogodkov, povezanih z zasebnostjo
uporabnikov. Pri tem niso bile ugotovljene kršitve, ki bil ogrožale pravice in svoboščine posameznikov,
zato ni bila potrebna prijava nadzornim organom. V primerih, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti,
smo sprejeli ukrepe za njihovo odpravo. V nobenem obravnavanem dogodku nismo zaznali
pomembnih kršitev varstva osebnih podatkov.
30
V letu 2021 nismo imeli izgub iz pravnih postopkov zoper družbo, ki bi izhajali iz dogodkov, povezanih
z zasebnostjo oziroma varstvom osebnih podatkov posameznikov.
31
Telekom Slovenije je zavezanec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju
terorizma, saj izvajamo plačilno storitev (VALÚ Moneta) in storitev izdajanja elektronskega denarja
(VALÚ), poslujemo pa tudi z lastnimi nepremičninami. Pri teh storitvah imamo vzpostavljen sistem ter
sprejeta pravila, ukrepe, postopke in notranje kontrole za preprečevanje pranja denarja in financiranje
terorizma. V sklopu teh aktivnosti v letu 2021 nismo zaznali poslov oziroma transakcij, pri katerih bi bil
podan sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
V Skupini Telekom Slovenije za zaposlene in pooblaščene prodajalce redno izvajamo izobraževanja,
delavnice in e-izobraževanja s področja skladnosti poslovanja. V letu 2021 smo opravili skupaj 349 ur
izobraževanj na področju skladnosti poslovanja, konkurenčnega prava in regulativnega okvira. Družba
TSinpo je dodatno izvedla izobraževanje za vodstvo podjetja, družba IPKO je izvedla izobraževanje o
protikorupcijskih politikah in praksah. Ozaveščanje o pomenu skladnosti poslovanja, o aktualnih temah
in izzivih ter o posameznih aktivnostih in že uveljavljenih mehanizmih s področja skladnosti poslovanja
izvajamo tudi z obveščanjem prek intraneta ali v elektronski obliki.
32
Z vsemi odvisnimi družbami si prizadevamo za uveljavljanje najvišjih etičnih in poslovnih standardov
ter tako sistem upravljanja skladnosti poslovanja vzpostavljamo in redno nadgrajujemo v celotni
28
GRI GS 412-2
29
SASB: TC-TL-220a.4
30
GRI GS 418-1, SASB: TC-TL-230a.1
31
SASB: TC-TL-220a.3
32
GRI GS 205-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
74
skupini. V letu 2021 je TSmedia dodatno sprejela pravilnik in imenovala pooblaščenca za skladnost
poslovanja in whistleblowing.
Informacije javnega značaja
Skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) na spletnih straneh Telekoma
Slovenije in posameznih odvisnih družb objavljamo osnovne podatke v zvezi z zastopniki, člani
poslovodnih organov, organi upravljanja ali člani nadzornih organov (o dogovorjeni višini njihovih
prejemkov in njihovih izplačilih) ter o sklenjenih poslih, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske,
svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve (vrsta posla, pogodbeni partner, vrednost
posla, datum sklenitve in trajanje posla).
V letu 2021 smo objavili 532 proaktivnih objav poslov po ZDIJZ, obravnavali dve novi zahtevi za
dostop do informacij in opravljali podporne aktivnosti (izobraževanje zaposlenih).
V družbah v Sloveniji so imenovane pooblaščene osebe za posredovanje informacij javnega značaja.
Zaposlenim v Telekomu Slovenije je na voljo interni portal z vsemi potrebnimi informacijami, na
spletnih straneh Telekoma Slovenije in posameznih odvisnih družb pa so objavljeni tudi kontaktni
podatki za vlaganje zahtev za dostop do informacij javnega značaja po elektronski poti.
Poročanje o davkih
33
Organiziranost in delovanje davčnega področja sta v Telekomu Slovenije urejena z dokumentom
Organiziranost davčne funkcije v Telekomu Slovenije, d. d., ki ga potrjuje uprava družbe. Za pripravo
in spremljanje davčne politike skrbi organizacijska enota Finance in računovodstvo.
V Skupini Telekom Slovenije smo zavezani k poslovanju, ki je skladno z zakonodajo, davčno tvegano
poslovanje pa za nas ni sprejemljivo. Vzpostavljene imamo notranje kontrole in postopke skladno z
Metodologijo za samooceno notranjih kontrol in poročanje v Skupini Telekom Slovenije, ki zagotavljajo
pravilno davčno obravnavo.
Dokument Davčna strategija in upravljanje z dajatvami v Skupini Telekom Slovenije določa davčno
politiko na ravni skupine, upravljanje davčnih tveganj in transferne cene. Osnovno določilo davčne
politike Skupine Telekom Slovenije je delovanje vseh družb v skupini skladno z lokalno davčno
zakonodajo države, kjer imajo družbe registriran sedež dejavnosti.
Namen davčne politike je zagotoviti ustrezno organiziranost in delovanje davčne funkcije v skupini s
ciljem optimizacije davčnega bremena s pravilnim, zakonitim in pravočasnim obračunavanjem in
plačevanjem dajatev.
Davčna tveganja so vključena v proces ocenjevanja in poročanja o tveganjih. Katalog zaznanih
tveganj družbe vključuje tveganja skladnosti z zakonodajo s področja davkov, to je pravilno in
pravočasno izpolnjevanje vseh vrst davčnih obveznosti.
Telekom Slovenije o davkih poroča za družbo Telekom Slovenije in za Skupino Telekom Slovenije,
odvisne družbe pa poročajo vsaka zase skladno z zakonodajo države, v kateri imajo sedež. Odvisne
družbe so dolžne vzpostaviti ustrezne notranje kontrole ter redno in pravočasno obvladujoči družbi
poročati vsa odstopanja od določil sprejete davčne politike.
Vsaka odvisna družba mora področja in splošne usmeritve davčne politike sprejeti samostojno glede
na veljavno zakonodajo v posamezni davčni jurisdikciji, v kateri družba posluje.
Telekom Slovenije v okviru rednega poslovanja sodeluje z davčnim organom, pri tem pa upošteva
veljavno zakonodajo in pravočasno izpolnjuje vse vrste davčnih obveznosti (registriranje,
evidentiranje, obračunavanje, poročanje, plačevanje itd.).
33
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 207-1, 207-2, 207-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
75
2.5.2 Varstvo konkurence, postopki pred sodišči in drugimi organi
34
Proti Telekomu Slovenije v letu 2021 ni bil uveden noben nov postopek glede morebitnega kršenja
pravil prava varstva konkurence. Pred Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK) sta s tega
področja v teku dva postopka iz preteklih let, ki se še nista zaključila. AVK pa je v letu 2021 ustavil
postopek ugotavljanja kršitve prepovedi zlorabe prevladujočega položaja iz Zakona o preprečevanju
omejevanja konkurence in Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ga je uvedel 19. marca 2009. AVK
v ponovljenem postopku ni uspelo pridobiti dokazov o obstoju predatorske izključevalne strategije
Telekoma Slovenije pri ponujanju paketa Itak Džabest. Prav tako ni bil uveden noben nov postopek
proti kateri od odvisnih družb v skupini.
Telekom Slovenije je bil v letu 2021 udeležen v naslednjih pomembnejših postopkih pred sodišči:
• Telekom Slovenije je 2. marca 2021 s strani Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tožbo družbe
T-2 proti Telekomu Slovenije zaradi plačila navadne škode v višini pcto. 12.195.656 evrov,
plačila izgubljenega dobička v višini pcto. 35.760.909 evrov in ugotovitev neobstoja terjatev
pcto. za 1.778.033 evrov s pp. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo tožeča
stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije
ocenjuje, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
• Družba Telemach je vložila tožbo proti Telekomu Slovenije (vročena 2. avgusta 2021) zaradi
plačila škode pcto. 28.795.802 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. junija 2021 do
plačila. Telemach tožbeni zahtevek utemeljuje z domnevnimi kršitvami regulatornih odločb,
izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ter z
domnevno zlorabo prevladujočega položaja. Telekom Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni
zahtevek v celoti zavrnjen.
• Telekom Slovenije (prej Mobitel) je 29. novembra 2021 prejel sodbo in sklep Višjega sodišča v
Ljubljani v gospodarskem sporu tožeče stranke SKY NET zaradi izpolnitve pogodbe po dveh
tožbah (skupaj pcto. 33 mio evrov) in zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe po nasprotni tožbi
(pcto. 25 mio evrov). S sodbo in sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo SKY NET-a in
potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo še preostali del tožbenega zahtevka SKY
NET-a za izdajo naročil za gradnjo 414 baznih postaj in izdajo naročil za pridobivanje
dokumentacije za 434 baznih postaj. Sodišče je tudi odločilo, da je SKY NET dolžan povrniti
Telekomu Slovenije pravdne stroške v višini 39.611,52 evrov ter stroške pritožbenega
postopka v višini 5.480 evrov. Hkrati je Višje sodišče spremenilo odločitev sodišča prve
stopnje glede tožbenega zahtevka Telekoma Slovenije po nasprotni tožbi, ki se nanaša na
ugotovitev ničnosti pogodbe. Višje sodišče je ugotovilo, da je pogodba, sklenjena med
pogodbenima strankama, z leta 2001 nična in brez pravnega učinka. Z odločitvijo Višjega
sodišča je tako tudi podredni tožbeni zahtevek SKY NET-a pravnomočno zavrnjen.
O rezervacijah za obveznosti za tožbe poročamo v računovodskem delu poročila v točki 31
Rezervacije.
Zunanji nadzori
35
V Skupini Telekom Slovenije imamo vzpostavljeno enotno evidentiranje in spremljanje zunanjih
postopkov nadzorov, uvedenih proti družbi in/ali njeni odgovorni osebi, ter ravnanje zaposlenih v teh
postopkih. Kot zunanji nadzor pojmujemo pregled poslovanja družbe zaradi preveritve spoštovanja
zakonskih ali pogodbenih določb ali standardov pri izvajanju dejavnosti družbe.
V letu 2021 je bilo v Skupini Telekom Slovenije uvedenih 91 zunanjih nadzorov: 69 v Telekomu
Slovenije in 22 v odvisnih družbah. Zaključenih je bilo 81 zunanjih nadzorov, od tega 73 v Telekomu
Slovenije in osem v odvisnih družbah. Dobra tretjina zunanjih nadzorov v Skupini Telekom Slovenije
izhaja iz preverjanja spoštovanja ukrepov, povezanih s covidom-19, pri tem pa v Telekomu Slovenije
ni bilo ugotovljenih nobenih kršitev.
34
GRI GS 206-1, SASB: TC-TL-520a.1
35
GRI GS 307-1, 419-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
76
Pregled nadzorov v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 po področjih
2.5.3 Revidiranje
Notranje revidiranje
Notranja revizija opravlja posle za vse družbe v Skupini Telekom Slovenije, za dve odvisni družbi tudi
kot zunanji izvajalec notranjega revidiranja. Delo opravlja skladno s strokovnimi podlagami, vključenimi
v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja, ter skladno s Pravilnikom o notranjem revidiranju v Skupini
Telekom Slovenije. Skladnost in kakovost delovanja Notranje revizije potrjujejo vsakoletne notranje
presoje kakovosti in v letu 2021 izvedena neodvisna zunanja presoja kakovosti. Notranja revizija
sodeluje tako s poslovodstvom kot z organom nadzora in obema redno poroča o svojem delu.
Delo v Notranji reviziji opravlja skupina strokovnih in motiviranih notranjih revizorjev, vsak z vsaj enim
strokovnim nazivom s področij, ki jih revidira. Redno se udeležujejo strokovnih izobraževanj in aktivno
sodelujejo v stanovskih združenjih. Izkušnje omogočajo poglobljeno razumevanje kompleksnega
delovanja Skupine Telekom Slovenije.
Notranja revizija načrtuje posle na podlagi zbira različnih podatkov in informacij o poslovanju in
tveganjih, globalnih trendov, strategije Skupine Telekom Slovenije, informacij poslovodstva in organa
nadzora. Pri načrtovanju dela sledi ključnim poslovnim ciljem in z njimi povezanimi tveganji. Z
izvajanjem revizijskih poslov, objektivnimi zagotovili in drugimi posli – tudi svetovalnimi – prispeva h
krepitvi in zaščiti vrednosti organizacije, nenehnemu izboljševanju uspešnosti obvladovanja tveganj,
kontrolnih postopkov in korporativnega upravljanja družb v skupini ter k izpolnjevanju poslanstva
skupine.
Delo za leto 2021 je opredeljeno v tekočem načrtu dela, pripravljenem na podlagi večletnega načrta
za obdobje 2021–2025. Letni in večletni načrt je sprejela uprava, pregledala ju je revizijska komisija
nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet. Poleg poslov iz letnega načrta smo v letu 2021 izvedli tudi
dva izredna pregleda.
Na podlagi opravljenih poslov ugotavljamo, da so sistemi za obvladovanje tveganj za doseganje ciljev
vzpostavljeni in delujejo. Obstajajo pa priložnosti za izboljšave, zato je Notranja revizija predložila tudi
priporočila za izboljšanje notranjih kontrol in učinkovitejše obvladovanje tveganj na pregledanih
področjih. Poleg naših priporočil spremljamo tudi priporočila zunanjega revizorja in nekaterih drugih
dajalcev zagotovil. Za spremljanje priporočil imamo razvit sistem, ki omogoča transparentnost pri
spremljanju in presojanju ter zagotavlja ustrezen poročilni sistem.
Zunanje revidiranje
Na 31. skupščini delničarjev Telekoma Slovenije je bila skladno s Smernicami za zagotavljanje
neodvisnosti revizorja računovodskih izkazov Skupine Telekom Slovenije za poslovna leta 2020, 2021
in 2022 za revidiranje računovodskih izkazov Telekoma Slovenije imenovana revizijska družba
PricewaterhouseCoopers (PwC). Stroški revizorjev so prikazani v računovodskem poročilu v točki 42
Stroški revizorja.
0 5 10 15 20 25 30 35 40
Varstvo potrošnikov
Elektronske komunikacije
Okolje in prostor
Finančno, davčno, računovodsko področje
Avdiovizualne vsebine, kultura, mediji
Delovno razmerje, varnost in zdravje pri delu
Spoštovanje COVID ukrepov
Varstvo osebnih podatkov
Energetika, promet, požarna varnost
Ostalo
v letu 2021 zaključeni nadzori nadzori, začeti v letu 2021
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
77
2.5.4 Regulativa na področju elektronskih komunikacij
Frekvence
Aprila 2021 se je zaključila javna dražba AKOS-a za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje
javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za omrežje pete mobilne generacije 5G.
Telekom Slovenije je pridobil radiofrekvenčni spekter v 700 MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu,
1.500 MHz pasu, 2.100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz pasu. Odločbe o dodelitvi radijskih
frekvenc smo prejeli 10. junija 2021. Hkrati je 26. novembra 2021 AKOS objavil Strategijo upravljanja s
frekvenčnim spektrom 2021–2023.
Razvoj širokopasovnih omrežij naslednje generacije
Ministrstvo za javno upravo je marca 2021 objavilo Javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih
širokopasovnih omrežij naslednje generacije GOŠO 5. Ministrstvo je začelo tudi pripravljati strategijo
Digitalna Slovenija 2030, ki bo podrobneje določila strateške usmeritve digitalizacije družbe za
prihodnje obdobje.
Nacionalna zakonodaja in EU-regulacija
Ministrstvo za javno upravo je oblikovalo predlog besedila novega Zakona o elektronskih
komunikacijah (ZEKom-2), ki v slovenski pravni red prenaša direktivo za implementacijo Evropskega
zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), ki je začela veljati 20. decembra 2018. Telekom
Slovenije je na predlog zakona dal pripombe in predloge sprememb.
Upoštevni trgi
Zoper Telekom Slovenije je regulator (AKOS) vodil različne postopke inšpekcijskega nadzora,
povezane z naloženimi obveznostmi na reguliranih upoštevnih trgih. Julija 2021 so začele veljati
enotne cene zaključevanja v mobilnih in fiksnih omrežjih v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU
2021/654. AKOS je aprila 2021 na svoji spletni strani objavil analizi dveh upoštevnih trgov:
upoštevnega trga 1 »Veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji« (nekdanji upoštevni trg 3a) ter 3b
»Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg«. Septembra 2021 je
ponovno objavil dopolnjeni in deloma spremenjeni analizi s popravki po javnem posvetovanju ter ju dal
v ponovno javno obravnavo.
Upoštevni trg
Sprememba
Upoštevni trg 1 (2014/710/EU) »Veleprodajno
zaključevanje govornih klicev v posameznih
javnih telefonskih omrežjih na fiksni lokaciji«
Upoštevni trg 2 (2014/710/EU) »Veleprodajno
zaključevanje govornih klicev v posameznih
mobilnih omrežjih«
Upoštevni trg 1 (2020/2245/EU) »Veleprodajni
lokalni dostop na fiksni lokaciji«
Upoštevni trg 3b (2014/710/EU) »Veleprodajni
osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za
množični trg«
Odločba o uveljavitvi enotne cene zaključevanja
na ravni EU – nova cena zaključevanje je začela
veljati 1. julija 2021.
Odločba o uveljavitvi enotne cene zaključevanja
na ravni EU – nova cena zaključevanje je začela
veljati 1. julija 2021.
Agencija je objavila in se javno posvetovala o
analizi trga.
Agencija je objavila in se javno posvetovala o
analizi trga.
Univerzalna storitev
AKOS je 12. februarja 2021 objavil spremembo dveh splošnih aktov, s katerima je zvišal prenosne
hitrosti univerzalne storitve dostopa do interneta na 10/1 Mbit/s (prej 4 Mbit/s/512 kbit/s). Spremembe
splošnih aktov so začele veljati 13. aprila 2021.
Reševanje sporov v postopkih pred regulatorjem
Uporabnike redno in korektno obveščamo o posebnih pogojih, prodajnih ponudbah, cenah in
spremembah ponudbe, kar vpliva tudi na manjše število ugovorov. Prav tako poskušamo vseskozi
izboljšati reševanje zahtevkov na prvi stopnji. Med slovenskimi operaterji imamo v Telekomu Slovenije
po podatkih AKOS najmanjši delež ugovorov pred navedenim organom. Ugotovitve ob reševanju
ugovorov vedno implementiramo v proces za izboljšanje storitev in poslovanja.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
78
Nove storitve
Storitve Telekoma Slovenije, povezane z zavarovalništvom, plačilnimi storitvami in energetiko, so prav
tako predmet regulatornih predpisov in regulacije s strani pristojnih nadzornih organov. Pri ponujanju
oziroma uvajanju tovrstnih storitev Telekom Slovenije upošteva vse predpise in regulacije.
Regulativni razvoj na Kosovu
Regulator elektronskih komunikacij Kosova (ARKEP) je 1. junija 2021 družbi IPKO izdal odločbo o
dodelitvi pravice za uporabo 2 x 5 MHz v frekvenčnem pasu 1.800 MHz. Avgusta 2021 je ARKEP
začel proces analize upoštevnih trgov 3a in 3b.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
79
2.6 Poslovno okolje in trendi v panogi
2.6.1 Vpliv makroekonomskega okolja na poslovanje
Slovenija
Vpliv pandemije covida-19 na gospodarske aktivnosti je bil v letu 2021 manjši kot v letu 2020,
predvsem zaradi postopne prilagoditve podjetij in potrošnikov novim razmeram. Ukrepi za
preprečevanje širjenja covida-19 so omejevali zlasti storitvene dejavnosti, medtem ko so druge
dejavnosti, vezane predvsem na mednarodno menjavo, delovale večinoma nemoteno. Med letom
2021 so z izboljšanjem razmer okrevale tudi storitvene dejavnosti.
V prvi polovici leta 2021 je bila gospodarska aktivnost v evrskem območju nad pričakovanji (6,1 %
medletno), po napovedih mednarodnih institucij pa se bo rast nadaljevala tudi v prihodnje. BDP
evrskega območja naj bi v letu 2021 okreval s 5,1-odstotno rastjo, v letu 2022 pa naj bi bila rast 4,4-
odstotna, s čimer naj bi pred krizno raven presegel v zadnjem četrtletju 2021.
UMAR v jesenski napovedi za leto 2021 v Sloveniji predvideva 6,1-odstotno rast BDP, ki se bo leta
2022 umirila na 4,7 %, leta 2023 pa bo znašala 3,3 %. Razmere na trgu dela se bodo izboljševale tudi
v prihodnjih dveh letih, povečale pa se bodo omejitve, povezane z razpoložljivostjo delovne sile.
Tveganja in možnosti za hitrejšo gospodarsko rast so povezana predvsem z epidemiološkimi
razmerami, sproščanjem visoke ravni varčevanja, inflacijo ter pretresi v gospodarski in družbeni
strukturi (stečaji, izgube delovnih mest, prizadetost bančnega in finančnega sektorja). Na višjo
gospodarsko rast v Sloveniji bi lahko vplivali tudi rast na svetovni ravni in učinkovitejša poraba
sredstev iz instrumenta »Next Generation EU«.
Pomembnejši makroekonomski kazalniki v Sloveniji
Vir: SURS, BS, ECB, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved gospodarskih gibanj, september 2021).
Kosovo
Kosovo je država v razvoju, njen BDP je šestkrat manjši kot v Sloveniji. Zaradi nizkega BDP in visoke
stopnje brezposelnosti so cene telekomunikacijskih storitev na kosovskem trgu, kjer posluje IPKO,
precej nižje kot v Sloveniji. Gospodarstvo ostaja odvisno od gospodarskega in zaposlitvenega razvoja v
zahodni Evropi in neposrednih tujih vlaganj.
Gospodarstvo po pandemiji covida-19 hitro okreva in po pričakovanjih bo leta 2021 presežena raven iz
leta 2019. Gospodarska aktivnost se bo povečala za 7,1 % zaradi močnejšega okrevanja obiskov
diaspore, ponovnega zaupanja potrošnikov in višjega kreditiranja potrošnikov. Izvoz blaga se je od leta
2020 povečeval. Za leto 2022 se predvideva nižja, 4,1-odstotna rast BDP, ki se bo leta 2023 povečala
na 4,4 %.
Znatni inflacijski pritiski predvsem zaradi višjih uvoznih cen lahko spodkopljejo močnejše okrevanje
zasebnih naložb.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
80
Bruto domači proizvod na Kosovu
Vir: World Bank Group estimates and projections, Western Balkans regular economic report, No.20, Fall 2021.
2.6.2 Primerjava slovenskega telekomunikacijskega sektorja z EU
Vir: Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, DESI 2021, Slovenija; AKOS – Penetracija aktivnih
uporabnikov mobilne telefonije na gospodinjstva (za EU, vir: GSMA).
Trg fiksnega širokopasovnega dostopa
Slovenija ima zelo dobro pokritost s fiksnim zelo visoko zmogljivim omrežjem (66-odstotna v
primerjavi z 59-odstotnim povprečjem EU). Razširjenost širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s
se je v Sloveniji povečala (z 21 % gospodinjstev v letu 2019 na 29 % v letu 2020), vendar je še vedno
nižja od povprečja EU (34 % gospodinjstev v letu 2020). S hitro širokopasovno povezavo omrežij
naslednje generacije je pokritih skupaj 88 % slovenskih gospodinjstev, kar je za eno odstotno točko
več od povprečja EU. Odstotek pokritih gospodinjstev na podeželskih območjih pa se je zmanjšal na
63 %.
Dostop do interneta prek optike ima v Sloveniji 66 % gospodinjstev (v letu 2020), v EU pa 43 %
gospodinjstev. Priključki optičnega dostopa FTTX so v Sloveniji v četrtem četrtletju 2021 predstavljali
48,7 % vseh širokopasovnih priključkov.
Trg fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji še vedno umirjeno raste. Rast dosega tudi IP-
televizija (IP TV), vendar se je umirila, najnižjo rast ima IP-telefonija (VoIP).
Telekom Slovenije nadgrajuje in povečuje svoje dostopovno optično omrežje, s čimer postavlja
infrastrukturne temelje za prihodnje telekomunikacijske dejavnosti.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
81
Rast storitev na trgu fiksnih širokopasovnih priključkov v Sloveniji
Vir: AKOS, SURS, 4Q 2021.
Trg plačljive televizije
IPTV bo po napovedih analitske hiše Analysys Mason v srednji in vzhodni Evropi do leta 2026 še
naprej naraščala, in sicer tako po številu priključkov kot vrednosti (iz 20,1 milijona priključkov v letu
2021 na 24,9 milijona v letu 2026). Obeti za rast prihodkov operaterjev se osredotočajo na video
storitve OTT. Video storitve OTT bo do leta 2026 uporabljalo skoraj toliko ljudi kot storitve IPTV.
IPTV predstavlja 58,0 % vseh TV-priključkov v Sloveniji in še naprej raste. Sledi kabelska televizija
(36,6 %), kjer število priključkov stagnira (četrto četrtletje 2021, vir: AKOS). V Telekomu Slovenije na
trgu IPTV dosegamo največji, to je 42,4-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2021, vir: AKOS).
Mobilni širokopasovni dostop
Mobilni širokopasovni dostop do interneta ostaja eden najhitreje rastočih segmentov v Evropi.
Večinoma se uporablja na pametnih mobitelih, sledijo tablice in prenosniki. Evropejci v domovih za
dostop do interneta uporabljajo predvsem fiksne tehnologije, vse več gospodinjstev pa se odloča tudi
za mobilni internet.
Penetracija mobilnega širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2021 v
Sloveniji znašala 91,2 % in bo še naprej naraščala.
Telekom Slovenije je kot prvi v Sloveniji na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem
spektru 2.600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, v letu 2020 vzpostavil
nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). Ob koncu leta 2021 je z omrežjem 5G pokrival
38,8 % prebivalstva.
Trg fiksne in mobilne telefonije
Trg fiksne telefonije bo po napovedih analitske hiše Analysys Mason v srednji in vzhodni Evropi
upadal do leta 2026, in sicer z letno stopnjo –5,0 % (CAGR) na 2,8 milijard evrov prihodkov v letu
2026 (s 3,7 milijard evrov v letu 2020).
Konec četrtega četrtletja 2021 je bil v Sloveniji delež priključkov VoIP 89,4-odstoten. Delež sicer
raste, vendar počasneje kot v preteklih letih. Delež klasične telefonije se še naprej niža in je znašal
10,6 %.
Slovenija ima v mobilnem segmentu nižjo penetracijo aktivnih uporabnikov mobilne telefonije na
prebivalstvo (123,6 % v četrtem četrtletju 2021) od povprečja EU, kar pomeni, da je manevrskega
prostora za razvoj še dovolj.
Do leta 2026 bo uvajanje storitev 5G minimalno vplivalo na povprečni prihodek na uporabnika – ARPU
v srednji in vzhodni Evropi. ARPU v srednji in vzhodni Evropi bo po upadu zaradi negotovosti,
povezanih s pandemijo covid-19, v večini držav ponovno okreval zaradi povečane porabe podatkov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
82
Povprečni prihodek na uporabnika (ARPU) v srednji in vzhodni Evropi ter Sloveniji do leta 2026
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2021–2026, January 2022, based on
data up to 2Q 2021.
Poslovni trg
36
Prihodki telekomunikacijskih storitev in IKT-storitev se bodo za velika podjetja v zahodni Evropi
povečali iz 32,5 milijarde dolarjev leta 2020 na 37,3 milijarde dolarjev leta 2025 pri povprečnem letnem
prirastu (CAGR) 2,8 %. Prihodki v srednji in vzhodni Evropi se bodo iz 8,7 milijarde dolarjev leta
2020 povečali na 10,2 milijarde dolarjev leta 2025 pri CAGR 3,4 %.
V zahodni Evropi bodo prihodki operaterjev večinoma izhajali iz namenskih povezav in IKT-storitev,
pričakuje pa se rast prihodkov zaradi večje porabe mobilnih podatkov. V srednji in vzhodni Evropi bo
rast poganjala večja uporaba IKT-storitev in okrevanje porabe mobilnih podatkovnih storitev. Prihodki
govornih storitev se bodo z umikom bakrenih omrežij po Evropi še naprej zmanjševali, kar bo
pospešilo prehod na alternative v oblaku.
Prihodki malih in srednje velikih podjetij v zahodni Evropi se bodo s 44 milijard dolarjev v letu
2020 povečali na 48 milijard dolarjev v letu 2025 pri CAGR 1,9 %. V srednji in vzhodni Evropi se
bodo z 10,7 milijarde dolarjev leta 2020 povečali na 11,5 milijarde dolarjev leta 2025 CAGR 1,6 %.
Rast prihodkov IKT-storitev v Sloveniji naj bi bila v letu 2021 po napovedih analitske hiše Analysys
Mason 5,6-odstotna (glede na leto 2020), v letu 2022 pa 6,8-odstotna. Do leta 2025 naj bi bil CAGR 6-
odstoten.
Rast IKT-storitev in rešitev Skupine Telekom Slovenije temelji na obstoječem
vrhunskem omrežju LTE/4G in priložnostih, ki jih prinaša peta generacija mobilnih
omrežij 5G. 5G bo med drugim omogočil razvoj pametne industrije in nadaljnji razvoj
pametnih mest, poleg tega pa tudi uvedbo navideznih namenskih omrežij, kar bo
omogočilo nadaljnjo digitalizacijo različnih vertikal, kot so energetika, transport,
logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo ter zaščita in reševanje. Skupina
Telekom Slovenije bo zagotavljala digitalizacijo družbe kot celote. Rast bo dosegala z
organsko rastjo in konsolidacijo slovenskega IKT-trga.
Grožnje kibernetske varnosti postajajo vse večje, zato sta zagotavljanje ustrezne informacijske
varnosti ter stalen nadzor omrežja in storitev temelj poslovanja Telekoma Slovenije. Tako zasebnim in
poslovnim uporabnikom omogočamo varno povezljivost fiksnih in mobilnih storitev prek interneta in
storitev v oblaku.
36
SDG 8.2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
83
Prihodki IKT-storitev, napoved za Slovenijo (v mio EUR)
Vir: Analysys Mason – Central and Eastern Europe telecoms market: trends and forecasts 2019–2025, February 2021, based
on data up to 3Q 2020.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
84
2.7 Trženje in prodaja
2.7.1 Trg in tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih
37
Ključni kazalniki trga komunikacij za Slovenijo
Vir: Analysys Mason, Slovenia telecoms market report 2021, February 2021, Figures updated in July 2021 with data to 1Q 2021;
AKOS, SURS (četrto četrtletje 2021).
Na slovenskem trgu komunikacij na fiksnem in mobilnem trgu prevladujejo štirje konvergentni
operaterji. Telekom Slovenije, A1 Slovenija (Telekom Austria Group), Telemach (United Group) in T-2,
ki tekmujejo s ponudbo paketnih storitev. Konkurenca je močna, pogosti so nakupi manjših operaterjev
s strani večjih.
37
GRI GS 102-6, SDG 8.10
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
85
Vodilni operaterji na slovenskem trgu komunikacij
Tržni deleži vodilnih operaterjev v ključnih segmentih (v %)
Vir: AKOS, četrto četrtletje 2021.
Tržni deleži v ključnih storitvenih segmentih
Slovenski trg telekomunikacijskih storitev, vključno s sistemsko integracijo in storitvami v oblaku, je
razvit in v fazi zasičenosti. Telekom Slovenije ohranja velik tržni delež v vseh segmentih svojega
poslovanja in pri tem zagotavlja najsodobnejše storitve po meri uporabnika. Vodilni tržni delež
ohranjamo v segmentu IP-televizije, mobilne telefonije in mobilnega interneta.
Gibanje števila priključkov na trgu elektronskih komunikacij v Sloveniji
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, četrto četrtletje 2021.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
86
Pregled tržnih deležev Telekoma Slovenije v ključnih segmentih
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS; interni podatki Telekoma Slovenije.
Fiksni širokopasovni dostop
V Sloveniji je bilo konec četrtega četrtletja 2021 671.642 širokopasovnih priključkov (651.604 v
enakem obdobju 2020), od tega so 86,2 % predstavljali zasebni širokopasovni priključki. Penetracija
fiksnega širokopasovnega dostopa na gospodinjstva je v četrtem kvartalu 2021 dosegla 86,7 % (84,8
% v 2020).
38
Telekom Slovenije ima v tem segmentu 27,8-odstotni tržni delež.
Nadaljuje se trend povečevanja deleža optičnih priključkov in ponudbe višjih hitrosti v paketih
ponudnikov. Konec četrtega četrtletja 2021 je bilo tako v Sloveniji že 327.006 aktivnih optičnih
priključkov, kar je 48,7 % vseh priključkov. V enem letu se je njihovo število povečalo za 13,7 %.
Deleži fiksnih širokopasovnih tehnologij glede na število priključkov širokopasovnega dostopa do
interneta v Sloveniji
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.
Trg plačljive televizije
58,0 % vseh TV-priključkov v Sloveniji predstavlja IPTV, sledi kabelska televizija (36,6 %), kjer število
priključkov stagnira (četrto četrtletje 2021). Plačljiva televizija je bila po podatkih AKOS prisotna že v
82,6 % gospodinjstvih (81,7 % v 2020).
38
Vir: AKOS – Med pomembnejšimi kazalniki razvitosti trga elektronskih komunikacij je penetracija
širokopasovnega dostopa, izračunana kot število širokopasovnih rezidenčnih in poslovnih priključkov na število
prebivalcev oziroma gospodinjstev v Republiki Sloveniji.
Fiksni širokopasovni dostop IP televizija VOIP
Tržni delež 27,8% 42,4% 32,1% 36,7%
Letna sprememba
(odst.točke):
-1,1% -2,0% -0,8% -1,2%
Priključkov 199.386 166.691 181.760 955.648
Letna sprememba: -1,0% -0,8% -0,8% -1,1%
Mobilna telefonija
28%
72%
42%
58%
37%
63%
32%
68%
ADSL: 8.8%
VDSL:
13.6%
DOCSIS
2.0: 2.7%
DOCSIS
3.0: 24.5%
FTTH:
48.7%
Ostale
tehnologije:
1.7%
Telekom Slovenije je imel ob
koncu četrtega četrtletja 2021
preko 103.000 uporabnikov na
priključkih FTTH (v letu 2020:
94.700).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
87
Tržni deleži televizijskih priključkov po tehnologijah
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.
Mobilna telefonija
Število aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji (četrto četrtletje 2021) povečalo za
2,2 % oziroma za dobrih 56.000 uporabnikov glede na enako obdobje predhodnega leta. Penetracija
aktivnih uporabnikov mobilne telefonije se je v četrtem četrtletju 2021 zvišala na 123,6 %.Telekom
Slovenije na trgu mobilne telefonije ohranja vodilni tržni delež (36,7 %, četrto četrtletje 2021).
Tržni deleži na trgu mobilne telefonije v Sloveniji
Vir: Poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij za četrto četrtletje 2021, AKOS.
Obseg podatkovnega prometa v omrežjih 4G in naprednejših omrežjih z mobilnim širokopasovnim
dostopom se povečuje. Telekom Slovenije ima na trgu mobilnega širokopasovnega dostopa do
interneta največji, to je 31,8-odstotni tržni delež (četrto četrtletje 2021). Penetracija mobilnega
širokopasovnega dostopa na prebivalstvo je v četrtem četrtletju 2021 v Sloveniji znašala 91,2 % in bo
še naprej naraščala.
Kabelska
televizija:
36.6%
IPTV: 58.0%
Satelitska
televizija:
4.8%
MMDS: 0.7%
V Telekomu Slovenije na trgu
IPTV dosegamo največji tržni
delež (42,4 %, četrto četrtletje
2021).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
88
Pokritost trga oglaševanja v Sloveniji
IPKO in konkurenčno okolje na Kosovu
IPKO je ena najmočnejših blagovnih znamk na kosovskem trgu in je vodilni operater v
fiksnem segmentu, v mobilnem pa drugi največji operater s stalnim trendom rasti. IPKO je
prepoznan kot inovativna blagovna znamka z najhitrejšim mobilnim internetom, najboljšo
pokritostjo omrežja 3G/4G, najboljšim mobilnim in fiksnim omrežjem, najboljšo vsebino, je najbolj
zanesljiv in zaupanja vreden ter ima najboljšo podporo uporabnikom.
Na trgu mobilnih storitev ima IPKO 49,7-odstotni tržni delež prihodkov in 48,0-odstotni tržni delež
uporabnikov (četrto četrtletje 2021). Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije dosega
97,9 %, kar je 1,8 milijona uporabnikov (vir: kosovski regulator ARKEP).
V mobilnem segmentu na Kosovu prevladujeta predvsem dva operaterja mobilnih omrežij: Vala in
IPKO. Vala že leta stagnira, Zmobile MVNO od leta 2019 ne deluje več, tretji operater MTS pa deluje
omejeno z začasno licenco kot lokalna hčerinska družba Telekoma Srbija. Mobilni trg ostaja večinoma
predplačniški s široko uporabo aplikacij OTT in močnim prenosom z govornih na podatkovne storitve.
IPKO ostaja edini operater na Kosovu, ki ima v celoti implementirano lastno kodo države +383.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
89
Tržni deleži operaterjev v segmentu mobilne telefonije na Kosovu
Vir: ARKEP, poročilo 4Q 2021.
Trg fiksnih storitev je v zadnjih letih postal izjemno zahteven. Za tržni delež se potegujejo ključni trije
akterji: IPKO, Kujtesa in Artmotion, sledita PTK in Telkos/Orange/Ardi net (kot povezana skupina). Ti
operaterji svoje pakete promovirajo z nizkimi cenami, višjo internetno hitrostjo, še naprej se
osredotočajo na izboljšanje in nadgradnjo digitalne programske sheme ter jo bogatijo s športnimi in
drugimi televizijskimi vsebinami. IPKO kot premium blagovna znamka ostaja vodilni ponudnik fiksnih
storitev (DTV in internet), ohranja vodilni položaj in premium cene.
Kljub močni konkurenci je IPKO uspel s ponudbo dolgoročnih naročniških pogodb in z ugodnostmi
ohraniti stabilno bazo fiksnih naročnikov.
Oba segmenta, mobilni in fiksni, sta pod velikim vplivom sezonskega učinka diaspore, ki je zaradi
sproščenih ukrepov, povezanih s covidom-19, v letu 2021 nadpovprečno prispevala k skupni rasti
števila uporabnikov in prihodkov.
Tržni delež operaterjev v segmentu interneta na Kosovu
Vir: ARKEP, poročilo 4Q 2021.
50%
59%
59%
50%
37%
39%
39%
48%
12%
2%
2%
2%
2%
2018 2019 2020 2021
TK - VALA IPKO Zmobile mts Doo
IPKO
28%
KUJTESA
18%
Artmotion
26%
PTK
7%
Ostali
21%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
90
2.7.2 Upravljanje portfelja blagovnih znamk Telekoma Slovenije
V Skupini Telekom Slovenije razvijamo najsodobnejše digitalne tehnologije in storitve. Verjamemo v
preproste in varne rešitve, pri tem pa pri vsakodnevnem delu ravnamo skrbno, odgovorno in z mislijo,
da ustvarjamo dobro. Z razvojem storitev nenehno skrbimo za portfelj blagovnih znamk. Tako smo v
letu 2021 prijavili šest novih blagovnih znamk, ki so predstavljene v nadaljevanju.
Identiteta krovne blagovne znamke
V letu 2021 je bila krovna komunikacijska nit blagovne znamke Telekom Slovenije Ustvarjamo
prihodnost, ki jo gradimo na odlični povezljivosti (z vrhunskim optičnim omrežjem: super hiter, varen
in zanesljiv internet), najboljši TV-izkušnji (z vsebinami za celo družino: filmska doživetja, animirane
pustolovščine, športni spektakli in novi svetovi iger), najhitrejšem mobilnem omrežju (5G), z družbeno
odgovornim ravnanjem (donacije, sponzorstva in partnerska sodelovanja) ter skrbjo za trajnostno
prihodnost.
Na trgu fiksnih storitev je znamka Telekom Slovenije ponovno prevzela vlogo najmočnejšega
ponudnika, ostaja namreč prva izbira in hkrati najpogosteje priklicana znamka na trgu. S prizadevanji,
ki jih vlagamo v razvoj omrežja, ohranjamo položaj vodilnega slovenskega ponudnika, ki ima najboljše
in najhitrejše omrežje. Znamka značilno pridobiva na zaupanju in percepciji, da največ ponudi za
denar. Uporabniki dodatno zaznajo tudi dobro tehnično podporo, zvestobo in občutek varnosti
(BrandTrack, jesen 2021).
Tudi v mobilni kategoriji je Telekom Slovenije vodilni v moči znamke. Pred konkurenco ima višjo raven
izbire, njegova moč izvira iz baze zadovoljnih in zvestih uporabnikov.
(BrandTrack, jesen 2021).
Znamka je bila tudi v letu 2021 uvrščena med top 10 najuglednejših slovenskih podjetij v splošni in
poslovni javnosti (Ugled slovenskih podjetij, jesen 2021).
Kot blagovna znamka delodajalca nastopa s sloganom #povezani. Uporabljamo ga pri komunikaciji
kadrovskih aktivnosti, komunikaciji z zaposlenimi in v komunikaciji na družbenih omrežjih. Rdeča nit
vseh aktivnosti je obljuba znamke delodajalca – soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije.
Portfelj blagovnih znamk
Skupina Telekom Slovenije ima skupno registriranih 291 blagovnih znamk, Telekom Slovenije pa
198
39
blagovnih znamk, od tega:
• 142 nacionalnih znamk,
• 18 evropskih znamk*,
• 20 mednarodnih znamk*,
• 8 nacionalnih znamk v Severni Makedoniji,
• 8 nacionalnih znamk na Kosovu,
• 1 znamko v Bosni in Hercegovini in
• 1 znamko v Srbiji.
* Zaradi brexita smo v letu 2021 18 evropskih znamk ter dve mednarodni znamki dodatno zaščitili na
geografskem področju Velike Britanije.
V letu 2021 je Telekom Slovenije na novo prijavil šest blagovnih znamk: Brihtanavt, Brihtanavtka,
Brihtaplac, Modro mesto, Supr in Zavarovanje brezskrbni.
Registracijo smo podaljšali 13 blagovnim znamkam, opustili smo registracijo 14 blagovnih znamk.
39
GRI GS 102-7
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
91
Med zaščitenimi blagovnimi znamkami v lasti družbe so med drugimi tudi Mobitel, SiOL, Mobi, Itak,
PIAZZ, NekiNeki, TViN, Moneta in partnerska znamka WiFreeLjubljana.
Celoten seznam je na spletni strani http://www2.uil-sipo.si/.
Ključne blagovne znamke v portfelju
Znamka NEO je platforma za pametno življenje, ki na enem mestu povezuje rešitve za dom in zabavo
– enostavno spremljanje in napredno iskanje TV-vsebin, tudi glasovno v slovenskem jeziku, enostavno
upravljanje pametnih naprav in nakupov prek TV-zaslona. NEO omogoča ogled nazaj do 7 dni in
snemalnik za ogled do 30 dni. Ponuja varne vsebine za otroke in igre v oblaku za vso družino, ki jih
uporabniki lahko brez konzole igrajo kar na svojem televizorju.
Platforma NEO je imela v 2021 že več kot 130.000 zadovoljnih uporabnikov. Novosti nenehno
dodajamo, NEO razvijamo in izpopolnjujemo. Nova grafična prilagoditev vmesnika v letu 2021
uporabnikom omogoča, da imajo poenoteno uporabniško izkušnjo na vseh napravah (tudi na
računalniku, mobitelu in tablici).
VALÚ je več kot le pametna denarnica oziroma sistem plačevanja in identifikacije, je celovita rešitev,
ki spreminja mobitel v priročen in pameten dostop do vsega, kar uporabnik potrebuje v sodobnem
življenju. V letu 2021 smo povezali pametno denarnico VALÚ in plačilno storitev VALÚ Moneta, s
čimer smo uporabnikom obeh storitev uporabo še bolj poenostavili. V ekosistem VALÚ smo pripeljali
novo povezano aplikacijo Sitium, ki je namenjena dostopu do mestnih storitev v občinah Novo mesto
in Nova Gorica.
Poleg tega smo obogatili ponudbo izdelkov v VALÚ Marketu, kjer tržimo tudi produkte Paysafe,
vrednostnice za predplačniško mobilno telefonijo slovenskih operaterjev, karte za smučišča, vstopnice
za dogodke, vozovnice za vlak in mestne avtobuse v Mariboru. Ponudbo bomo dopolnjevali tudi v
prihodnje.
Na zahtevo regulatorja smo pri VALÚ Moneti uvedli dodatni avtentikacijski element (PIN-kodo).
Uporabnikom je od leta 2020 na voljo tudi kartica VALÚ Mastercard, s katero je mogoče plačevati na
53 milijonih prodajnih mest po svetu.
Znamka IZI nagovarja mlade in nezahtevne uporabnike, ki jim je pomembna sodobna predplačniška
ponudba, pri čemer pa jim niso tako pomembne dodatne storitve operaterja in ne želijo vezave. Na ravni
podobe je znamka prijateljska in prijazna, za katero so pomembni odnosi, pozicijski slogan pa je
»Enostavno IZI«.
Vrednote in blagovne znamke
Blagovne znamke imajo opredeljene elemente, kot so bistvo znamke, vrednote krovne znamke, ki jim
sledijo lastne vrednote, strategija nastopa, primarni segment, možnost ekstenzij in ključni kazalniki.
Vse elemente vsako leto preverjamo in posodabljamo.
Podrobneje so za vse ključne blagovne znamke objavljena osnovna vodila, dosegljiva na
https://www.telekom.si/o-podjetju/skupina-telekom-slovenije/blagovne-znamke.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
92
Druge družbe Skupine Telekom Slovenije na trgu nastopajo samostojno ter se predstavljajo s svojim
logotipom in celostno podobo. V portfelju odvisnih družb v Sloveniji so poleg korporativne znamke
ključne tudi podznamke posameznih družb in njihovih storitev. Podrobnejši opis posamezne blagovne
znamke in storitev je na spletnih mestih družb.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
93
2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom Slovenije
40
V Skupini Telekom Slovenije je bilo število maloprodajnih in veleprodajnih širokopasovnih
priključkov ob koncu leta 2021 za 3 % večje kot v predhodnem letu. V Sloveniji se je skupno število
priključkov povišalo za 2 %, na Kosovu pa za 6 %.
Število maloprodajnih in veleprodajnih uporabnikov mobilne telefonije se je v Sloveniji zvišalo za
1 %, na Kosovu pa 11 %. Skupno število uporabnikov mobilne telefonije je večje za 5%.
Število priključkov klasične fiksne govorne telefonije na razvitih trgih vseskozi upada, v Sloveniji je
bilo tako v letu 2021 za 4 % manj priključkov kot konec leta 2020. Skupno s storitvami VoIP pa je
število priključkov govorne telefonije znižalo za 2% glede na predhodno leto.
PRIKLJUČKI IN STORITVE SKUPINE TELEKOM SLOVENIJE PO VRSTAH IN TRGIH
Širokopasovni priključki
Stanje na dan
31.12.2021
31.12.2020
Indeks
21/20
Slovenija - maloprodajni
199.386
201.420
99
Slovenija - veleprodajni
169.937
160.323
106
Slovenija skupaj
369.323
361.743
102
Kosovo - maloprodajni
108.298
102.515
106
Skupina Telekom Slovenije
477.621
464.258
103
Mobilna telefonija
Stanje na dan
31.12.2021
31.12.2020
Indeks
21/20
Slovenija - maloprodajni
955.648
965.867
99
Slovenija - veleprodajni
150.341
132.861
113
Slovenija skupaj
1.105.989
1.098.728
101
Kosovo - maloprodajni
856.611
775.148
111
Skupina Telekom Slovenije
1.962.600
1.873.876
105
Fiksna telefonija in VoIP storitve
Stanje na dan
31.12.2021
31.12.2020
Indeks
21/20
Slovenija - klasična fiksna govorna telefonija
291.335
302.867
96
Slovenija - VoIP
181.760
183.174
99
Slovenija skupaj
473.095
486.041
97
Kosovo - VoIP**
35.089
35.027
100
Skupina Telekom Slovenije
508.184
521.068
98
40
GRI PA4, GRI GS 102-2, 102-6, 102-7, SASB: TC-TL-000.A, TC-TL-000.B, TC-TL-000.C
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
94
Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije
Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije so v letu 2021 dosegli 648,2 milijona evrov, kar je
rahlo več kot v primerljivem obdobju leta 2020. Leto 2020 ne vključuje več prihodkov družbe
Planet TV.
Struktura prihodkov od prodaje po družbah
41
v tisoč EUR
2021
2020*
Indeks
21/20
Telekom Slovenije
577.630
591.693
98
Druge družbe v Sloveniji
77.710
78.180
99
IPKO - Kosovo
70.904
56.156
126
Druge družbe v tujini
3.897
3.908
100
Izločitve in prilagoditve
-81.894
-82.761
-
Skupina Telekom Slovenije
648.247
647.177
100
* Brez Planet TV.
TELEKOM SLOVENIJE
Prihodki od prodaje Telekoma Slovenije so v letu 2021 dosegli 577,3 milijona evrov, kar je za 2 %
oziroma za 14,1 milijona evrov manj od doseženih v letu 2020. V primerjavi s preteklim letom so višji
prihodki mobilnega segmenta končni trg predvsem zaradi višjih prihodkov od prodaje mobilnega
trgovskega blaga. Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične
govorne telefonije, kar je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-
telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev.
Množični trg
Na trgu mobilnih in fiksnih storitev smo se soočali s cenovno zelo agresivno konkurenco. Trg mobilne
telefonije se je nadaljeval v smeri neomejenih klicev in sporočil tako doma kot v državah območja EU-
tarife. Na fiksnem delu se od uvedbe ERT modela regulacije, ki ga je uvedel AKOS (uporaba omrežja
Telekoma Slovenije s strani alternativnih ponudnikov), soočamo s povečanim deležem prekinitev, ki
smo ga s kontinuiranimi aktivnostmi uspeli delno zaustaviti.
V segmentu mobilne ponudbe smo v skladu z uredbo EU mobilnim paketom in dodatnim zakupom
povečali vključeno količino prenosa podatkov za uporabo v državah območja EU-tarife. Z namenom
omogočanja izkušnje 5G smo prenovili pakete in stari paket Naj C brezplačno spremenili v Naj 5G.
Hkrati smo poenotili linijo paketov Naj in povečali količine gigabajtov (GB).
V februarju smo uporabnikom ponudili nov mobilni paket Za dva, ki je omogočal sklenitev dveh
naročniških razmerij na skupnem računu. Z daljšim obdobjem dela in šolanja na daljavo so se
povečale tudi potrebe uporabnikov po količinah mobilnega prenosa podatkov. Zato smo pripravili nov
paket Mobilni Net Neomejeni 5G, ki omogoča popolnoma neomejen prenos podatkov doma.
Uporabnikom so ob tem na voljo še trije novi paketi Mobilni Net.
V segmentu mladih smo pripravili popolnoma novo strategijo. Ob začetku šolskega leta smo lansirali
nov mobilni paket SUPR za mlade med 15. in 31. letom. Storitev vsebuje tudi dva izjemno inovativna
načina pridobivanja dodatnih gigabajtov. Prvi je nagrajevanje zvestobe, pri čemer uporabnikom vsak
mesec povečamo skupno količino gigabajtov za 1 GB. Drugi način pa je pridobivanje dodatnih GB
skozi gibanje in raziskovanje Slovenije. Prenovili smo tudi embalažo, v kateri nov uporabnik prejme
kartico SIM. S stilsko prilagojeno embalažo iz recikliranega papirja smo pokrili še eno izmed glavnih
vrednot mladih. Skladno z novo ponudbo smo s septembrom prenehali tržiti paket NekiNeki.
Prilagajali smo ponudbo za male in srednje poslovne uporabnike, ki so zaradi pandemije covida-19
prilagajali svoje poslovanje. Stali smo jim ob strani in jim pomagali pri spremembah v poslovanju s
storitvami za digitalizacijo poslovanja. Ponudili smo jim ugodnejše nakupe storitev, ki so osnova za
uspešno poslovanje. Prenovili smo pakete mobilnega interneta in dodali Mobilni Net Neomejeni 5G, ki
omogoča uporabo vseh prednosti omrežja 5G.
41
GRI GS GS 201-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
95
Poslovnim uporabnikom, ki poslujejo na terenu ali v manjšem prodajnem prostoru, smo ponudili
kompaktno prenosno napravo Sunmi V2 PRO, ki v eni napravi vsebuje tiskalnik in tablico za
blagajniško poslovanje. Podjetniki tako na enem mestu dobijo vse potrebno za hiter začetek prodaje
na premičnih prodajnih mestih.
V segmentu predplačniških uporabnikov smo uporabnikom Mobi skozi vse leto pripravljali različne
ugodne ponudbe: e-vrednostnice 10+10, podvojene količine zakupov Mini Mobi in Čvekaj Mobi ob
koncu šole, kartice SIM za 1 evro ob vrnitvi v šolo, ob nakupu pametne otroške ure smo podarili
MultiSIM Mobi, omogočili smo brezplačen prenos številke na Mobi.
Uporabnikom IZI smo ponudili: paket IZI SuperKUL ob koncu šole, kartice SIM za 1 evro ob začetku
šole, koriščenje HR-internet Plus v času poletnih počitnic, brezplačen prenos številke na IZI. Začeli
smo z optimizacijo in poenostavitvijo ponudbe ter prenovili dodatne zakupe, ukinili obstoječe IZI
Diskonte in IZI Vračilo.
Prenovili smo pakete za uporabnike SPAR MOBIL, kjer smo ukinili paketa Spar 6000 in Spar 500,
uvedli pa paketa Spar XL in Spar L. Prenos številke na SPAR MOBIL je bil brezplačen vse leto 2021.
V fiksnem segmentu smo, ob povečani potrebi uporabnikov po višjih hitrostih prenosa podatkov,
brezplačno nadgradili osnovno hitrost interneta v paketu NEO Svet B. Brezplačno smo nadgradili
internetne hitrosti do 60/30 Mbit/s, in sicer uporabnikom, ki trenutno še nimajo možnosti optične
povezave in za dostop do interneta oziroma IP-televizije uporabljajo bakreno povezavo.
Na vseh lokacijah, kjer ni optične povezave, smo okrepili sklepanje brezžičnih fiksnih paketov. Tako
lahko tudi tem uporabnikom zagotavljamo hitrosti prenosa podatkov do 100/20 Mbit/s, uporabniki
lahko gledajo dve televiziji hkrati, prav tako smo jim omogočili enako programsko shemo, kot jo imajo
naročniki na optičnih oziroma bakrenih povezavah.
54 starejših fiksnih paketov smo brezplačno nadgradili z aktualnimi paketi NEO in uporabnikom
omogočili uporabo najnaprednejših storitev.
V okviru platforme NEO smo lansirali NEO Igre, ki so prinesle nov način zabave pred TV-sprejemniki.
S tem v Telekomu Slovenije utrjujemo položaj najnaprednejšega operaterja, saj smo prvi in edini
ponudnik iger v oblaku na slovenskem trgu. Prenovili smo spletno NEO izkušnjo na portalu neo.io in
mobilno aplikacijo NEO.
Z NEO Smartboxom smo uporabnikom ponudili številne nove funkcionalnosti ter veliko programskih
novosti (npr. nove TV-programe za otroke Disney Junior, filmska programa Cinestar TV 2 in Cinestar
TV Fantasy, program Fox News in Pickbox TV, glasbene programe Adria music television, Folx music
television, Slovenija in One adria music television ter športne programe Arena Sport 3, Arena Sport 4
in Arena Fight). Šport je ponovno doma na NEO z vklopom celotnega nabora programov Arena.
Uporabnikom NEO Smartboxa smo ekskluzivno v Sloveniji ponudili programsko opcijo Šah z Lauro
Unuk, ki je prva slovenska šahistka z nazivom mednarodnega mojstra. Laura Unuk preko videoteke
na platformi NEO ponuja tečaj šaha, primeren tako za popolne začetnike kot bolj izkušene igralce.
Za športne navdušence smo na NEO pripravili tematsko stran Olimpijske igre Tokio 2020, kjer so
uporabniki lahko po kategorijah oziroma olimpijskih panogah spremljali prenose tekem na različnih TV-
programih. Do tematske strani so uporabniki lahko dostopali na vseh platformah. Predstavili smo tudi
novo funkcionalnost Vrhunci.
V sklopu platforme NEO zagotavljamo tudi storitve Pametnega doma, kjer lahko uporabniki izbirajo
med naborom različnih pametnih senzorjev, kamer in drugih naprav za nadzor, upravljanje in
avtomatizacijo doma.
V TV-programske sheme smo dodali 11 novih radijskih postaj.
Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe je tudi lani, zaradi omejitve števila obiskovalcev v
kinodvoranah, naročnikom Telekoma Slovenije omogočil ogled filmov v domačem okolju. V videoteki
DKINO smo našim naročnikom omogočili ogled 44 filmov festivala, kot glavni pokrovitelj pa smo
jim omogočili tudi ogled filmov lanskoletnega abonmaja Liffe po Liffu, in sicer ekskluzivno štiri filme.
Napredne plačilne storitve VALÚ in VALÚ Moneta smo v letu 2021 še bolj približali uporabnikom:
omogočili smo koriščenje višjih mesečnih limitov, odloženo plačilo, zagotovili še višjo stopnjo varnosti
plačevanja in popoln nadzor nad porabo v nadgrajenem uporabniškem vmesniku mobilne aplikacije.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
96
Uporabniki mobitelov iOS lahko nakupujejo v trgovini App Store s plačilom prek računa za
telekomunikacijske storitve.
V E-trgovini smo naredili pomembne korake v razvoju spletnih platform in nadgradenj obstoječih
funkcionalnosti ter sistemov, kot so možnost podaljševanja naročniških razmerij za naročnike fiksnih
paketov prek spleta in podpisovanje naročniške dokumentacije povsem digitalno.
Nadaljevali smo širitev ponudbe, da tako uporabnikom in kupcem omogočimo vse potrebne izdelke za
dom, delo, šolanje, šport in zabavo na enem mestu. Ponudbo izdelkov smo razširili na prek 5.200 v
več kot 130 kategorijah, od tega jih je v programu zvestobe z možnostjo nakupa na obroke prek 2.900.
Pri izbiri izdelkov smo pomemben poudarek namenili trajnostni uporabi. Število različnih prodanih
izdelkov v E-trgovini smo povečali za 25 %. Kupci, ki kupujejo prek spleta, so ob tem prepoznali naše
nakupe v programu zvestobe kot najenostavnejši način nakupov na obroke prek spleta v državi (vir:
raziskava Spletni nakupi in program zvestobe, Valicon, september–oktober 2021), kar je dodaten
dokaz, da je naša usmeritev v nenehni razvoj ustrezna.
Program zvestobe VALÙ KLUB še naprej ostaja pomemben dejavnik pri zagotavljanju zadovoljstva
naročnikov, kar dosegamo z nenehnim razvojem in personaliziranim nagovorom članov. Število članov
kontinuirano raste.
Zavarovanje mobilne opreme smo v letu 2021 nadgradili in obogatili z novimi kritji. Med rizike, ki jih
zavarovanje vključuje, smo dodali podaljšano jamstvo do 36. meseca glede na datum nakupa za
mobitele in kritje za nepooblaščeno uporabo VALÚ pametne denarnice v primeru vloma, ropa ali
žeparjenja. Dodatno smo podaljšano jamstvo razširili na tablice, prenosne računalnike in pametne ure.
Predstavili smo pomemben mejnik v razvoju slovenskega zavarovalništva. Razvili smo inovativno
rešitev, prek katere Zavarovalnica Sava našim naročnikom mobilnih storitev omogoča Turistično
zavarovanje Brezskrbni. To je prvo turistično zavarovanje s plačilom »po porabi«, kar pomeni glede
na dejansko število dni, ko je posameznik v tujini. Tehnična rešitev je rezultat lastnega znanja in smo
jo v Telekomu Slovenije kot patent tudi prijavili Uradu RS za intelektualno lastnino.
V letu 2021 smo zagotavljal električno energijo za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. S
1. januarjem 2022 smo s trga ponudnikov električne energije izstopili.
Prodajna mesta in prodajna mreža
Prodajna mesta so bila zaradi pandemije covida-19 zaprta od začetka leta do 9. februarja 2021; v tem
času smo jih preoblikovali v prevzemne točke, na katerih so lahko uporabniki ob predhodni najavi
prevzeli ali zamenjali opremo. V tem času smo bili uporabnikom na voljo tudi prek video klica v
Telekomov center (TC) prek platforme Viber in WhatsApp. V različne ekipe klicnega centra smo uvedli
37 prodajnih svetovalcev iz TC-jev, 16 svetovalcev za mala in srednje velika podjetja ter pet prodajnih
trenerjev. Pospešeno smo izvajali odhodne klicne kampanje za zadrževanje uporabnikov, prehod na
optično omrežje in pridobivanje soglasij. V letu 2021 smo skupno izvedli 198.314 klicev, medtem ko
smo jih v letu 2020 izvedli 157.446. Uvedli smo tudi univerzalna delovna mesta, kar pomeni, da lahko
uporabniki vse stvari opravijo pri enem prodajniku.
V letu 2021 smo, v primerjavi z letom 2019, ko ni bilo pandemije covida-19, povečali čisti dobiček pri
prodaji dodatne opreme za 53 %, v primerjavi z letom 2020 pa za 46 %. V NEO akcijskem tednu smo
z izjemnim odzivom uporabnikov zabeležili rekordno prodajo NEO Smartboxov. Nadaljevali smo
izvajanje programa prodajne odličnosti in uvedli certificiranje prodajnikov na vseh prodajnih kanalih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
97
Poslovni trg
Uporabnikom v zasebnem in javnem sektorju
zagotavljamo celostno obravnavo, vertikalne
rešitve in dostop do najsodobnejših tehnologij.
Za zagotavljanje celovitih IKT-rešitev
pridobivamo ustrezne certifikate, partnerske
statuse in krepimo kompetence zaposlenih.
Izpostavljamo naslednje pomembnejše partnerske statuse in
certifikate:
• Status CSP (Cloud Solution Provider) Direct za prodajo
storitev v oblaku Microsoft (Microsoft 365, Azure in
Express Route). Ob tem dodatno zagotavljamo
Microsoftovo programsko opremo prek kanalov SPLA
(Service Provider Licence Agreement) in količinskih
pogodb (Open License in Open Value Program). Partnerski status na ravni Gold imamo za osem
kompetenc in štiri na ravni Silver. Med pomembnejšimi sta Cloud Productivity in Cloud Platform na
stopnji Gold ter Security na ravni Silver. Postali smo vodilni ponudnik poslovne telefonije v okolju
MS Teams. V celovito ponudbo vključujemo tudi lastne storitve, kot so upravljanje, vzdrževanje,
migracije in različna svetovanja.
• Premier partnerski status s področja sistemske integracije (Premier Integrator) za rešitve na
tehnologijah Cisco.
• Status HP Partner First Platinum za prodajo osebnih in tiskalniških sistemov in HP Amplify
Power Services Partner – Workstations Specialist. Pri proizvajalcu HPE smo registrirani tudi kot
Business Partner za prodajo strežniških in mrežnih sistemov ter sistemov za shranjevanje
podatkov, pridobljene imamo tudi statuse Silver Hybrid Cloud specialist, Silver Aruba specialist in
Silver Pointnext Services Sales specialist.
• Platinum Solution Provider status za Dell Technologies, ki združuje DELL, EMC, vmWare in
AirWatch ter varnostni portfelj, ki ga predstavljata predvsem RSA in CarbonBlack.
Kibernetska varnost je del obravnave operativnih tveganj v vedno več organizacijah. V Operativnem
centru kibernetske varnosti (OCKV) spremljamo, analiziramo in se odzivamo na varnostne dogodke
tako za Telekom Slovenije kot druge organizacije in podjetja. Sestavni del OCKV je odzivni center za
kibernetsko varnost Telekoma Slovenije (TSLO-CERT), ki je član skupnosti odzivnih centrov Trusted
Introducer.
Z rešitvami, storitvami in projekti kibernetske varnosti zaokrožamo vse bolj uveljavljen koncept
ničelnega zaupanja (zero trust), ki narekuje stalno overjanje in preverjanje na vseh točkah IT-sistema.
Nenehno nadgrajujemo portfelj poslovnih podatkovnih in mobilnih storitev, kombiniramo ga tudi s
storitvijo Varen poslovni splet. Poslovnim uporabnikom smo predstavili mobilne pakete 360 Varni.
Skupaj s Ciscom smo poslovno telefonijo razširili z globalno prepoznanim orodjem za sodelovanje
skupin in virtualne sestanke Webex.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
98
Rešitve in storitve kibernetske varnosti Telekoma Slovenije
V letu 2021 smo nadgrajevali tudi storitve IoT za pametna mesta, ki se izvajajo v okolju s
komunikacijskimi protokoli NB-IoT. V okviru enotne platforme omogočamo zbiranje in obdelavo
podatkov, vključevanje rešitev partnerjev, ki so strokovnjaki za posamezna področja, in zagotavljanje
enotnega pregleda nad podatki. Platforma vključuje nadzorno aplikacijo za občine in mobilno
aplikacijo za občane – Modro mesto.
Pri različnih komunalnih podjetjih, ki zagotavljajo dobavo vode, energentov in pobiranje smeti, smo
izvedli pilotne projekte za napredno zbiranje podatkov o porabi prek našega mobilnega omrežja.
Sodelujemo pri velikih projektih na področju pametne oskrbe z vodo in energenti ter pametnega
kmetovanja.
Izvedli smo tri večje projekte uvedbe rešitev za pametna parkirišča. V treh občinah smo uspešno
vzpostavili tudi sistem za umirjanje prometa; gre za sistem odsekovnega merjenja hitrosti vozil na
posameznih cestnih odsekih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
99
Celoviti 360° pregled storitev IoT za pametna mesta – Modro mesto
Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe zdravstvenim ustanovam omogoča
telemedicinsko obravnavo pacientov z najpogostejšimi kroničnimi boleznimi (kronično
srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in
visok krvni tlak) ter njihovo spremljanje in zdravljenje na daljavo. Rešitev za
telemedicinsko obravnavo lažje obolelih bolnikov s covidom-19, ki se zdravijo na
svojem domu, je na nacionalni ravni uvedena v redno klinično prakso, in sicer prek
nacionalnega telemedicinskega centra v UKC Ljubljana. Rešitev je uvedena v mreži
bolnišnic in zdravstvenih domov po Sloveniji. V UKC Ljubljana in Splošni bolnišnici Celje za bolnike s
težjim potekom bolezni (v t. i. covid-19 oddelkih) zagotavljamo centralno spremljanje vitalnih funkcij v
realnem času.
Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe kroničnim bolnikom omogoča, da imajo lahko
kjer koli (npr. iz domačega okolja) stalen stik z zdravstvenim osebjem. Prav tako lahko na daljavo in
brez obiska ambulante spremljajo ključne vitalne funkcije. Bolnikom, starejšim, invalidom in drugim, ki
potrebujejo pomoč pri samostojnem bivanju v domačem okolju, je na voljo posebna storitev oskrbe na
daljavo, ki med drugim omogoča tudi zaznavanje padcev v domačem okolju – storitev E-oskrba.
Medoperatersko poslovanje
Domača veleprodaja
Na domačem veleprodajnem trgu smo v letu 2021 povečali število širokopasovnih priključkov v našem
dostopovnem optičnem omrežju, zmanjšalo pa se je število širokopasovnih priključkov v bakrenem
omrežju, pri čemer smo skupaj beležili 5,7 odstotno rast.
Prihodki v letu 2021 so bili na enaki ravni kot v letu 2020. Dosegli smo višje prihodke širokopasovnih
storitev iz naslova operaterjev, ki gostujejo v našem dostopovnem optičnem omrežju in tudi v
segmentu oddaje mobilne infrastrukture.
Mednarodna veleprodaja
Tudi prihodki na mednarodnem veleprodajnem trgu so bili na enaki ravni kot v letu 2020. V primerjavi z
letom 2020 smo zaznali rast na podatkovnih storitvah, predvsem zaradi monetizacije omrežja na trasi
Milano – Sofija.
Zaradi manjših možnosti potovanj (covid-19) v prvih šestih mesecih leta smo zaznali negativen vpliv
predvsem pri storitvah gostovanja in govornih storitvah, v poletni sezoni pa smo pri storitvah
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
100
gostovanja beležili rast prihodkov. Padec govornega prometa je bil tudi posledica množičnejšega dela
na daljavo in porasta uporabe alternativnih tehnologij, ki uporabnikom omogočajo pogovore in vsebine
na enem mestu. Kljub temu in zniževanju cen smo na trgu ohranili trden položaj. Posebno pozornost
smo namenjali nadzoru stroškov pri gostovanju, saj se promet naročnikov Telekoma Slovenije v
državah območja EU-tarife močno povečuje (gostovanje na enotnem trgu – Roam Like At Home).
Povečal se je internetni promet, zaradi česar smo nadgradili obstoječe kapacitete.
Regionalno optično omrežje, ki temelji na hrbteničnem omrežju Telekoma Slovenije, prinaša
alternativno povezavo Balkana z drugimi večjimi vozlišči v zahodni Evropi. Omrežje je pomembna
strateška prednost Telekoma Slovenije na trgu podatkovnih storitev v regiji. Proste zmogljivosti
regionalnega omrežja na veleprodajnem in maloprodajnem trgu prodajamo mednarodnim partnerjem
in velikim končnim uporabnikom. V letu 2021 smo posodobili in nadgradili omrežje do Milana in
Dunaja, od katerega smo zaznali porast prihodkov.
Regionalno optično omrežje Telekoma Slovenije
TSMEDIA
42
TSmedia je vodilni ponudnik digitalnih medijskih vsebin in naprednih oglasnih rešitev v
Sloveniji. Medijski prostor soustvarja z enim izmed vodilnih spletnih medijev Siol.net ter predstavlja
center poslovnih informacij z asistentom Bizi, edinim uradnim telefonskim imenikom v Sloveniji itis.si,
spletnim mestom najdi.si in zunanjimi digitalnimi zasloni.
V letu 2021 je TSmedia med drugim vpeljala nov registracijski sistem in nadgradila več funkcionalnosti
na spletnem mediju Siol.net, zamenjala je staro zaslonsko opremo s kakovostnejšo ter širila mrežo
zaslonov v upravljanju (Nova Gorica, Kranj, Novo mesto). Izdala je telefonski imenik TIS 2022 v tiskani
in DVD-obliki ter nadgradila spletno stran itis.si.
TSmedia je v letu 2021 dosegla 6,1 milijona evrov prihodkov od prodaje. Prihodki so se v primerjavi s
preteklim letom povišali za 9 % kar je predvsem posledica naprednih in kreativnih oblik oglaševanja na
produktu Siol.net.
42
GRI TA2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
101
AVTENTA
Avtenta je vodilni partner za upravljanje in uvajanje rešitev SAP ter brezpapirnega poslovanja
na slovenskem trgu. Specializirana je za:
• uvajanje rešitev SAP ERP;
• uvajanje brezpapirnega poslovanja;
• zagotavljanje strokovne podpore in pomoči več kot 15.000 uporabnikom rešitev (SLA);
• informacijsko podporo poslovnim procesom s standardiziranimi paketnimi rešitvami (SAPaaS,
BCaaS) in integracijo z različnimi sistemi.
V letu 2021 je Avtenta ustvarila 8,6 milijona evrov prihodkov od prodaje oziroma 6 % več od doseženih
v letu 2020. Prihodki so se zvišali predvsem zaradi boljših rezultatov pri prodaji rešitev za dokumentne
sisteme.
SOLINE
Družba Soline kot upravljavka Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) skrbi za ohranjanje
naravne in kulturne dediščine na območju parka ter prideluje sol na tradicionalen način. Poleg tega
ponuja kozmetične in prehranske izdelke na osnovi soli in upravlja Thalasso Spa Lepa Vida.
Soline so v letu 2021 dosegle 4,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 51 % več kot v letu
2020, še vedno pa manj kot pred pandemijo. V letu 2021 so Soline proizvedle 1.671 ton soli, kar je
manj od večletnega povprečja; manjša pridelava je posledica podnebnih sprememb. Thalasso SPA
Lepa Vida je obiskalo 7.201 obiskovalcev, kar je za 11 % več kot leto prej, KPSS pa je obiskalo preko
31.000 obiskovalcev oziroma za 73 % več kot v letu 2020.
GVO
GVO je vodilni ponudnik celovitih rešitev s področij projektiranja, gradnje ter upravljanja in
vzdrževanja telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji. Družba izvaja tudi sorodne dejavnosti s
področja gradnje in vzdrževanja infrastrukturnih objektov. Sodeluje v projektih javno-zasebnega
partnerstva, ki jih sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Slovenija iz
proračuna. Gre za projekte gradnje in upravljanja odprtih širokopasovnih omrežij na večinoma ruralnih
območjih.
Prihodki od prodaje so v letu 2021 dosegli 53 milijonov evrov, kar je za 9 % manj od doseženih v letu
2020. Družba še naprej beleži rast prihodkov iz upravljanja in vzdrževanja odprtih širokopasovnih
omrežij in prihodkov od storitev za odvisne družbe. Nižje prihodke je družba dosegla v segmentu
investicij in vzdrževanja za obvladujočo družbo ter na trgu.
IPKO
IPKO se je iz prvega internetnega ponudnika, dosegljivega na celotnem območju Kosova, razvil v
sodobno podjetje, ki ponuja celoten nabor konvergentnih storitev mobilnih komunikacij, fiksne
telefonije, internetnih storitev in kabelske televizije.
V letu 2021 so prihodki od prodaje dosegli 70,9 milijona evrov, kar je za 26 % več od prihodkov,
doseženih v letu 2020. Povečanje je posledica intenzivnih trženjskih aktivnosti in milejših covid ukrepov
v primerjavi z lani, zato so svojci iz tujini (diaspora) prišli na Kosovo, ker je imelo pozitivne učinke na
prodajo v vseh segmentih.
IPKO ostaja najmočnejša blagovna znamka med telekomunikacijskimi podjetji na Kosovu.
TSINPO
TSinpo je storitveno in invalidsko podjetje. Proizvaja in pod lastno blagovno znamko trži kartonske
tulce in kartonsko embalažo. Z maloserijsko proizvodnjo je družba prisotna predvsem na slovenskem
trgu, manjši del pa tudi v sosednjih državah; skoraj izključno na poslovnem trgu. TSinpo za
obvladujočo družbo izvaja različne podporne storitve, kot so kontrola, obnova in distribucija terminalne
telekomunikacijske opreme, tehnična priprava del v telekomunikacijah, sestavljanje prodajnih in drugih
kompletov, distribucija trženjskih gradiv, priprava in distribucija gradiv CRM končnim uporabnikom,
vzdrževanje arhiva dokumentarnega gradiva in pisni kontaktni center. Na trgu je prisotna tudi s
storitvami skeniranja dokumentarnega gradiva in različnega pakiranja.
Družba TSinpo je v letu 2021 dosegla 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot leto
prej.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
102
2.7.4 Tržno komuniciranje
43
S ciljem pomlajevanja naše krovne blagovne znamke in gradnjo zavedanja, da smo ponudnik z
najboljšimi storitvami v prvem omrežju Slovenije, smo spomladi predstavili tri nove kreativne platforme:
Ustvarjaj prihodnost (za segment zasebnih uporabnikov), Malo podjetje. Velik podjetnik. (za
segment malih in srednje velikih podjetij) in 360˚ Poslujte varno, Poslujte digitalno. (za segment
velikih podjetij).
Pregled tržnokomunikacijskih aktivnosti
Izvedli smo več kot 120 oglaševalskih kampanj in projektov (100 v letu 2020), z večjim poudarkom na
ciljno usmerjenih segmentih in digitalnih kampanjah. S komunikacijo na podlagi platforme Ustvarjaj
prihodnost sporočamo, da imamo z najboljšimi storitvami v prvem omrežju prihodnost dobesedno v
svojih rokah in da jo aktivno ustvarjamo.
V okviru platforme smo predstavili ponudbo paketov NEO Svet in
mobilnih paketov NAJ. V mobilnem delu ponudbe smo leto
zaokrožili z različnimi akcijskimi ponudbami in povezanimi
komunikacijskimi aktivnostmi s poudarkom na omrežju 5G,
paketih NAJ in akcijski ponudbi različnih mobitelov. NEO kot
celovito platformo smo skozi leto predstavljali skozi različne
vsebinske novosti, z lansiranjem NEO Iger v januarju in v
nadaljevanju s poudarkom na širitvi ponudbe najatraktivnejših
športnih vsebin.
V letu 2021 so potekale poletne olimpijske igre Tokio 2020 in v Telekomu Slovenije smo tradicionalni
partnerji Olimpijskega komiteja Slovenije. Tako smo poleti v oglaševanju uporabili tudi olimpijce –
Janjo Garnbret, Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja, ki so v oglasih predstavili možnosti uporabe
platforme NEO. Vsi trije so osvojili olimpijske medalje. S športniki smo podprli tudi 5G v vseh mobilnih
paketih.
Prodajne aktivnosti smo podprli s komunikacijo vedno širše ponudbe programa zvestobe.
Naš program zvestobe si je po raziskavi Spletni nakupi in program zvestobe (Valicon, september
−oktober 2021) prislužil značko »Najenostavnejši nakup na obroke«.
Z novoletno kampanjo smo obeležili 30 let mobilne telefonije v Sloveniji.
Segment mladih smo v prvi polovici leta primarno nagovarjali prek digitalnih aktivnosti z akcijskimi
ponudbami mobitelov. V septembru smo lansirali popolnoma novo ponudbo, paket oziroma gibanje za
mlade – SUPR.
Ponudbo pametne denarnice VALÚ smo komunicirali prek digitalnih aktivnosti, v katerih smo
spodbujali k nadgradnji profila in pridobivanju novih uporabnikov (nagradne igre, sodelovanje s
Študentsko organizacijo Slovenije) ter predstavljali ponudbo VALÚ Marketa.
Starejšim in njihovim svojcem smo predstavljali storitev E-oskrba, ki starejšim omogoča brezskrbno in
varno bivanje v domačem okolju, zlasti če živijo sami. V jesenskem obdobju smo storitev podprli tudi s
širšo komunikacijsko akcijo.
Med mesečnimi akcijami izpostavljamo akciji Modri Fon in Črni petek (v novembru). Dve akciji
Modrega Fona sta bili tudi dobrodelno obarvani.
S predplačniško ponudbo IZI smo v komunikaciji nagovarjali ciljno skupino enostavnih uporabnikov,
primarno mladih. Pomladno kampanjo smo podprli z zabavnimi radijskimi oglasi in oglasi na YouTubu,
s katerimi smo nadaljevali tudi v jesenskem delu, ter z aktivnostmi na družbenih omrežjih.
Kot prvo trajnostno zgodbo v okviru platforme Ustvarjaj prihodnost smo jeseni predstavili kampanjo
Ustvarjaj zeleno prihodnost. V zameno za odslužene mobitele, ki jih uporabniki prinesejo na katero
43
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
103
koli prodajno mesto Telekoma Slovenije, smo v Sloveniji marca 2022 posadili 1.000 medovitih dreves.
Uporabniki za vsak prinesen odslužen mobitel prejmejo trajnostno zapestnico Treecelet.
V segmentu malih in srednje velikih podjetij smo predstavili novo komunikacijsko platformo »Malo
podjetje. Velik podjetnik«. V komunikaciji je bil skozi leto poudarek na digitalizaciji poslovanja, ki je bila
podkrepljena s produkti Pantheon Web Light, Mobilna blagajna, E-cenik, Poslovni net in NEO
Poslovni. Slovenske kmetovalce smo nagovorili s posebno ponudbo zanje.
Segment velikih poslovnih uporabnikov smo nagovarjali s komunikacijsko platformo 360˚ in s
sloganom »Poslujte varno. Poslujte digitalno«. V letu 2021 smo izvedli tudi štirinajst spletnih
seminarjev in štiri dogodke, na katerih smo predstavljali aktualne teme s področja kibernetske
varnosti, Microsoftovih spletnih storitev, pametne infrastrukture, upravljanega delovnega mesta, 5G, E-
oskrbe in videokomunikacij. Organizirali smo tri večje dogodke, in sicer:
• srečanje s poslovnimi partnerji, s katerim smo obeležili 30 let mobilne telefonije in predstavili
priložnost, ki jih prinaša tehnologija 5G;
• s podjetjem ELES smo predstavili rešitev za množično polnjenje e-vozil ter prvič v Sloveniji
demonstrirali povezovanje polnilne in energetske infrastrukture ter delovanje oddaljenega
vodenega polnjenja e-vozil;
• z Akademijo Finance smo organizirali dogodek »Z digitalizacijo do pametnih občin«, na
katerem smo predstavili rešitve za pametna mesta.
S predavanji in predstavitvijo smo aktivno sodelovali tudi v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije
ob predsedovanju Slovenije Svetu EU.
Dogodki, promocije in komunikacija z uporabniki
Sodelovali smo na več kot 40 dogodkih in promocijah, ki so potekali v živo, virtualno ali pa hibridno.
Uporabnike smo nagovorili s 450 kampanjami prek SMS-sporočil in direktne pošte.
Uporabnikom smo ponudbo Telekoma Slovenije predstavili v sedmih katalogih, od tega v treh
prodajnih katalogih, dveh katalogih za mala in srednja podjetja ter dveh katalogih izdelkov za člane
programa zvestobe. Pripravili smo tudi več kot 100 drugih tiskovin (letakov, zloženk in brošur).
S hiško NEO smo v treh mesecih obiskali več kot 15 krajev in v 44 promocijah nagovorili prek
4.000 ljudi.
Digitalna prisotnost
Osrednje spletno mesto www.telekom.si je zabeležilo več kot 24 milijonov obiskov, kar je nekaj manj
od rekordnega obiska v letu 2020. Delež dostopa z mobilnimi napravami se je stabiliziral na 70 %
celotnega obiska.
Na družbenih omrežjih (Facebook, Twitter, Instagram, YouTube in LinkedIn) imamo eno največjih baz
sledilcev med podjetji, ki v Sloveniji poslujejo neposredno z uporabniki, pri tem pa smo vodilni med
telekomunikacijskimi operaterji. Na Instagramu smo komunikacijo osvežili in jo približali mlajši ciljni
skupini, s čimer smo število sledilcev povečali za 18 %.
Facebook
Twitter
Instagram
YouTube
LinkedIn
209.349
12.136
16.222
3.941
8.689
Na družbenih omrežjih blagovnih znamk VALÚ in IZI, kjer smo prisotni na Facebooku, z blagovno
znamko VALÚ pa tudi na Instagramu, se prav tako povečuje število sledilcev. Za blagovno znamko IZI
smo ponovili komunikacijsko kampanjo na še vedno rastočem družbenem omrežju TikTok.
Za učinkovito upravljanje življenjskega cikla uporabnika smo v letu 2021 posodobili pravila izvedbe
kampanj in prilagodili obdobja za nagovor uporabnikov, tako da so ti čim bolj sproti obveščeni o
novostih, aktualni ponudbi in osebno prilagojeni vsebini. Dodali smo posebne avtomatizirane
kampanje ob rojstnem dnevu in zahvale za zvestobo. Poslali smo prek 12 milijonov e-sporočil (20 %
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
104
več kot v letu 2020) v več kot 400 e-kampanjah, izvedli 1.300 SMS-kampanj, poslali prek 1,5 milijona
SMS-sporočil in pripravili skoraj 700 klicnih kampanj s prek 35.000 klici.
Etični marketing
Telekom Slovenije je podpisnik Kodeksa ravnanja izvajalcev javnih elektronskih komunikacijskih
storitev za zaščito uporabnikov, Kodeksa mobilnih operaterjev in internetnih ponudnikov za zaščito
uporabnikov ter Listine o odgovornosti podjetij evropskih telekomunikacijskih operaterjev (ETNO). Ob
tem sledimo priporočilom AKOS s področja skrbi za uporabnike.
TSmedia skrbi za varen in pregleden dostop do prosto dostopnih vsebin na svojih medijih z odgovorno
uredniško politiko. Komentatorje na spletnem mediju Siol.net poziva k spoštovanju bontona spletne
komunikacije in komentarje uporabnikov moderira tako, da ne objavlja tistih, ki spodbujajo sovražni
govor.
Pri tržnem komuniciranju Telekom Slovenije in TSmedia spoštujeta Zakon o medijih in Slovenski
oglaševalski kodeks, izvajamo tudi t. i. samoregulacijo oglaševanja. To pomeni, da pri vsakem
načrtovanju komunikacijskih projektov preverjamo spoštovanje zakonodaje in kodeksov. Prav tako
spoštujemo primere dobre prakse, ki jih je pripravila Slovenska oglaševalska zbornica
(www.soz.si/projekti_soz/dobra_praksa/). Splošne profesionalne kodekse na področju oglaševanja
upošteva tudi družba IPKO
44
.
V letu 2021 smo prejeli pomislek gibanja Zdrava družba v povezavi z oglasom »Doživite 5G v prvem
omrežju« zaradi uporabe otrok v namen pospeševanja uporabe mobitela in 5G. V oglasu je nastopala
deklica, ki je bila postavljena na atletski stadion. Prek mobitela, ki ji je služil izključno kot pripomoček
pri treningu, je od vrhunskih športnikov prejemala navodila, kako naj trenira, da bo dosegala še boljše
rezultate. Hkrati se je tako lahko povezala z drugimi mladimi atleti, s katerimi se medsebojno podpira
in spodbuja. Namen kampanje je bil spodbujanje in motiviranje uporabnikov pri doseganju njihovih
ciljev. Gibanje je oglas prijavilo tudi Slovenskemu oglaševalskemu razsodišču, ki je presodilo, da
nismo kršili določil 18. člena Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Kot družbeno odgovorno podjetje
upoštevamo priporočila in smernice stroke ter opozarjamo in učimo mladostnike in otroke pravilne in
varne uporabe zaslonov in interneta. Izpostavljeni oglas je bil informativne narave in ni nosil
neposredne komercialne vsebine.
V letu 2021 v Telekomu Slovenije ali drugih odvisnih družbah ni bilo kršitev kodeksov in prostovoljnih
standardov s področja tržnega komuniciranja.
45
44
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
45
GRI GS 417-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
105
2.8 Omrežja, tehnologije in IT
2.8.1 Razvoj omrežij, storitev in projektov
46
Raziskovalni projekti
Sodelovanje v evropskih projektih nam omogoča razvoj novih storitev in tehnologij v mednarodnem
okolju ter sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji. Odpira nam tudi nove poslovne priložnosti na IKT-
trgu.
V letu 2021 smo večino evropskih raziskovalnih projektov izvedli v okviru programa Obzorje 2020.
Osredotočamo se na področja, kjer poteka intenziven razvoj novih tehnologij, predvsem interneta
stvari, kibernetske varnosti in podpore kritičnim komunikacijam.
Večji raziskovalno-razvojni projekti, v katerih smo sodelovali:
• 5G Varnost,
• 5G-LOGINNOV,
• 5G-IANA in
• PRECINCT.
Skupaj z mednarodnimi partnerji intenzivno spremljamo in se prijavljamo na nove razpise. Prijavili smo
projekte SUNRISE, ATLANTIS, LIZARD, DRONECIS2 in CROSS-DEAL, ki bodo prispevali k večji
zanesljivosti omrežij.
Strateški cilj projekta 5G Varnost (https://5gvarnost.iskratel.com/), ki se je zaključil 30. novembra
2021, je bil razvoj 5G produktov in storitev, prilagojenih potrebam sektorja javne varnosti, zaščite in
reševanja – PPDR (Public Protection and Disaster Relief), ter razvoj nove generacije uporabniško
usmerjenih aplikacij za potrebe osebne varnosti državljanov. Projekt je raziskoval tudi strategije za
vpeljavo uporabniško usmerjenih aplikacij v virtualiziranem okolju 5G v skupni rabi ob sočasnem
zagotavljanju varnosti, zasebnosti in združljivosti s trenutnimi PPDR komunikacijskimi sistemi.
V okviru projekta smo izvedli raziskave na področju radijskega omrežja in mobilnega jedra za
zagotovitev mobilnega omrežja, ki bo ustrezalo potrebam uporabnikov PPDR. Raziskovali smo
potrebe uporabnikov PPDR v povezavi z informacijsko varnostjo mobilnega omrežja in mobilnih
terminalov. Hkrati smo prepoznavali različne skupine uporabnikov v sistemu PPDR, ki se jim glede na
vloge dodeljujejo različni nivoji pravic na posameznih storitvah ali v sistemu samem.
Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa
za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. V projektu smo sodelovali štirje
konzorcijski partnerji, in sicer Iskratel, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Telekom
Slovenije in OSI.
46
GRI GS 103-3, 203-1, IO1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
106
Projekt 5G-LOGINNOV (https://5g-loginnov.eu/) je osredotočen na omrežje 5G in razvoj inovativnih
rešitev v okviru industrije 4.0 na področju logistike. Rešitve bodo testirane v pristaniščih Luka Koper,
Hamburg in Pirej.
V okviru projekta vzpostavljamo razvojno-testno omrežje 5G z dodatnimi zmožnostmi MEC (Multi-
access Edge Computing) na območju Luke Koper. Namenjeno bo razvoju in testiranju rešitev za
optimizacijo procesov, doseganju večje učinkovitost in zmanjševanju vplivov na okolje pri upravljanju
transportne logistike. Pri testiranju rešitev bomo skupaj s projektnimi partnerji uporabili najnovejše
tehnologije omrežij in naprave pete mobilne generacije, senzorje, avtomatizacijo, analitiko in sisteme
upravljanja prometa, vključno z uporabo avtonomnih tovornih vozil.
V okviru projekta smo podrobno opredelili primere uporabe, ki bodo izvedeni v testnem območju Luke
Koper. Analizirali smo omrežje 5G, da ga bomo glede na specifične potrebe pristanišč v testno-
razvojnem okolju ustrezno prilagodili.
5G-LOGINNOV je evropski razvojni projekt v okviru programa Obzorje 2020, ki ga sofinancira
Evropska komisija. Konzorcij sestavlja 15 partnerjev iz osmih evropskih držav, med njimi trije partnerji
iz Slovenije – Telekom Slovenije, Luka Koper in Internet Institut. Projekt bo predvidoma zaključen
septembra 2023.
Cilj evropskega projekta 5G-IANA (https://www.5g-iana.eu/) je vzpostaviti odprto eksperimentalno
platformo 5G za potrebe avtomobilske industrije. Platforma bo namenjena predvsem manjšim in
srednje velikim podjetjem ter bo omogočala razvoj, vzpostavitev in preizkušanje inovativnih storitev,
povezanih z avtonomno vožnjo in komunikacijo naprav v vozilih.
Telekom Slovenije sodeluje v projektu skupaj s še petnajstimi partnerji iz osmih evropskih držav. V
okviru projekta bomo zagotovili ustrezno infrastrukturo 5G, namenjeno preizkusu eksperimentalne
platforme 5G. Poleg omrežja 5G bomo zagotovili infrastrukturo storitvenega oblaka in ustrezno
virtualizirano okolje, v katerem bodo lahko partnerji vzpostavljali navidezne omrežne funkcije (VNF –
Virtual Network Functions).
Evropski projekt PRECINCT (https://www.precinct.info/) je namenjen povezovanju upravljavcev
kritične infrastrukture za zaščito pred kibernetskimi tveganji in naravnimi nesrečami na določenem
geografskem območju.
V okviru projekta bomo v testnem okolju s pomočjo simulacij in uporabe umetne inteligence razvili
orodja za prepoznavanje varnostnih ranljivosti in različne ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje
varnosti kritične infrastrukture. Uspešno razviti varnostni koncepti se bodo nato prenesli na druga
geografska območja in nadgradili tamkajšnje varnostne mehanizme. S tem bodo prispevali k večji
varnosti državljanov in zanesljivosti evropske kritične infrastrukture.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
107
Projekt bo trajal predvidoma do konca septembra 2023, vanj pa bo vključenih 40 mednarodnih
partnerjev iz različnih evropskih držav, med njimi tudi sedem iz Slovenije. Z njimi bomo vzpostavili
testno okolje za zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture na območju Železniške postaje Ljubljana
in njene okolice.
2.8.2 Dostopovna omrežja
S fiksnim dostopovnim omrežjem zagotavljamo širokopasovno pokritost ter visoko zmogljivost
kabelskega omrežja in aktivnih dostopovnih naprav. V letu 2021 smo nadaljevali modernizacijo
radijskih in optičnih dostopovnih omrežij, razvojne aktivnosti pa usmerjali v internet stvari, tehnologijo
5G in zagotavljanje storitev prek mobilnega omrežja.
Optično dostopovno omrežje FTTH in dostopovne naprave
Uporabnikom na optičnem omrežju že od leta 2007 omogočamo prenosne hitrosti do 1 Gb/s, na
zahtevo pa tudi do 10 Gb/s. To več kot zadošča vsem potrebam pasovne širine trenutnih in prihodnjih
telekomunikacijskih storitev.
Optično dostopovno omrežje Telekoma Slovenije še naprej širimo in nadgrajujemo. V letu 2021 smo
priklop na optično infrastrukturo omogočili dodatnim 42.150 slovenskim gospodinjstvom. Skupaj ima
tako možnost priklopa na naše optično omrežje že več kot 411.000 gospodinjstev v Sloveniji. Tako
uporabnikom omogočamo višje hitrosti interneta in vrhunsko uporabniško izkušnjo širokopasovnih
vsebin. Hkrati optimiziramo stroškovno učinkovitost in delujemo v smeri ciljev Digitalne agende za
Evropo, ki opredeljuje razvoj do leta 2025 (Connectivity for a European Gigabit Society).
Uvedli smo napredno tehnološko rešitev dostopa, ki bo uporabnikom na optičnem omrežju omogočala
simetrične povezave s hitrostjo do 10 Gb/s.
Tehnologiji GPON in XGS-PON uvajamo tudi v obstoječem omrežju FTTH v topologiji točka – točka,
kar nam omogoča optimizacije števila funkcijskih lokacij z aktivno opremo, zmanjšanje nabora
potrebne aktivne opreme in doseganje višjih hitrosti v celotnem omrežju.
Izvajamo tehnološki prehod z bakrenega na optično omrežje. Na bakrenem omrežju se tehnologija
ADSL2+ umika tehnologiji VDSL2. Slednja omogoča višje hitrosti in boljšo simetrijo prenosa,
predvsem v smeri od uporabnika proti omrežju.
Sistemi prenosa
Nadaljevali smo širitev omrežja DWDM ROADM ter skladno s prometnimi zahtevami vključevali
vmesnike 100G in 10G.
Testirali smo distribucijo sinhronizacije za omrežje 5G prek sistemov DWDM in dosegli odlične
rezultate, ki so podlaga za načrtovano nadgradnjo omrežja DWDM. S tem bomo omogočili prenos
sinhronizacije v omrežju.
V regionalnem optičnem omrežju (ROO) smo zgradili sekcijo DWDM Ravne na Koroškem–Dunaj in
Nova Gorica–Milano. Vključili smo večje število povezav 100G v smeri Balkan–Dunaj/Milano. Večji
projekt na ROO v letu 2021 je bila vključitev 12 x povezave 100G na relaciji Sofija–Ljubljana–Milano.
Telekomunikacijsko kabelsko omrežje
Omrežje gradimo v urbanih središčih in na ruralnih območjih, in sicer skladno z razvojno strategijo,
ekonomskimi kriteriji ter pričakovanji uporabnikov in lastnikov. Pri tem dosledno izpolnjujemo vse
zaveze o izgradnji optičnega omrežja na naslovih, kjer smo izrazili tržni interes. Pri skupnih gradnjah in
prenovah infrastrukture sodelujemo z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi infrastrukturnimi
operaterji ter tako hitreje in učinkoviteje omogočamo gradnjo in priklop uporabnikov v širokopasovna
omrežja. Širimo optične povezave do baznih postaj in za poslovne uporabnike.
Radijsko omrežje
V letu 2021 smo nadaljevali nadgradnjo baznih postaj na obstoječih in novih lokacijah ter
posodabljanje programske opreme in opreme tehnologij 4G in 5G. Na frekvenčnem pasu 2.600 MHz
in v na novo pridobljenem frekvenčnem pasu 700 MHZ in 3.600 MHz smo na dodatnih lokacijah izvedli
modernizacijo in nadgradnjo na 5G. Zaradi naraščanja mobilnega podatkovnega prometa smo
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
108
povečevali zmogljivosti baznih postaj, zunanje in notranje pokrivanje mobilnega radijskega signala pa
smo izboljšali tudi z izgradnjo baznih postaj na novih lokacijah.
Na frekvenčni dražbi AKOS smo pridobili nove radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 700 MHz,
700 MHz DSL, 1.500 MHz, 2.100 MHz, 3.600 MHz in 26 GHz za obdobje 15 let.
V radijsko dostopovno omrežje Telekoma Slovenije je bilo konec leta 2021 v Sloveniji vključenih:
• 1.418 baznih postaj GSM,
• 908 baznih postaj UMTS,
• 1.443 baznih postaj LTE/4G in
• 302 baznih postaj 5G.
Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo več kot 96 % prebivalstva, z omrežjem LTE-A/4G+ več kot
84 % prebivalstva, z omrežjem 5G pa več kot 38 % prebivalstva. Za potrebe notranjega pokrivanja
smo vključili 241 malih celic (Small cell).
Odlično uporabniško izkušnjo našega mobilnega omrežja potrjujejo interne meritve, po katerih smo
vodilni glede na:
• pokritost ozemlja in prebivalstva,
• povprečno hitrost prenosa v smeri k uporabniku,
• povprečno hitrost prenosna v smeri od uporabnika ter
• času in uspešnosti vzpostavitve klica.
Interne meritve potrjuje tudi neodvisna mednarodna raziskava, ki je tudi v letu 2021 potrdila, da je
mobilno omrežje Telekoma Slovenije vodilno ali pa si vodilno mesto deli v vseh kategorijah merjenja
kakovosti uporabniške izkušnje.
Potrebe uporabnikov po še zmogljivejšem mobilnem internetnem dostopu vsako leto naraščajo. V letu
2021 je bil ta trend zaradi pandemije covid-19 še zlasti izrazit.
V letu 2021 smo število 5G baznih postaj povečali na 302. Nadaljevali smo prvo
fazo nadgradnje omrežja s tehnologijo 5G po principu NSA (Non-Standalone).
Načrtujemo tudi izvedbo nadgradnje po principu SA (Standalone). Z vklopom
prve proizvodne vertikale smo digitalizacijo še bolj približali proizvodnemu
sektorju in celotnemu gospodarstvu. Z omrežjem 5G v frekvenčnem pasu
2.600 MHz, 3.600 MHz in 700 MHz zagotavljamo pokritost predvsem v mestih,
poslovnih središčih, ob prometnih povezavah, delno pa tudi na ruralnih
območjih. Uporabnikom je 5G prinesel hitrejši in zanesljivejši mobilni prenos
podatkov.
Pametno infrastrukturo 5G načrtujemo na način, da omogoča številna navidezna namenska omrežja
za posamezne poslovne vertikale, kot so E-zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in
skupnosti itd.
Zagotavljanje storitev uporabnikom
Storitve zagotavljamo celotnemu segmentu zasebnih uporabnikov in podjetjem vseh velikosti.
Zagotavljamo odpravo storitvenih incidentov, vključevanje novih uporabnikov ter spremembe
konfiguracij in uporabniških naprav. Izvajamo tudi prilagojene tehnične rešitve za velike poslovne
uporabnike ter zagotavljamo povezljivost na velikih športnih in drugih dogodkih.
Izvajamo razvojno-izobraževalni program S.M.A.R.T., ki vpliva na odličnost uporabniške izkušnje.
Dosegli smo visok indeks transakcijskega NPS (obisk tehnika), ki je za leto 2021 znašal 85 indeksnih
točk, kar je 4 indeksne točke več kot leto prej. Izvajamo tudi svetovanje uporabnikom.
Tudi v letu 2021 smo izvedli komunikacijsko akcijo Bliskoviti obisk, s katero smo uporabnike
ozaveščali o posledicah udarov strel in jih opozarjali, naj ob nevihtah in daljših odsotnostih elektronske
naprave izklopijo iz električnega in komunikacijskega omrežja. Uporabniki v Sloveniji imajo tudi
možnost storitve SMS-alarm, s katero jih v realnem času obveščamo o udarih strel v bližini priključka.
Aktivnosti prinašajo vidne pozitivne rezultate, manjše število uničene terminalne opreme in manjše
število potrebnih posegov tehnikov na terenu.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
109
Lansirali smo aplikacijo, ki tehnikom omogoča enoten dostop do digitalnih orodij in izboljšuje njihovo
medsebojno komunikacijo. Nadaljevali smo tudi optimizacijo organizacije, ki se odraža v znižanju
stroškov dela, večji učinkovitosti ter krajšem času vključevanja storitev in odprave napak.
Tudi v letu 2021 smo se prilagodili razmeram, povezanim s pandemijo covida-19, ter ves čas in
nemoteno zagotavljali storitve.
2.8.3 IKT in storitve omrežja
47
Pripravili smo ključni tehnološki razpis za nadgradnjo jedrnega omrežja s tehnologijo 5G. V teku so
nabavni postopki, ki bodo zaključeni v letu 2022. Za pripravo omrežja in infrastrukture na tehnologijo
5G prenavljamo jedrno in agregacijsko omrežje, vpeljujemo elemente kibernetske varnosti na ravni
telekomunikacijske signalizacije ter uvajamo tehnologijo kontejnerizacije. Na področju razvoja
zasebnih omrežij 5G smo v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani vzpostavili
namensko omrežje 5G za pametne tovarne in začeli vzpostavljati namensko omrežja 5G v Luki Koper
(projekt 5G-LOGINNOV).
Nemoteno delovanje omrežja in storitev zagotavljamo 24 ur na dan in vse dni v letu. V letu 2021 smo
razširili ponudbo proaktivnega nadzora za poslovne uporabnike, ki je sestavni del aktivnosti Nadzorno-
operativnega centra.
Na področju tehnične podpore uporabnikom smo dosegli najboljši rezultat glede uspešnosti, časa
javljanja in povprečnega časa odprave napak pri zasebnih in tudi poslovnih uporabnikih. Vse to se
odraža tudi v visokem zadovoljstvu uporabnikov. Uporabnikom tehnično podporo zagotavljamo tudi
prek bot tehnologije.
Nadaljevali smo razvoj Operativnega centra kibernetske varnosti z zagotavljanjem dodatnih
kompetenc zaposlenih in razvojem orodij, tako da vedno več podjetjem in organizacijam zagotavljamo
tudi storitve kibernetske varnosti.
48
Zagotavljanje kibernetske varnosti in neprekinjenega poslovanja spada med strateške prednostne
naloge našega delovanja, kar se je kot ključno izpostavilo tudi v obdobju pandemije covida-19. Obe
področji predstavljata pomembna podporna procesa pri zagotavljanju delovanja in varnosti omrežja ter
pri upravljanju ključnih storitev in procesov.
Uspešno smo opravili različne specialistične certifikacije s področja informacijskih tehnologij in
kibernetske varnosti. Med drugim smo:
• obnovili certifikat ISO 27001 za Sistem vodenja varovanja informacij (SVVI),
• obnovili certifikat ISO 22301 za Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) in
• pridobili certifikat ISO 27018 za področje zaščite osebnih podatkov v oblaku Telekoma
Slovenije.
ISO 27018 je mednarodni Kodeks ravnanja za zaščito osebnih podatkov (PII) v javnih oblakih, ki
delujejo kot obdelovalci osebnih podatkov. Vključuje smernice za vzpostavitev splošno sprejetih ciljev
nadzora, kontrol in smernic za izvajanje ukrepov za zaščito osebnih podatkov. Tako pomaga
Telekomu Slovenije, kot ponudniku storitev v oblaku, pri zagotavljanju visokih standardov varovanja
informacij in podatkov njegovih uporabnikov.
Zaradi potreb uporabnikov po vse večjih hitrostih prenosa podatkov smo razširili zmogljivosti v omrežju
in tudi na medomrežnih povezavah. Zaradi naraščanja podatkovnega prometa v omrežju in rasti
prometa v javnem IKT-oblaku smo prenovili nekatere elemente omrežja in nadgradili različne
storitvene platforme. Izvedli smo številne aktivnosti za zagotavljanje maksimalne razpoložljivosti
fiksnega in mobilnega omrežja.
Zanesljivost omrežja se kaže tudi v visoki razpoložljivosti omrežij, in sicer je bila ta 99,99-odstotna.
Povprečno trajanje prekinitev omrežja je bilo 0,86 ure v celotnem letu. Povprečna dejanska stalna
hitrost prenosa podatkov v omrežju Telekoma Slovenije je razvidna iz spodnje tabele.
49
47
GRI PA6
48
SASB: TC-TL-550a.2
49
SASB: TC-TL-520a.2, TC-TL-550a.1; GRI PA4
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
110
IP promet,
povprečje v Gbit/s
Zasebni
uporabniki
Poslovni
uporabniki
Mobilno
omrežje
k uporabniku
46,9
19,5
4,7
od uporabnika
789,1
31,6
32,8
Vzpostavili smo nadomestne poti za klice v sili na številko 113 v primerih, ko izvajamo nadgradnje
omrežja. Ukinili smo glavnino central na tehnologiji TDM za področje govornih storitev in vse preostale
uporabnike TDM preselili na eno stikalo TDM, ki bo v omrežju do dokončne ukinitve tehnologije TDM.
V celoti smo posodobili jedrni del krovnega omrežja MPLS in začeli prenovo agregacijskega omrežja,
ki je tudi osnova za razvoj tehnologije 5G v 3.600 MHz frekvenčnem spektru.
Nadaljevali smo izvedbo projektov na poslovnem trgu za netipske IKT-rešitve (omrežne rešitve,
tehnična podpora in vzdrževanje komunikacijske opreme, podpora delovnih postaj idr.).
Z nadaljnjim razvojem NEO platforme smo omogočili nove funkcionalnosti; lansirali smo igre v oblaku,
nenehno izboljšujemo tudi glasovno upravljanje v slovenskem jeziku. Prenovili smo spletno in mobilno
aplikacijo NEO, dodali funkcije in naprave varnega doma, omogočili celoten nabor programov tudi v
prilagodljivem pretakanju video vsebin (Adaptive Video Streaming – OTT) ter dodali nove programe in
video vsebine.
Na področju IoT smo razširili prvi komercialni projekt pametnega parkiranja, ki trenutno vključuje osem
parkirišč z več kot 300 parkirnimi mesti, in izvedli več pilotskih projektov s področja daljinskih števčnih
meritev.
Za podporo poslovnim procesom in sistemov BSS/OSS izvajamo številne aktivnosti, s katerimi
podpiramo prodajne akcije, nove pakete in nove produkte. V okviru modernizacije sistemov OSS je
bila izvedena prenova aplikacije za vodenje telefonskih številk na oblačni infrastrukturi.
Nadaljevali smo aktivnosti pri rešitvah za preprečevanje odhodov uporabnikov in na fiksna naročniška
razmerja razširili možnost vezave ob nakupu izdelka v E-trgovini. Za zasebne in poslovne uporabnike
smo v naše okolje integrirali novo storitev Varen splet, ki uporabnike ščiti pred spletnimi prevarami,
primerna pa je tudi za starševski nadzor. V septembru smo kot novost na slovenskem trgu mladim
ponudili nov naročniški paket SUPR, ki nagrajuje zvestobo uporabnikov z dodatnim 1 GB prenosa
podatkov na mesec. Skupaj z Zavarovalnico Sava smo razvili napredno turistično zavarovanje, vezano
na mobilno gostovanje, kjer uporabniki plačujejo premijo zgolj za dni, ko so v tujini.
Za poenostavitev in optimizacijo dela v klicnem centru za tehnično pomoč uporabnikom smo povezali
sistema za upravljanje okvar ITSM Remedy in CRM ter s tem omogočili učinkovitejše evidentiranje in
odpravo napak na netehničnih storitvah.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
111
2.9 Trajnostno poslovanje
V letu 2021 je minilo natanko 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili mobilno telefonijo in internet; nosilec
razvoja je bila Skupina Telekom Slovenije. S svojo infrastrukturo, storitvami in najsodobnejšimi
rešitvami podpiramo razvoj Slovenije v digitalno družbo. Razvijamo najsodobnejše digitalne
tehnologije in storitve ter z IKT-tehnologijo ustvarjamo dobro. Dobro za podjetje in njegove zaposlene.
Dobro za delničarje. Dobro za družbo. Dobro za okolje. Dobro za vse deležnike. Odgovorno
upravljamo ekonomske, družbene in okoljske vplive poslovanja ter vgrajujemo načela trajnostnega
razvoja v poslovanje, izdelke, storitve in vsebine.
Pri poročanju o trajnostnem poslovanju se osredotočamo na bistvene teme, ki jih prikazujemo v
naslednji tabeli, vsebine pa so integrirane skozi celotno poročilo.
Bistvene teme trajnostnega razvoja Skupine Telekom Slovenije
50
Bistveni trajnostni vidiki
Bistvene trajnostne teme
Odlična uporabniška
izkušnja
• Zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih storitev
• Vrhunska kakovost omrežja in hitra odprava napak
• Razvoj inovativnih produktov in storitev
• Kibernetska varnost
• Varnost osebnih podatkov
Odgovorno in dolgoročno
uspešno poslovanje
• Etično in transparentno poslovanje
• Učinkovito korporativno upravljanje
• Dolgoročna vrednost naložbe
• Poslovna uspešnost, ki omogoča stabilno dividendno politiko
• Skladnost poslovanja
• Spoštovanje človekovih pravic
Skrb za talente in
spodbudno delovno okolje
• Zdravo in varno delovno okolje
• Privlačnost zaposlitve za perspektivne kadre
• Vključenost zaposlenih v odločanje
• Izobraževanje in razvoj zaposlenih
• Raznolikost zaposlenih in enake možnosti
Digitalizirana in vključujoča
družba
• Spodbujanje digitalne pismenosti
• Tehnološke rešitve za premagovanje sodobnih družbenih izzivov
• Široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture
• Podpora športu, kulturi, znanosti in humanitarnosti
Blaženje podnebnih
sprememb in učinkovita
raba naravnih virov
• Odgovorna raba in varovanje naravnih virov
• Podnebne spremembe, biodiverziteta in ogljični odtis
• Krožno gospodarstvo in upravljanje odpadkov
• Energetska učinkovitost
Celovito upravljanje
oskrbne verige
• Partnerski odnosi in dolgoročno sodelovanje
• Upravljanje trajnostnih vidikov v oskrbni verigi
• Jasna merila izbora dobaviteljev
2.9.1 O letnem poročilu
Izjava o nefinančnem poslovanju Skupine Telekom Slovenije za leto 2021
Poročanje o poslovanju Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije je skladno z
zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in nacionalne zakonodaje (ZGD-1K).
Napredek na okoljskem, družbenem, upravljavskem in ekonomskem (ESG) področju v letnem poročilu
prikazujemo celostno in integrirano po mednarodnih standardih poročanja GRI (Global Reporting
Initiative). Po smernicah GRI poročamo od leta 2009, od leta 2016 po njihovih globalnih standardih
(Global Standards), ob tem pa upoštevamo tudi prejšnje generacije priporočil GRI za IKT- in IT-sektor
ter medije. Skladnost z njimi preverjajo zunanji neodvisni preveritelji. V letnem poročilu prav tako
prikazujemo naš prispevek globalnim ciljem trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov ter
letos prvič tudi izpolnjevanje nekaterih kazalnikov standarda SASB (Sustainability Accounting
Standards Board) za IKT-panogo.
50
GRI GS 102-47
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
112
Nefinančne informacije vključujemo v vsa poglavja, kar je razvidno iz sprotnih sklicev na kazalnike GRI
in pregledno kazalo GRI. Vključevanje informacij o nefinančnem poslovanju ter raznolikosti organov
vodenja in nadzora je skladno z zahtevami novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K), sprejete
v letu 2021. Pri poslovanju upoštevamo tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM) skladno
s smernicami ESMA ter spremljamo relevantno zakonodajo tudi na področju nefinančnega poročanja.
Družba je ustanovila stalno projektno skupino za trajnostno poslovanje, ki spremlja zakonodajo in
trende na področju trajnostnega razvoja ter sprejema priporočila in ukrepe za njihovo vpeljavo v
poslovanje Skupine Telekom Slovenije. Družba bo razkritja deležev gospodarskih dejavnosti,
sprejemljivih in nesprejemljivih z Delegirano Uredbo Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. 7. 2021 o
dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852, objavila naknadno.
Priprava poročila in obseg poročanja
51
Pripravo in izdajo letnega poročila koordinirata organizacijski enoti Kontroling in Korporativno
komuniciranje. Podatke in informacije zajemamo s strukturiranimi vprašalniki, vsebine pa pripravljajo
strokovni sodelavci za posamezna področja iz družb Telekom Slovenije, GVO, TSmedia, Soline,
Avtenta, TSinpo in IPKO. Računovodsko poročilo pripravlja organizacijska enota Finance in
računovodstvo.
Informacije o poslovanju in kazalnikih trajnostnega poslovanja se v letnem poročilo nanašajo na
koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra. Zadnje letno poročilo, to je za leto 2020, je bilo
objavljeno 26. aprila 2021. Poročilo je namenjeno predvsem delničarjem in finančnim javnostim, pa
tudi uporabnikom, zaposlenim in drugim deležnikom. Poročanje se nanaša zlasti na Skupino Telekom
Slovenije in Telekom Slovenije. Pri vsebinah, kjer enotna vodila poročanja še niso uveljavljena za
celotno skupino, sproti pojasnjujemo, da vsebina velja le za obvladujočo družbo oziroma za
posamezno družbo v skupini.
Pri podatkih iz prejšnjih let in mej poročanja pomembnejših sprememb ni bilo. Če se spremeni
metodologija prikazovanja podatkov, so spremembe in razlogi zanje pojasnjeni v opombah.
Za določitev obsega in vsebine letnega poročila že nekaj let zapored izvajamo analizo bistvenosti z
analizo deležnikov. Tudi za letno poročilo 2021 smo obseg, vsebino in teme ponovno preverili z
anketo na spletnih straneh www.telekom.si. Izpolnilo jo je 407 deležnikov iz Slovenije, od tega 226
zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, 111 dobaviteljev, 111 uporabnikov, 65 delničarjev in
investitorjev, 17 medijev, 14 predstavnikov lokalne skupnosti, 7 analitikov in druge finančne javnosti ter
trije regulatorji. V anketi smo vsako deležniško skupino prosili, naj posamezne interese oceni po
pomembnosti na lestvici od 1 do 5 (pri čemer je 1 najmanj pomembno in 5 najbolj pomembno). Prav
tako smo jih spraševali, katere vsebine letnega poročila so zanje najpomembnejše in o katerih bi
želeli, da poročamo v večjem obsegu. Rezultati kažejo, da deležnike v letnem poročilu najbolj
pritegnejo sklopi razvojna strategija in načrti, tehnologija, omrežja in IT, finančni rezultati, kadrovska
politika in skrb za zaposlene. Več informacij si želijo o strategiji in projektih ter o tehnologiji in razvoju.
Na podlagi rezultatov smo oblikovali sklope najpomembnejših interesov za posamezne deležnike.
Njihovo pomembnost z vidika vpliva na poslovanje Skupine Telekom Slovenije je ocenilo
17 direktorjev organizacijskih enot Telekoma Slovenije. Letos smo dodatno preverjali, katere obstoječe
teme pridobivajo pomen ter katere so nove, prihajajoče teme, ki jih bo treba upoštevati v prihodnje.
Matriko bistvenosti objavljamo v nadaljevanju.
Rezultate analiz deležnikov vsako leto pregledajo strokovni sodelavci, ki pripravljajo vsebine letnega
poročila Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije. V letu 2021 je pregled potekal prek
spletne delavnice, ki se je je udeležilo 54 pripravljavcev vsebin.
Preveritev nefinančnega poročanja
Razkritja nefinančnih podatkov oziroma poročilo o trajnostnem razvoju predložimo v neodvisno
zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po standardih GRI. Izjava o zunanji preveritvi
poročanja o trajnostnem razvoju po standardu GRI GS je v poglavju 2.11.
51
GRI GS 102-46, 102-48, 102-49, 102-50, 102-51, 102-52
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
113
Matrika bistvenosti interesov deležnikov
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
111213
14
15
16
17
18
20
21
22
24
25
26
27
28
29
30
Zagotavljanje delovanja
omrežja tudi v izrednih
razmerah
Zagotavljanje kakovostnega
dostopa do
telekomunikacijskih storitev
Kibernetska
varnost
Vrhunska kakovost
omrežja in razvoj
storitev, skladnih s
potrebami in pričakovanji
uporabnikov
Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno
storitev
Varnost
osebnih
podatkov
Skladnost poslovanja s predpisi in
spoštovanje odločitev regulatorja
Zdravo in varno delovno okolje
Srednje visoka
Visoka
Pomembnost za Skupino Telekom Slovenije
Pomembnost za deležnike
Srednje
visoka
Visoka
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
114
Legenda:
Odlična uporabniška izkušnja
1. Zagotavljanje delovanja omrežja tudi v izrednih razmerah
2. Zagotavljanje kakovostnega dostopa do telekomunikacijskih
storitev
3. Kibernetska varnost
4. Vrhunska kakovost omrežja in razvoj storitev, skladnih s
potrebami in pričakovanji uporabnikov
5. Najboljše razmerje med kakovostjo in ceno storitev
6. Varnost osebnih podatkov
7. Hitra odprava napak
8. Preprosto in hitro komuniciranje s svetovalci Telekoma
Slovenije
Odgovorno in dolgoročno uspešno poslovanje
9. Skladnost poslovanja s predpisi in spoštovanje odločitev
regulatorja
10. Etično poslovanje in skladnost
11. Poslovanje, ki omogoča izplačilo stabilnih dividend
12. Učinkovito korporativno upravljanje
13. Dolgoročna vrednost naložbe
14. Spoštovanje človekovih pravic
Skrb za talente in spodbudno delovno okolje
15. Zdravo in varno delovno okolje
16. Strokovno in učinkovito vodenje
17. Pridobivanje dodatnih znanj
18. Možnosti razvoja kariere
19. Vključenost zaposlenih v odločanje
Digitalizirana in vključujoča družba
20. Široka dostopnost storitev in odgovorna širitev infrastrukture (fiksno in
mobilno omrežje)
21. IKT-rešitve za premagovanje sodobnih zdravstvenih izzivov
22. Družbena odgovornost (sponzorska in donatorska podpora športu,
kulturi, znanosti in humanitarnost
23. Medijska in IKT-pismenost
Blaženje podnebnih sprememb in učinkovita raba naravnih virov
24. Omejevanje vplivov na okolje in skrb za trajnostni razvoj
25. Omejevanje elektromagnetnih sevanj
Celovito upravljanje oskrbne verige
26. Spoštovanje pravic delavcev ter varnost in zdravje zaposlenih v oskrbni
verig
27. Odzivnost in odnos naročnika
28. Odgovorno upravljanje z energijo in odpadki v oskrbni verigi
29. Dolgoročno sodelovanje
30. Jasna merila za izbor dobaviteljev in spoštovanje poslovnih dogovorov
PRIHAJAJOČE TEME
• Privlačnost zaposlitve za perspektivne kadre
• Raznolikost zaposlenih in enake možnosti
• Odgovorna raba in varovanje naravnih virov
• Podnebne spremembe, biodiverziteta in ogljični odtis
• Krožno gospodarstvo in upravljanje odpadkov
• Energetska učinkovitost
Teme, ki pridobivajo pomen
Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov
Pri poslovanju in obvladovanju trajnostnih vplivov poskušamo čim bolj vključevati tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov (Sustainable
Development Goals – SDG) kot ključne vsebine njene Agende 2030. V nadaljevanju predstavljamo pregled, kako in na katerih področjih pripomoremo k
uresničevanju teh ciljev, ter katere cilje smo si v Skupini Telekom Slovenije pri tem zastavili.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
115
Pregled uresničevanja ciljev SDG
Cilj SDG
Naša prizadevanja
Naši cilji
Omogočiti vsem, še posebej revnim in ranljivim
osebam, enakovreden dostop do ekonomskih
virov, osnovnih storitev, naravnih virov, novih
tehnologij in finančnih storitev.
• Širok dostop do naših storitev:
več v točki 2.9.4.
• Storitve za ranljive skupine
uporabnikov: več v točki
2.9.4.
• Zaposlovanje in usposabljanje
invalidov: več v točki 2.9.5.
• Sponzorske in donatorske
aktivnosti: več v točki 2.9.3.
• Zagotoviti dostop do tehnologije 5G
99 % prebivalcem Slovenije do leta
2026.
• Zavezani smo vračati v družbeno okolje
in ranljivim skupinam po najboljših
močeh ter skrbeti za varnost interneta,
povezav in sistemov.
• Sledimo strateški usmeritvi, da za
sponzorstva in donacije namenimo
0,3% vseh prihodkov od prodaje na
leto.
Razvijati kakovostno, vzdržno, zanesljivo
infrastrukturo, ki bo podprla gospodarski
razvoj, človeško blaginjo, s poudarkom na
cenovno ugoden in privlačen dostop.
Doseči univerzalni dostop do zdravstva,
kakovostnih zdravstvenih storitev ter varnih,
učinkovitih in finančno
dostopnih zdravil.
• Pametni sistem integriranega
zdravstva: več v točki 2.7.3.
• Zagotavljati storitve e-oskrbo in
tehnične IKT storitve telemedicine 10 %
prebivalstva, starejšega od 65 let, v RS
(okoli 40.000 uporabnikom) do leta
2030.
Izboljšati energetsko učinkovitost.
• Sistem učinkovitega ravnanja
z energijo: več v točki 2.9.7.
• Povečati delež pridobljene električne
energije iz nizkoogljičnih virov za 8
odstotnih točk do leta 2026.
• Povečati proizvodnjo električne energije
iz lastnih sončnih elektrarn.
Doseči vzdržno upravljanje in učinkovito rabo
naravnih virov.
• Sistem učinkovitega ravnanja
z energijo: več v točki 2.9.7.
• Brezpapirno poslovanje: več v
točki 2.9.7.
• Povečati delež električnih osebnih vozil
v voznem parku za 7 odstotnih točk do
2026.
• Povečali bomo delež izdanih e-računov
med vsemi izdanimi računi
uporabnikom za 15 odstotnih točk do
leta 2026.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
116
Cilj SDG
Naša prizadevanja
Naši cilji
Promovirati vključujočo in vzdržno gospodarsko
rast, polno zaposlitev in dostojno delo.
• Celovite IKT-rešitve: več v
točki 2.7.3.
• Družini prijazno podjetje: več
v točki 2.9.5.
• Pristopili smo k zavezi o spoštovanju
človekovih pravic, pripravljamo pravilnik
in imenovali bomo skrbnika za
človekove pravice do leta 2023.
• V okviru medgeneracijskega
sodelovanja smo vzpostavili enoten
mentorski sistem z namenom ohranitve
ključnih znanj v podjetju. Skrbimo za
razvoj mentorjev in njihovih mentorskih
veščin.
Pospešiti trajnostno urbanizacijo ter trajnostno
načrtovanje in upravljanje mest. Izvajanje
celostne politike za vključevanje, učinkovito
rabo virov ter blažitev podnebnih sprememb in
prilagajanje nanje.
• Pametna mesta, pametne
tovarne in industrija: več v
točki 1.8.5.
• Izdelati in zagotavljati celostne rešitve
za upravljanje prometnih tokov v
urbanih naseljih, naročnikom zagotoviti
vpogled v kakovost zraka in voda, s
storitvami podpreti pametno in
učinkovito upravljanje z energenti.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
117
2.9.2 Vključevanje in sodelovanje deležnikov
52
Ključni deležniki Skupine Telekom Slovenije so zaposleni, delničarji in potencialni vlagatelji, uporabniki naših storitev, regulatorni in državni organi, finančni
analitiki in druga finančna javnost, dobavitelji in drugi poslovni partnerji, mediji ter lokalne in širše skupnosti. Prizadevamo si za vključevalen in dolgoročen odnos
z njimi, s čimer krepimo zaupanje in sodelovanje. Strategija komuniciranja z njimi je opredeljena v Politiki upravljanja Telekoma Slovenije.
Medsebojne vplive in interese deležnikov prepoznavamo na podlagi neposrednih in posrednih odnosov (raziskave, analize podatkov, statistike itd.).
Z deležniki komuniciramo odprto, uravnoteženo, proaktivno in reaktivno. Osredotočamo se na zagotavljanje točnih, relevantnih in jasnih sporočil. O komuniciranju
s skupinami deležnikov poročamo tudi v posameznih poglavjih, kjer jih obravnavamo celovito.
Pregled deležnikov Telekoma Slovenije in njihovega vključevanja
Deležniki
Kaj je zanje najpomembnejše?
Načini vključevanja in pogostost stikov
Aktivnosti
Delničarji,
analitiki in
druge
finančne
javnosti
– Učinkovito korporativno
upravljanje;
– dolgoročna vrednost naložbe;
– poslovanje, ki omogoča
izplačilo stabilnih dividend;
– relevantne, aktualne in
pravočasne informacije o
poslovanju in delnici TLSG.
– Spletno središče za vlagatelje;
– skupščina delničarjev (vsaj enkrat letno);
– udeležba na investicijskih konferencah (občasno);
– prek ir@telekom.si, skupscina@telekom.si,
(odgovori na vprašanja);
– objavljanje poslovnih informacij v sistemu
Ljubljanske borze SEOnet;
– četrtletno ob objavi poročil o poslovanju in izdaji
elektronske publikacije TLSG novice;
– enkrat letno ob objavi letnega poročila.
– Obstoječe in potencialne delničarje smo o
poslovanju Skupine Telekom Slovenije obveščali
redno, proaktivno in celovito. Transparentno smo
komunicirali vpliv pandemije covida-19 na
poslovanje.
– Organizirali smo dve skupščini delničarjev.
– Delničarjem smo avgusta 2021 izplačali bruto
dividende v višini 4,50 evra na delnico.
Uporabniki
– Hitra odprava napak;
– varnost osebnih podatkov;
– vrhunska kakovost omrežja in
razvoj storitev, skladnih z
njihovimi potrebami in
pričakovanji;
– najboljše razmerje med
kakovostjo in ceno storitev;
– preprosto in hitro
komuniciranje z nami.
– Osebni stiki (redno): Telekomovi centri, kontaktni
center 24/7, komunikacija prek info@telekom.si in
družbenih omrežij;
– spletne storitve;
– redno obveščanje o ponudbi, storitvah in novostih
v medijih širokega dosega ter komuniciranje prek
drugih kanalov (računi, neposredna pošta,
katalogi, sejmi, družbena omrežja, promocije na
dogodkih, posebni dogodki ipd.);
– možnost izbire povratnega klica v primeru daljših
čakalnih časov v kontaktnem centru;
– dvakrat letno z migracijskimi analizami, z
raziskavami po načelu skrivnostnih nakupov;
– z letnimi raziskavami zadovoljstva uporabnikov;
– Uporabnikom predstavljamo nove storitve, ponudbo
in druge zanje pomembne vsebine prek številnih
kanalov, in sicer osebno in elektronsko.
– Z omrežjem LTE/4G trenutno pokrivamo 96,8 %
prebivalstva, z omrežjem LTE/4G+ 84,0 %
prebivalstva, z omrežjem 5G pa 38,8 % prebivalstva.
Za potrebe notranjega pokrivanja je bilo vključenih
tudi 241 malih celic.
– Izboljšali smo zadovoljstvo uporabnikov fiksnih in
mobilnih storitev za 2 odstotni točki (indeks CSI).
– V letu 2021 smo sprejeli 482.892 klicev, 146.910 e-
sporočil uporabnikov in opravili 10.984 klicev z
videoidentifikacijo. Digitalnega svetovalca Maksa je
kontaktiralo že 30.000 uporabnikov.
52
GRI GS 102-40, 102-42, 102-43, 102-44
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
118
Deležniki
Kaj je zanje najpomembnejše?
Načini vključevanja in pogostost stikov
Aktivnosti
– redno s statistiko ogledov spletnih strani;
– redno merjenje NPS (Net Promoter Score) na
stičnih točkah.
Zaposleni
– Zdravo in varno delovno
okolje;
– strokovno in učinkovito
vodenje;
– pridobivanje dodatnih znanj in
kompetenc;
– vključenost v odločanje;
– možnost izobraževanja in
razvoja kariere;
– redne informacije o
poslovanju in strateških
načrtih družbe ter tekočem
dogajanju v podjetju in
njegovih aktivnostih.
– Redno seznanjanje zaposlenih z dogajanjem in
tekočimi aktivnostmi v podjetju in skupini po
uveljavljenih kanalih (intranet, eZasloni, oglasne
deske, e-pošta, sistem kolegijev itd.);
– spodbujanje inovativnosti v okviru programa Brihta;
– sodelovanje s svetom delavcev in sindikati (reden
dialog);
– aktivnosti za varovanje zdravja zaposlenih v okviru
projektov Modro jabolko in Živijo, stres! ter
vključevanja prek športnega društva TSsport;
– merjenje organizacijske vitalnosti in organizacijske
kulture (vsako drugo leto), izvedba ocenjevalno-
razvojnih pogovorov z zaposlenimi (dvakrat letno).
– 90,9 % zaposlenih v skupini je bilo v letu 2021
vključenih v izobraževanja in usposabljanja.
– V Telekomu Slovenije smo v šolskem letu
2020/2021 petim dijakom in študentom podelili
kadrovske štipendije, skupno imamo
24 štipendistov.
– V Skupini Telekom Slovenije ima največji delež
zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe (35,3 %).
– Redno je potekal dialog s socialnimi partnerji
(informiranje, skupna posvetovanja, pridobivanje
soglasij).
– Svet delavcev se je v letu 2021 sestal na 12 rednih
sejah.
– Zaposlene vključujemo pri oblikovanju in ustvarjanju
sistemov in orodij.
Dobavitelji
in preostali
poslovni
partnerji
– Jasna merila za izbor
dobaviteljev in spoštovanje
poslovnih dogovorov;
– odzivnost in odnos naročnika;
– dolgoročno sodelovanje;
– spoštovanje pravic delavcev
ter varnost in zdravje
zaposlenih v oskrbni verigi;
– odgovorno upravljanje z
energijo in odpadki v oskrbni
verigi.
– Jasno komuniciranje in
povratne informacije o
zadovoljstvu z izvedenimi
storitvami
– Skladno s Pravilnikom o nabavi blaga in storitev v
družbi Telekom Slovenije ter drugimi internimi akti;
– Kodeks ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom
Slovenije;
– vzpostavljanje dolgoročnih odnosov z dobavitelji;
– sodelovanje pri izvajanju pogodbenih obveznosti;
– skupni marketinški nastopi;
– skupni razvoj storitev;
– vprašalniki ob pripravi ocen tveganj;
– sestanki, predstavitve.
– enkrat letno z anketo;
– sodelovanje v okviru izvedbe razpisov in nabavnih
postopkov.
– Transparentno in enakopravno obravnavanje
potencialnih dobaviteljev zagotavljamo s
standardiziranim nabavnim postopkom.
– Veliko pozornosti smo namenjali učinkovitemu
reševanju sprotnih izzivov zaradi razmer na
svetovnih trgih.
– Glede na oceno vsakega dobavitelja opredelimo
strategijo razvoja, možnosti dodatnega sodelovanja
ali ukrepe za zmanjšanje/odpravo tveganj.
– Obveznosti poravnavamo v dogovorjenih plačilnih
rokih, ob presežnih likvidnih sredstvih tudi
predčasno.
– V Telekomu Slovenije sodelujemo s
3.021 dobavitelji iz 40 držav. Večina, 97 %,
dobaviteljev je iz Evropske unije.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
119
Deležniki
Kaj je zanje najpomembnejše?
Načini vključevanja in pogostost stikov
Aktivnosti
– Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in njegovih
slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v
letu 2021 znašal več kot 677 milijonov evrov z DDV.
Regulatorji
in državni
organi
– Skladnost poslovanja s
predpisi in spoštovanje
odločitev regulatorja;
– zagotavljanje kakovostnega
dostopa do
telekomunikacijskih storitev;
– omejevanje vplivov na okolje
in skrb za trajnostni razvoj.
– Strokovno odzivanje na odločitve regulatorjev;
– sodelovanje pri pripravi zakonodaje s strokovnimi
pripombami (po potrebi);
– redni stiki ob postopkih inšpekcijskega nadzora,
povezanih z naloženimi obveznostmi AKOS na
reguliranih upoštevnih trgih.
– V vseh fazah poslovnega procesa in delovanja smo
dosledno upoštevali veljavno zakonodajo,
regulatorne ukrepe, predpise in dobro prakso.
– Odzvali smo se s pripravo pripomb na objavljene
analize upoštevnih trgov.
– Samostojno ali skupaj s strokovnimi organizacijami
smo predložili pripombe v postopkih sprejemanja za
naše poslovanje relevantne zakonodaje.
Lokalna in
širša
skupnost
– Široka dostopnost storitev in
odgovorna širitev
infrastrukture (fiksno in
mobilno omrežje);
– spoštovanje človekovih
pravic;
– IKT-rešitve za premagovanje
sodobnih zdravstvenih
izzivov;
– zagotavljanje delovanja
omrežja tudi v izrednih
razmerah.
– Podpora športnim, kulturnim, izobraževalnim ter
humanitarnim organizacijam in projektom (redne
aktivnosti);
– izbor projektov s poudarkom na družbeni
odgovornosti in spremljanju njihovih učinkov;
– ocena okoljskih vplivov je vsebinski vidik vseh
razvojnih aktivnosti;
– redni stiki z lokalnimi skupnostmi ob nadgradnjah
in gradnjah omrežja.
– Sponzorstva in donacije smo namenjali
organizacijam in projektom na nacionalni in
regionalni ravni, v letu 2021 smo v Skupini Telekom
Slovenije zanje namenili skoraj 2 milijona evrov.
– Zaradi širitve omrežja LTE/4G in vzpostavitve
omrežja 5G smo opravili dodatne meritve
elektromagnetnega sevanja ter zagotovili, da ne
presegajo zakonsko dovoljenih meja. V letu 2021
smo v Sloveniji opravili 323 meritev. Rezultati
meritev elektromagnetnih sevanj so javno dostopni
lokalnim skupnostim.
Mediji
– Etično poslovanje in
skladnost;
– medijska in IKT-pismenost;
– družbena odgovornost;
– redne in aktualne informacije
o poslovanju Skupine
Telekom Slovenije ter razvoju
storitev.
– Proaktivno in reaktivno upravljanje odnosov z
mediji (novinarski dogodki, sporočila za medije,
odgovori na novinarska vprašanja, vzdrževanje
formalnih in neformalnih odnosov);
– organizacija priložnostnih dogodkov;
– redno komuniciranje korporativnih tem, storitvenih
in produktnih novosti ter vseh drugih tem,
povezanih s poslovanjem družbe.
– V letu 2021 smo odgovorili na okoli 250 novinarskih
vprašanj, pripravili smo 43 sporočil za slovenske in
tri za tuje medije, skupno je bilo o Telekomu
Slovenije v medijih objavljenih okoli
4.400 prispevkov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
120
2.9.3 Družbeno okolje
53
V Skupini Telekom Slovenije dejavno prepoznavamo priložnosti, kjer lahko s svojim znanjem,
finančnimi sredstvi in drugimi viri prispevamo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja, v
katerem delujemo.
Kot sponzor ali donator že vrsto let podpiramo humanitarne, kulturne, okoljske in izobraževalno-
znanstvene projekte in ustanove ter slovenske športnike in športne organizacije.
Poseben poudarek namenjamo športu, saj pomagamo posameznikom in ekipam, športnim zvezam in
društvom ter podpiramo športne prireditve. Kot vodilni slovenski operater, vpet v okolje, v katerem
delujemo, želimo družbi, v kateri delujemo in živimo, odgovorno vračati. Tako smo na primer med
največjimi podporniki slovenskega športa in naših športnikov, ob letošnjih olimpijskih igrah so Primož
Roglič, Tadej Pogačar in Janja Garnbret, ki so pozneje osvojili tudi olimpijske medalje, nastopili tudi v
naši tržnokomunikacijski kampanji.
Vloge za sponzorstva in donacije obravnava komisija ter o njih odloča redno skozi vse leto. Pri
dodeljevanju sredstev upošteva interese prosilcev in strateški poslovni načrt Skupine Telekom
Slovenije.
Za sponzorstva in donacije smo v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021 namenili 1,999 milijona evrov
ali 0,3 % poslovnih prihodkov.
Delež donatorstev in sponzorstev v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021
Pomembnejša donatorstva in sponzorstva v letu 2021
Humanitarni projekti
Redno se vključujemo v humanitarne projekte, in sicer tako na prostovoljni ravni kot tudi na družbeni
ravni. V letu 2021 smo med drugim pomagali tudi naslednjim organizacijam:
- Rdečemu križu Slovenije za pomoč pri obnovi mladinskega doma Martinček v zdravilišču in
letovišču RKS Debeli rtič;
- društvu Humanitarček za pomoč socialno šibkim starostnikom;
- Olimpijskemu komiteju Slovenije za pomoč športnikom iz socialno šibkih okolij;
- zavodu Zlata mreža za pomoč pri zagotavljanju brezplačnih prevozov starejšim, ki živijo sami;
- Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje za projekt Botrstvo;
- Zvezi prijateljev mladine Slovenije za TOM telefon, ki je namenjen otrokom in mladostnikom v
stiski;
- Zvezi društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski;
53
GRI GS 201-1
6%
81%
4%
5%
4%
Izobraževanje
Šport
Kultura
Humanitarna dejavnost
Drugo
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
121
- Združenju invalidov – forum Slovenije;
- Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS);
- Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan;
- Centru za usposabljanje in rehabilitacijo – CIRIUS Kamnik;
Izobraževanje in znanost
Že vrsto let podpiramo številne izobraževalno-znanstvene projekte, konference in srečanja ter smo
pomemben podporni partner projektov in organizacij:
- društva Bralna značka Slovenije;
- projekta Varno na kolesu;
- projekta Vesela šola;
- projekta Ekokviz za osnovne šole;
- konference Dnevi korporativne varnosti;
- Zveze za tehnično kulturo Slovenije;
- Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (izobraževalni program Multimedija);
- Muzeja pošte in telekomunikacij, katerega soustanovitelj je Telekom Slovenije.
Kultura
Na področju kulture podpiramo vsebinsko raznolike in geografsko razpršene prireditve in tudi kulturne
dogodke, ki so tudi z našo pomočjo postali nepogrešljiv del slovenske in mednarodne kulturne
izraznosti. Med njimi so bili v letu 2021:
- Festival Ljubljana;
- Ljubljanski mednarodni filmski festival (LIFFe);
- Lutkovno gledališče Ljubljana;
- Lutkovno gledališče Maribor;
- Slovensko narodno gledališče Maribor;
- kurentovanje na Ptuju;
- Felina Films (sponzorstvo filma Gajin svet 2).
Šport
Vseskozi podpiramo številne večje ali manjše dogodke, namenjene predvsem otrokom in
mladostnikom. Ob tem smo v letu 2021 sponzorsko podprli naslednje:
- športne zveze: Olimpijski komite Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Smučarsko zvezo
Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije, Odbojkarsko zvezo Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije,
Kajakaško zvezo Slovenije, Rokometno zvezo Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije,
Kolesarsko zvezo Slovenije, Jadralno zvezo Slovenije, Strelsko zvezo Slovenije, Gimnastično
zvezo Slovenije in Veslaško zvezo Slovenije;
- športne klube: Nogometni klub Maribor, Košarkarski klub Cedevita Olimpija, Košarkarski klub
Krka, Košarkarski klub Domžale, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Rokometni klub
Gorenje Velenje, Nogometno šolo Mura in druge;
- športne dogodke: svetovno prvenstvo v poletih Planica 2021, svetovni pokal v smučarskih
skokih za ženske Ljubno 2021, Kolesarska dirka po Sloveniji, Maraton Franja, Red Bull Goni
Pony na Vršič, Spartan Race Slovenia, Ironman Slovenian Istria, mednarodni plezalni
spektakel Triglav The rock Ljubljana, državno prvenstvo v košarki 3 x 3 in številne druge.
Družbeno odgovorno ravnanje je vpeto v vse družbe v Skupini Telekom Slovenije.
V imenu dobitnikov olimpijskih medalj na poletnih igrah Tokio 2020 smo donirali
15.000 evrov
Janja Garnbret, Primož Roglič in Tadej Pogačar, naši dobitniki olimpijskih medalj na poletnih
igrah v Tokiu, so izbrali tri ustanove, ki smo jim namenili donacije v skupni višini 15.000 evrov,
vsaki po 5.000 evrov. V
Telekomu Slovenije si z najboljšimi športniki delimo skupne vrednote. Na
eni strani se borimo in si želimo vsak dan biti najboljši, hkrati pa smo odgovoren člen družbe in
ne pozabljamo na tiste, ki jim lahko s svojimi sredstvi ali drugimi viri pomagamo pri razvoju in
premagovanju ovir.
Za pomoč dveletnemu Urbanu, ki se bori z redko gensko boleznijo, zaradi katere ne more ne
hoditi ne govoriti, pomaga pa mu lahko zdravilo, ki ga razvijajo v Avstraliji, smo tako donirali
Društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki. Za razvoj mladih kolesarjev smo donirali Pogi
Teamu, za razvoj kolesarstva in pomoč
mladoletnim športnikom iz socialno šibkih okolij pa
Fundaciji Primoža Rogliča.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
122
2.9.4 Uporabniki
54
5,7 milijona 0,53 %
IZDANIH RAČUNOV DELEŽ REKLAMACIJ
Pomembnejše aktivnosti
Veliko truda namenjamo upravljanju življenjskega cikla uporabnika. Razmere, povezane s pandemijo
covida-19, so zahtevale še bolj poglobljeno razumevanje uporabnikov, okolja in vključevanje
življenjskega cikla uporabnikov v poslovne procese skozi segmentacije ter njihovo nagovarjanje s
prilagojenimi in relevantnimi tržnimi sporočili.
V letu 2021 smo obeležili 10 let Mojega Telekoma kot osrednje točke, ki uporabnikom omogoča
samostojno upravljanje storitev in naročniških razmerij. Uporablja ga več kot 60 % uporabnikov naših
storitev, povprečno dvakrat mesečno ga obišče prek 100.000 različnih uporabnikov. V letu 2021 smo v
Mojem Telekomu naročnikom mobilnih storitev omogočili tudi sklenitev turističnega zavarovanja
Brezskrbni, mladi lahko določene prednosti SUPR paketa koristijo le prek Mojega Telekoma,
uporabnikom pa smo omogočili tudi sklenitev naročniškega razmerja z vezavo. Novosti v naši ponudbi
vse pogosteje pogojujejo rabo Mojega Telekoma, s katerim lahko uporabniki tako na daljavo
nemoteno upravljajo storitve in pri tem koristijo številne prednosti. Zadovoljstvo pri uporabi Mojega
Telekoma velja tudi za poslovne uporabnike, katerim pa bo v prihodnje omogočal širši nabor storitev
za celovito, varno in zanesljivo poslovanje.
10.984 klicev z videoidentifikacijo
482.892 prejetih klicev
146.910 odgovorjenih e-sporočil
30.000 uporabnikov digitalnega svetovalca Maksa
Tehnična pomoč uporabnikom
Za tehnično podporo uporabnikom smo v letu 2020 lansirali digitalnega svetovalca Maksa, ki je
razbremenil svetovalce na podpornih stičnih točkah in pripomogel k še hitrejši rešitvi tehničnih izzivov
uporabnikov. V letu 2021 je Maks svoje tehnično znanje nadgradil in razširil tudi na tehnično pomoč
uporabnikom storitve VALÚ, razširil pa je tudi znanje o platformi NEO. Tako uporabnikom pomaga tudi
z odgovori na vprašanja glede pametnega doma, NEO TV Lite in dostopne točke WiFi.
Preglednost zaračunavanja storitev
55
Za telekomunikacijske storitve smo skupaj izstavili 5,7 milijona računov, brez izrednih računov in
dobropisov (6,2 v letu 2020). Uporabniki so reklamirali 0,53 % vseh izdanih računov (0,57 % v letu
2020).
Ker se zavedamo pomena trajnostnega poslovanja in skrbi za okolje, izvajamo številne spodbude in
aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih računov ter postopno ukinjanje papirnatega poslovanja. V
letu 2021 se je tako število računov v eni izmed elektronskih oblik s 25 % v letu 2020 povečalo na
30 %.
Vsebinsko in oblikovno smo zboljšali preglednost računa. Tako smo izboljšali vidnost obveznosti za
plačilo in rok plačila ter številko in datum izdaje računa. Z izboljšavami bomo nadaljevali tudi v
prihodnje.
Zadovoljstvo uporabnikov
56
Z rezultati zadovoljstva uporabnikov pridobivamo pomembne povratne informacije, ki so vodilo pri
pripravi in nadgradnji storitev po meri uporabnikov. Zadovoljstvo spremljamo z redno raziskavo
zadovoljstva zasebnih in poslovnih uporabnikov, redno merimo kazalnik NPS (priporočilo) – anketni
mesečni in transakcijski NPS. NPS je eden od ključnih kazalnikov spremljanja zadovoljstva
uporabnikov, ki nam sporoča, ali bi uporabniki Telekom Slovenije priporočili ali ne.
54
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
55
GRI PA10
56
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, GS 102-43, 102-44
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
123
Zadovoljstvo zasebnih uporabnikov storitev Telekoma Slovenije
Telekom Slovenije ohranja visoko raven zadovoljstva svojih uporabnikov (Valicon, jesen 2021). Delež
zadovoljnih in delež tistih, ki so z nami najbolj oziroma popolnoma zadovoljni, ostaja visok in je
stabilen. K stabilnemu zadovoljstvu prav tako prispeva vse manj negativnih izkušenj z nami.
Med petimi najvišje ocenjenimi elementi pri mobilnih storitvah sta najboljše in najhitrejše omrežje,
konkurenčni ponudniki sledijo s skoraj polovico nižjimi odstotki navedb (Tržna raziskava Valicon,
Spremljanje moči in podobe znamk v mobilni kategoriji, oktober 2021, n = 728).
V kategoriji fiksnih storitev je najboljše omrežje med top 3 elementi, medtem ko najhitrejše omrežje
dosega podoben odstotek kot najhitrejši internet in je v sredini med elementi, še vedno pa z
največjim deležem glede na konkurenco (Tržna raziskava Valicon, Spremljanje moči in podobe znamk
v fiksni kategoriji, oktober 2021, n = 720).
Meritev zadovoljstva uporabnikov E-trgovine se izvaja v meritvi Certified Shop. Zadovoljstvo z E-
trgovino Telekoma Slovenije so uporabniki v septembru 2021 ocenili s povprečno oceno odlično (9,6).
Zadovoljstvo uporabnikov smo izboljšali na elementih:
• hitrost interneta, ki ostaja naša močna konkurenčna prednost;
• odzivnost klicnega centra ter
• razmerje med ceno in kakovostjo v mobilnem segmentu.
Osnove zadovoljstva in prednosti Telekoma Slovenije:
• zanesljivost ponudnika (mobilni in fiksni segment);
• stabilnost delovanja (omrežje, internet, TV, mobilni internet);
• reševanje težav (fiksni del).
Indeks zadovoljstva uporabnikov Telekoma Slovenije
Vir: Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov telekomunikacijskih storitev, jesen 2021, n = 1003.
NEO je generator pozitivnih izkušenj. Uporabnike prepriča predvsem kot vmesnik z enostavnim
glasovnim upravljanjem in hitrim zagonom (Valicon, Spremljanje produktnih znamk – NEO, december
2021, n = 1.020).
Med NEO uporabniki je 89 % zadovoljnih, med njimi pa 49 % popolnoma in zelo zadovoljnih. Vsaj
90 % uporabnikov je zadovoljnih z najbolj uporabljenimi funkcijami pri uporabi televizije: iskanje vsebin
(92 % zadovoljnih), glasovno iskanje vsebin in nadaljevanje ogleda (91 % zadovoljnih) ter vse na
enem mestu in WiFi dostopna točka (90 % zadovoljnih) (Valicon, Zadovoljstvo uporabnikov
telekomunikacijskih storitev, jesen 2021, n = 1.003).
NEO dosega med uporabniki platform za pametno življenje najvišje deleže za:
• hitro in enostavno (glasovno) iskanje vsebin;
• hiter zagon vmesnika;
• inovativnost in najboljšo platformo za pametno življenje;
• najboljše pokrivanje področja pametnega doma, upravljanja naprav in iger
na TV.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
124
Najpogostejša načina plačevanja ostajata plačilne kartice in gotovina, za +3 odstotne točke se je
povečal delež uporabnikov e-denarnic (zdaj jih uporablja že vsak četrti prebivalec Slovenije, v starosti
15–75 let).
V kategoriji mobilnih plačilnih sistemov in mobilnih denarnic je znamka VALÚ uspela v zadnjem
letu močno povečati prepoznavnost. Moč znamke VALÚ ohranja svojo moč (Valicon, Spremljanje
produktnih znamk – VALÚ, december 2021, n = 1.020).
Zadovoljstvo poslovnih uporabnikov
Skupno zadovoljstvo poslovnih uporabnikov Telekom Slovenije je visoko in se v času še izboljšuje
(Valicon, jesen 2021). Poslovnim uporabnikom so najpomembnejši kakovost in delovanje storitev,
zanesljivost, odzivnost, hitrost odpravljanja napak in dosegljivost.
Indeks zadovoljstva poslovnih uporabnikov
Vir: Valicon, Zadovoljstvo med poslovnimi uporabniki, jesen 2021, n=470.
Zadovoljstvo s prodajnimi mesti Telekoma Slovenije
Zadovoljstvo z našimi prodajnimi mesti merimo dvakrat letno z raziskavo Navidezni nakup. Pri tem
merimo zadovoljstvo obiskovalcev prodajnih mest ter zadovoljstvo s kontaktnimi centri in z odzivnostjo
na sporočila, posredovana na elektronski naslov info@telekom.si. Vse meritve dosegajo visoke ocene,
pri tem pa se ocene vseskozi višajo.
Vir: Valicon, Navidezni nakup, jesen 2021.
Net Promoter Score (NPS)
Net Promoter Score – NPS je globalno najbolj uporabljano merilo za spremljanje uporabniške
izkušnje. Prikazuje, koliko so uporabniki pripravljeni priporočati storitev drugim. V eni številki združuje
Osnove zadovoljstva obiskovalcev
prodajnih mest Telekoma Slovenije
(raziskava Navidezni nakup):
✓ urejenost okolice in notranjosti
poslovalnic;
✓ prodajalci v poslovalnicah
ustvarjajo prijetno vzdušje;
✓ prodajalci so prijazni in aktivno
nudijo pomoč;
✓ prodajalci svetujejo glede na
želje in potrebe.
Med uporabniki ohranja VALÚ percepcijo, da:
• je enostaven za uporabo;
• je zaupanja vreden;
• je prijateljski ponudnik;
• je za različne namene in situacije.
•
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
125
indikacijo uporabnikove pripravljenosti priporočanja, njegovega zadovoljstva, zaznav odličnosti
uporabniške izkušnje in izražanja pripadnosti ponudniku.
V Telekomu Slovenije meritve opravljamo mesečno, in sicer pri uporabnikih fiksnih in mobilnih storitev
ter na najpomembnejših stičnih točkah. V primerjavi z NPS telekomunikacijskih operaterjev tujih trgov
se Telekom Slovenije uvršča v zgornjo tretjino.
Transakcijski NPS:
Vir: Telekom Slovenije, Transakcijski NPS, 2021.
Zadovoljstvo uporabnikov Telekoma Slovenije konstantno raste. V zadnjih dveh letih se je povečalo za
dobrih 20 % (primerjava dec. 2021 / dec. 2019).
Leto 2021 je zaznamovalo drugo leto pandemije covida-19. V začetku leta smo imeli prodajna mesta
zaprta, zato je bila obremenitev naših klicnih centrov in digitalnih stičnih točk velika. Zadovoljstvo v
prvem četrtletju leta je bilo nadpovprečno, zadovoljstvo za naše odlično prilagajanje razmeram pa so
nam uporabniki pokazali z odličnimi NPS ocenami. Druga polovica leta je bila stabilna in brez večjih
nihanj v razpoloženju uporabnikov.
Zadovoljstvo uporabnikov v drugih družbah
TSmedia meri zadovoljstvo uporabnikov z raziskavami spletnih produktov z uporabo spletne analitike
(npr. MOSS – merjenje obiskanosti spletnih strani, število prikazov, število obiskovalcev, odbojno
razmerje) ter s spletnimi anketami in obrazci za sporočanje mnenj uporabnikov na vseh produktih.
V Avtenti enkrat letno merijo zadovoljstvo poslovnih partnerjev z različnimi KPI-ji, kot so CSI, NPS in
CIT (delež negativnih / pozitivnih izkušenj). Indeks zadovoljstva s storitvami Avtente (CSI) se je tokrat
spustil na raven iz leta 2018 in znaša 61 (–3 točke v primerjavi z lanskim letom). Delež popolnoma
zadovoljnih uporabnikov z Avtentinimi storitvami ohranja visoko raven 17 % (iz preteklega leta), močno
pa so se zmanjšali deleži popolnega zadovoljstva z izvedbenimi roki (s 15 % v letu 2020 na 8 % v
letu 2021), s partnerskim odnosom (z 20 % na 15 %) in s stabilnostjo delovanja (s 15 % na 10 %). Na
rezultate so vplivali zmanjšana osebna prisotnost pri uporabnikih zaradi pandemije covida-19, prav
tako je Avtenta v letu 2021 hkrati na trgu izvajala več kompleksnejših projektov.
GVO zadovoljstvo redno meri z anketnim vprašalnikom ob vsaki zaključeni gradnji. Skladno z
mednarodnim standardom ISO 9001 enkrat letno opravi tudi analizo za področje gradenj in
projektiranja. Za področje gradenj je GVO v letu 2021 od Telekoma Slovenije prejel 150 ocen s
povprečno oceno 4,68 (1 je najnižja, 5 najvišja ocena). Za področje projektiranja je GVO prejel 26
ocen, 17 s strani Telekoma Slovenije in 9 s strani zunanjih naročnikov. Povprečna ocena s strani
Telekoma Slovenije je bila 4,76, zunanji naročniki pa so projektiranje ocenili s povprečno oceno 4,68.
V družbi TSinpo enkrat letno opravijo nestrukturiran pogovor z uporabniki. Kvalitativne ocene
zadovoljstva ostajajo na enaki ravni kot v preteklih letih.
IPKO redno spremlja uporabniško izkušnjo prek tržnih raziskav, družbenih omrežij in internih
kvantitativnih študij. Meritve zadovoljstva uporabnikov in ocene NPS se izvajajo pri uporabnikih fiksnih
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
126
in mobilnih storitev. Ugotovitve trenda primarne raziskave v zvezi z oceno NPS (Brand track study)
med uporabniki so bile vedno pozitivne ter so bile pri mobilnih in fiksnih storitvah višje od konkurenčnih
operaterjev na trgu. Zadovoljstvo uporabnikov in NPS IPKO redno meri tudi z anketami med
uporabniki, ki so obiskali prodajno mesto, z anketami prek klicnega centra in s terenskimi izvajalci.
Skupna ocena zadovoljstva v mobilnem segmentu je v letu 2021 dosegla oceno 8,3 (na lestvici od 1
do 10), v fiksnem segmentu pa 7,6. Obe oceni sta bili na enaki ravni kot v letu 2019, v letu 2020 pa se
meritve niso izvajale.
Družba Soline meritev zadovoljstva ne izvaja.
Skrb za varnost otrok in mladostnikov
57
V Telekomu Sloveniji kot odgovoren operater posebno pozornost namenjamo tudi varnosti
uporabnikov pri uporabi komunikacijskih storitev.
Otroci vse več časa preživijo na spletu, ta čas pa se je s šolanjem na daljavo še povečal. Prek
pametnih mobitelov in drugih mobilnih naprav lahko otroci dostopajo do mnogih vsebin na spletu. Da
bi otroke na spletu zaščitili in jim omogočili varno rabo interneta, smo ponudili rešitev Varen splet. Ta
poleg varnostne zaščite naprav omogoča tudi omejevanje dostopov do spletnih strani, ki jih starši
določijo kot neprimerne. Storitev lahko upravljajo prek Mojega Telekoma z že prednastavljenimi
vsebinskimi kategorijami, ki po vklopu takoj poskrbijo, da otrok ne more dostopati do zanj neprimernih
vsebin. Rešitev Varen splet se brez dodatnega nameščanja lahko vklopi na vse mobilne naprave, s
čimer je uporabnik zaščiten tako v domačem mobilnem omrežju kot v tujini.
NEO Smartbox omogoča ustvarjanje različnih profilov, s katerimi je mogoče vključiti starševski
nadzor in s tem določiti primernost TV-vsebin z vpisom PIN-kode. V okviru platforme NEO za naše
najmlajše še najprej skrbno izbiramo ponudbo risank in drugih vsebin, ki so na voljo v Otroškem
parku. Otrokom (in staršem) tako zagotavljamo območje brezskrbnosti, saj lahko otroci gledajo le
vsebine, primerne njihovi starosti. Prav tako smo v okviru platforme NEO omogočili vsebine Da Vinci
Kids. Te vsebine otrokom v slovenščini na humoren in zanimiv način približajo znanost, matematiko,
tehnologijo, zgodovino, kulturo, naravo in šport.
Na naših prodajnih mestih in spletnih straneh v rubriki Nasveti za varno rabo mobilnih naprav in
storitev uporabnikom svetujemo glede varne rabe sodobnih komunikacijskih naprav in storitev. Na
spletnih straneh je na voljo Moja prva pogodba, s katero lahko starši ob prvih korakih vstopa otroka v
svet telekomunikacij skupaj z otrokom naredijo načrt in pravila uporabe mobitela. Ob različnih
priložnostih smo tudi letos otrokom in njihovim staršem delili družabno igro Vprašaj me, vprašaj se,
ki smo jo razvili z organizacijo Logout. Igra je zasnovana tako, da s skrbno izbranimi vprašanji igralce
spodbuja k pogovoru, prek katerega lahko starši, skrbniki, vzgojitelji, babice ali dedki na igriv način pri
otrocih spodbujajo odgovorno uporabo interneta in mobilnih naprav. Na intranetu in spletu smo objavili
poučne videoposnetke organizacije Logout, s katerimi smo mlade opozarjali na nevarnosti in
stiske, s katerimi se lahko srečajo še zlasti v obdobju šolanja od doma.
Storitve za ranljive skupine uporabnikov
58
Ponudbo vseskozi prilagajamo tudi potrebam različnih ranljivih skupin uporabnikov. Za upokojence
imamo na voljo paket Ugodni, ki vključuje fiksni internet, napredno televizijo in fiksno telefonijo po
ugodni ceni. Če paket povežejo s paketom Naj A, pridobijo še neomejeno komunikacijo in dovolj
mobilnega interneta za ugodno mesečno naročnino.
Uporabnikom s posebnimi potrebami zagotavljamo ustrezne storitve, terminalsko opremo ter
seznam javnih telefonskih govorilnic in terminalov, dostopnih z invalidskim vozičkom. Omogočamo jim
prednostno priključitev v javno komunikacijsko omrežje in odpravo napak, dostop do univerzalne
imeniške službe (za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne) ter dostop do storitve v sili za gluhe in
naglušne. Z veljavnim potrdilom o statusu invalida omogočamo popust pri mesečni naročnini na fiksne
pakete v višini 2 evra. Za gluhe in naglušne je na voljo paket Gluhi A, ki jim omogoča brezskrbno
komunikacijo.
Prostovoljnim društvom za zaščito in reševanje ponujamo paket mobilnih storitev brez naročnine.
Člani društev oziroma sindikatov gasilcev in policistov ter njihovi ožji družinski člani lahko izkoristijo
popust pri mesečni naročnini mobilnega paketa.
57
GRI G4-DMA, G4-M4
58
PA2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
127
V sklopu pametnega sistema integriranega zdravstva in oskrbe starejšim in njihovim
svojcem omogočamo storitev E-oskrba za varnejše bivanje na domu (več o storitvi
tudi v poglavju 2.7.3). Storitev socialnega servisa zagotavlja stalno (24/7) povezavo z
asistenčnim centrom. Klic lahko uporabnik sproži sam ali pa padec oziroma nenadne
spremembe gibanja zazna senzorska oprema, ki je nameščena v domu uporabnika, in
obvesti asistenčni center. Storitev občanom sofinancirajo tudi številne slovenske
občine v okviru projekta Varni in povezani na domu
(https://www.telekom.si/Documents/Moznost-subvencije-E-oskrba-seznam-obcin.pdf).
Širok dostop do naših storitev
59
,Dostop do najnaprednejših IKT-storitev in vsebin zagotavljamo v urbanih in tudi ruralnih območjih ter
tako prispevamo k preseganju digitalnega razslojevanja družbe. Signal mobilne telefonije je dostopen
99,74 % prebivalcem Slovenije, velik del ozemlja je tako pokrit s širokopasovnim dostopom do
interneta in s fiksno telefonijo.
Uporabnikom lahko na območjih, kjer vzpostavitev fiksnega priključka
ni mogoča, fiksne storitve zagotavljamo tudi prek mobilnega omrežja.
Pospešeno gradimo najsodobnejše optično omrežje, na katerega
omogočamo priklop že prek 411.000 gospodinjstvom v Sloveniji.
60
Pokrivanje prebivalstva po posameznih tehnologijah radijskega omrežja v Sloveniji na 31. 12.
2021:
2G/GSM
3G/UMTS
4G/LTE
4G+/LTE-A
5G
99,74 %
93,07 %
96,8 %
84,04 %
38,8 %
Široko dostopnost do IKT-storitev omogoča tudi IPKO na Kosovu. V letu 2021 je potekal projekt
posodobitve strojne in programske opreme petih lokacij 2G/4G, ki bo omogočal tudi nadgradnjo na
tehnologijo 5G. Projekt 80-odsotno financira kosovsko ministrstvo za gospodarstvo in razvoj. IPKO
vseskozi posodablja lokacije v mestnih središčih in obstoječo opremo seli na ruralna območja oziroma
območja z nižjo gostoto prebivalstva.
Pokritost prebivalstva po posameznih tehnologijah radijskega omrežja na Kosovu na 31. 12.
2021:
2G
3G
4G
99,74 %
93,07 %
96,8 %
59
GRI PA1, PA2, SDG 9.1
60
GRI PA4, SDG 1.4
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
128
2.9.5 Zaposleni
V Skupini Telekom Slovenije zagotavljamo spodbudno in prijazno delovno okolje, odprto za
inovativnost in sodelovanje. Pri tem skrbimo za kontinuirano izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih na različnih področjih ter uvajamo inovativne pristope za opolnomočenje zaposlenih.
Aktivno delujemo na področju promocije zdravja in preprečevanja izgorelosti, nadgrajujemo sisteme za
nagrajevanje in motiviranje zaposlenih. Posebno pozornost namenjamo mladim družinam, zaposlenim
omogočamo gibljiv delovni čas za lažje usklajevanje službenih in zasebnih obveznosti ter izvajamo
številne aktivnosti za krepitev znamke delodajalca in naše organizacijske kulture v smeri
medsebojnega sodelovanja.
61
Spodbujamo pošteno in etično ravnanje ter poslovanje skladno z veljavno zakonodajo. V medsebojnih
odnosih ter v odnosih do uporabnikov, delničarjev in drugih deležnikov osnovna vodila in odgovornosti
postavlja Etični kodeks Skupine Telekom Slovenije (več o kodeksu v poglavju 2.5.1).
Pri tem zavračamo kakršno koli obliko trpinčenja, nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola, rase,
barve kože, starosti, zdravstvenega stanja, verskega, političnega ali drugega prepričanja,
narodnostnega in socialnega porekla, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih
okoliščin. Posamezne družbe v skupini imajo za ugotavljanje morebitne diskriminacije in ukrepanje v
tovrstnih primerih ustrezne mehanizme.
Tako kot v predhodnih letih tudi v letu 2021 v nobeni od družb Skupine Telekom Slovenije nismo imeli
pritožbe zaradi diskriminacije.
62
Struktura zaposlenih
63
Na zadnji dan leta je bilo v Skupini Telekom Slovenije skupno 3.284 zaposlenih, od tega 2.795 v
Sloveniji, kar je za 3,2 % manj kot v letu 2020. Število se je zmanjšalo predvsem zaradi prenehanja
delovnih razmerij iz poslovnega razloga ter upokojitev v družbah Telekom Slovenije, GVO in IPKO.
Družba IPKO ima še 106 sodelavcev, ki niso redno zaposleni.
V Skupini Telekom Slovenije je fluktuacija znašala 6,1 % in se je v primerjavi z letom 2020 zvišala za
0,3 odstotne točke.
61
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
62
GRI GS 406-1
63
GRI GS 401-1, GS 102-7
Skupina
Telekom
Slovenije
150
prihodov
218
odhodov
65,4 %
moški
34,6%
ženske
98,1 %
zaposlenih
za nedoločen
čas
6,13 %
Fluktuacija
98,1 %
zaposlenih
za polni
delovni čas
3.284
vseh
zaposlenih
98,5 %
zaposlenih
po kolektivni
pogodbi
97 invalidov
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
129
Struktura zaposlenih po družbah v Skupini Telekom Slovenije
64
Ostale družbe Skupine Telekom Slovenije, ki niso navedene v zgornjem grafu, in družbe odvisne
družbe GVO nimajo zaposlenih.
Število novozaposlenih in odhodov v letu 2021 po starostnih razredih
65
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
Druge družbe v
Sloveniji
Kosovo – IPKO
Starostni
razred
Prihodi
Odhodi
Prihodi
Odhodi
Prihodi
Odhodi
Prihodi
Odhodi
18–30
86
27
37
3
20
14
29
10
31–40
32
54
14
15
11
18
7
21
41–50
24
48
13
33
11
11
0
4
51–60
6
72
3
49
3
23
0
0
61–65
2
17
2
15
0
2
0
0
Skupaj
150
218
69
115
45
68
36
35
Povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije je 45,9 leta. V družbi IPKO je povprečna starost
zaposlenih 37 let, sledi GVO s povprečno starostjo 40,3; najvišja je povprečna starost zaposlenih v
družbi TSinpo, in sicer 52,1 leta.
V Skupini Telekom Slovenije ima pogodbo na podlagi kolektivne pogodbe sklenjeno 98,5 % vseh
zaposlenih, kar je približno enak delež kot v letu 2020 (98,3 %). Preostalih 1,5 % zaposlenih ima
pogodbe zunaj sistema kolektivne pogodbe, to so predvsem vodstveni delavci.
66
64
GRI GS 102-8
65
GRI GS 401-1
66
GRI GS 102-41
2182
444
55
40
95
43
528
3429
2165
462
58
46
89
44
528
3392
2119
445
54
46
86
45
489
3284
Telekom
Slovenije
GVO TSmedia Avtenta Soline TSinpo IPKO Skupina
Telekom
Slovenije
31.12.2019 31.12.2020 31.12.2021
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
130
Zaposleni glede na vrsto zaposlitve in spol
67
Pogodbo za nedoločen čas ima 92,3 % zaposlenih v Skupini
Telekom Slovenije (od tega je 68 % moških), v Telekomu Slovenije
pa 98,1 % zaposlenih (od tega je 65 % moških). V drugih družbah
v Sloveniji ima pogodbo za nedoločen čas 92,2 % zaposlenih (od
tega je 81 % moških), v družbi IPKO pa 67,3 % (od tega je 58 %
moških).
V Sloveniji so za določen čas zaposleni predvsem sodelavci zaradi
začasno povečanega obsega dela, na Kosovu pa je tovrstnih
zaposlenih več, kar je pokazatelj lokalne zakonodaje in politike
zaposlovanja družbe. Na ravni skupine je večina, 98,1 %
zaposlitev, za polni delovni čas, 1,9 % zaposlitev je za skrajšani
delovni čas.
68
V letu 2021 je bilo v Skupini Telekom Slovenije 67,4 %
vseh zaposlenih moških in 32,6 % žensk. V Sloveniji
prevladuje moška populacija, v družbi IPKO pa je
razmerje v prid moških nekoliko nižje (56,6 %).
69
To
razmerje se razlikuje po posameznih družbah glede na
dejavnost.
Izobrazbena struktura zaposlenih
V Skupini Telekom Slovenije ima največji delež zaposlenih VII. stopnjo izobrazbe (35,3 %), sledijo
zaposleni s V. stopnjo izobrazbe (29,5 %) in VI. stopnjo (21,4 %). V skupini ima 165 zaposlenih
znanstveni magisterij ali doktorat (5 % zaposlenih).
Zaposlovanje in usposabljanje invalidov
70
V Skupini Telekom Slovenije si prizadevamo, da sodelavcem z omejitvami pri delu zaradi invalidnosti
omogočimo nadaljnje redne zaposlitve. V skupini je tako zaposlenih 97 (2,9 % vseh zaposlenih)
invalidov različnih kategorij, od tega jih 48,5 % dela polni delovni čas. Pri tem Telekom Slovenije in
GVO redno presegata zakonsko določeno kvoto zaposlovanja invalidov. Kvota za informacijsko in
komunikacijsko dejavnost znaša 2 %, za gradbeništvo pa 3 %. Družbi sta bili zato upravičeni do
nagrade, ki znaša 20 % minimalne plače na mesec za vsakega zaposlenega invalida nad predpisano
kvoto. Družbe v tujini tovrstnega sistema nagrad nimajo.
V Skupini Telekom Slovenije deluje storitveno in invalidsko podjetje TSinpo, ki omogoča
zaposlitev in usposabljanje invalidov ter prilagajanje delovnih mest zanje. Podjetje
sodelavce s statusom invalidnosti zaposluje v okviru skupine in tudi na prostem trgu
dela. Začasno povečan obseg dela v letu 2021 je družba, ki ima 45 zaposlenih, reševala
z zaposlovanjem invalidov s trga dela, in sicer z zaposlitvijo za določen čas. V
sodelovanju z zunanjimi pooblaščenimi organizacijami in ob pomoči lastne mentorske ekipe TSinpo
sodelavce z omejitvami pri delu usposobi za njim prilagojeno delo. S tem se v širši družbeni skupnosti
povečuje zaposljivost invalidov in odpirajo možnosti nadgradnje njihove poklicne poti.
Izobraževanje in razvoj zaposlenih
71
Veliko pozornosti namenjamo krepitvi kompetenc in pridobivanju novih znanj zaposlenih, ki jih
prenašamo v vsakodnevno delo, saj lahko le tako razvijamo najsodobnejše storitve in nove poslovne
priložnosti. S stalnim načrtnim izobraževanjem, upravljanjem znanja in njegovim prenosom
zagotavljamo rast in razvoj družbe in zaposlenih. Program izobraževanj vsako leto nadgrajujemo z
novimi in aktualnimi vsebinami.
67
GRI GS 102-8
68
GRI GS 102-8
69
GRI GS 405-1
70
GRI GS 405-1, SDG 1
71
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
67%
33%
Moški Ženske
92%
8%
Nedoločen čas Določen čas
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
131
V Telekomu Slovenije so izobraževanja zaposlenih opredeljena z letnimi načrti, in sicer v skladu s
Pravilnikom o izobraževanju. Načrt razvoja in izobraževanja zaposlenih pripravimo vsako leto ob letnih
razvojnih pogovorih, pri tem pa izhajamo iz Programa izobraževanj. Pri načrtovanju opredelimo namen
in cilje izobraževanj, ki izhajajo iz ciljev organizacije. Cilji so jasni in merljivi, kar je bistveno za
spremljanje učinkovitosti izobraževanj.
Učinke izobraževanj presojamo tudi z merjenjem zadovoljstva udeležencev. Oceno izvedbe
izobraževanj in informacije o njihovi koristnosti pridobimo z elektronskimi anketnimi vprašalniki. Z
internimi coachingi, mentorstvom na delovnem mestu in fokusnimi skupinami merimo usvojena znanja
in vedenja.
Tudi v letu 2021 smo nadaljevali izvajanje projektov in načrtovanih izobraževanj. Številna slovenska in
mednarodna izobraževanja, načrtovana v živo, so bila odpovedana oziroma prestavljena v virtualna
okolja. Pri izvedbi izobraževanj za zaposlene smo nadaljevali dobro prakso predhodnega leta in
številne delavnice, ki niso mogle biti izvedene v živo, izpeljali virtualno v obliki spletnih seminarjev.
Med zaposlenimi je bilo veliko zanimanja za strokovne vsebine in za mehke veščine, delavnice za
obvladovanje stresa, vzdržljivost na delovnem mestu, varnosti in zdravje pri delu na domu ipd.
Praksa je pokazala, da so za krajša izobraževanja primerne spletne oblike izobraževanj, za daljša
izobraževanja ter izobraževanja z več interakcije in timskega sodelovanja pa delavnice v živo.
Ključni podatki o izobraževanju zaposlenih
72
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
2021
2020
2019
Ind.
21/20
2021
2020
2019
Ind.
21/20
Število udeležencev
izobraževanj*
2.985
3.085
3.150
97
2.163
2.170
2.205
100
Število ur izobraževanja
99.660
63.069
91.368
158
67.884
54.635
75.131
124
Delež zaposlenih vključenih v
izobraževanje*
90,9%
90,9%
92%
100
100%
100%
100%
100
Število ur izobraževanja na
zaposlenega
30,3
18,6
26,6
163
32,0
25,2
34,4
127
* V deležu zaposlenih, vključenih v izobraževanje, so v številu udeležencev izobraževanj všteti tudi posamezniki, ki so se v letu
2021 izobraževali, na dan 31. 12. pa niso bili več zaposleni v Skupini Telekom Slovenije.
S prilagoditvijo razmeram in uvedbo novih oblik izobraževanj smo v letu 2021 v Skupini Telekom
Slovenije opravili 58 % več ur izobraževanj, v Telekomu Slovenije pa za 24 % ur izobraževanj več kot
v letu 2020. V Telekomu Slovenije smo 57 % izobraževanj izvedli na daljavo, 31 % s klasičnimi
delavnicami in 12 % z e-tečaji v okviru internega učnega e-portala Znam!. Interni predavatelji so izvedli
42 % ur izobraževanj oziroma 66 % vseh izobraževanj.
V Telekomu Slovenije je bilo v izobraževanje vključenih 65 % moških in 35 % žensk, kar ustreza
razmerju zaposlenih po spolu.
Od skupnih 99.660 ur izobraževanj je bilo za zaposlene na tehničnem in prodajnem področju
izvedenih 62,8 % ur oziroma 62.588 ur.
72
GRI GS 404-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
132
Število ur izobraževanj po kategoriji zaposlenih
73
Kategorija zaposlitve
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
2021
2020
2019
Ind.
21/20
2021
2020
2019
Ind.
21/20
Tehnično in prodajno področje
62.588
42.096
58.071
149
45.484
36.064
47.873
126
Administracija
9.914
6.843
11.668
145
8.831
6.396
10.810
138
Vodje timov
8.376
6.922
10.771
121
7.333
6.321
9.606
138
Srednji management
9.201
4.545
8.469
202
4.416
3.817
5.836
116
Drugi
9.582
2.664
2.390
360
1.820
2.037
1.006
116
Skupaj
99.660
63.069
91.368
158
67.884
54.635
75.131
124
Struktura izobraževanj po področjih
V Skupini Telekom Slovenije smo največji, 28-odstotni delež izobraževanj, namenili področju storitev
in produktov, nato vsebinam s področja varnosti in zdravja pri delu. V Telekomu Slovenije smo v
okviru projekta Živijo, stres! zaposlene izobraževali in ozaveščali o obvladovanju stresa in
preprečevanju izgorelosti. S tem ko smo del leta delo, kjer nam je to omogočala narava dela, opravljali
na daljavo, smo zaposlene ozaveščali o varnosti in zdravju pri delu na domu, o zdravem življenjskem
slogu in podobno. Veliko pozornosti namenjamo tudi izobraževanju in usposabljanju s področij
informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov in strokovnemu usposabljanju vodij.
Struktura izobraževanj po področjih v Skupini Telekom Slovenije v letu 2021
V okviru portala za e-izobraževanje Znam! smo objavili 271 e-tečajev, kar je 30 % vseh izobraževanj v
Telekomu Slovenije. Portal je z najnovejšimi znanji dostopen vsem zaposlenim v Telekomu Slovenije,
v družbah TSmedia, Avtenta in TSinpo, pa tudi našim pooblaščenim prodajalcem.
73
GRI GS 404-1
Produktna znanja 28%
Varnost in zdravje pri delu 24%
Prodaja 12%
Druga znanja 9%
Informacijsko telekomunikacijske tehnologije 8%
Poslovno komuniciranje in poslovne veščine 7%
Informatika in računalništvo 4%
Vodenje 4%
Zakonodaja 2%
Ekonomika 1%
Tuji jeziki 1%
Energetika in strojništvo 0%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
133
S.M.A.R.T. – napreden razvojno-izobraževalni program
74
S – samoodgovoren in preprost
M – motiviran in moder
A – angažiran in avtentičen
R – resen in predan
T – timski in točen
Z naprednim izobraževalno-razvojnim programom S.M.A.R.T zagotavljamo odličnost uporabniške
izkušnje na vseh najpomembnejših točkah stika z uporabniki storitev. S programom gradimo štiri
ključne elemente ob stiku z uporabniki: enoten pristop, dvig vrednot, razvoj kompetenc in timsko delo.
V letu 2021 smo aktivnosti poglabljali na obstoječih stičnih točkah: prodajni kanali (Klicni center,
Telekomovi centri, terenska ekipa), na področju tehnične pomoči uporabnikom in na področju tehnikov
na terenu. Svetovalci, tehniki in prodajalci so se udeležili številnih izobraževanj in delavnic za
izboljšanje želenih vedenj. S konsistentnim in sistematičnim pristopom opolnomočimo zaposlene za
doseganje vrhunske uporabniške odličnosti.
Vlaganje v znanje zaposlenih
Med aktivnostmi, ki jih izvajamo za zaposlene, je tudi financiranje študija ob delu in omogočanje
plačane odsotnosti zaposlenim za pripravo na študijske obveznosti. Konec leta 2021 je imelo pogodbo
za pridobitev višje stopnje izobrazbe sklenjeno 42 zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije, od tega 38
v Telekomu Slovenije, trije v družbi GVO, en zaposleni pa v družbi Avtenta.
Kompetenčni center za prenos znanj
75
Kompetenčni center za prenos znanj je namenjen pospeševanju internega prenosa znanja. Ima štiri
stebre in v okviru vsakega razvijamo prilagojene razvojno-izobraževalne programe, ki ambasadorjem
znanja omogočajo razvoj potrebnih veščin, lasten razvoj, medsebojno povezovanje in izmenjavo
izkušenj. V letošnjem letu se je v kompetenčnem centru usposabljalo 190 ambasadorjev znanj, in sicer
na področjih predavateljskih veščin, izdelave e-tečajev, mentorskih in coaching veščin.
Mentorstvo
76
Načrten razvoj, ohranjanje in nadgradnjo ključnih znanj zagotavljamo z enotnim mentorskim sistemom.
Pri tem evidentiramo strokovna in ključna znanja ter njihove nosilce, ki jih zaposleni v mentorskem
procesu prenašajo na prevzemnike znanj – naslednike, novozaposlene, sodelavce, ki spreminjajo
področje dela, ali sodelavce, ki se po daljši odsotnosti ponovno vračajo na delovno mesto, dijake in
študente na strokovni praksi ali na študentskem delu ter štipendiste. V letu 2021 smo usposobili
29 mentorjev, v mentorski proces je bilo vključenih 50 sodelavk in sodelavcev.
Ključni in perspektivni kadri
77
V sistem ključnih in perspektivnih kadrov Telekoma Slovenije vključujemo posameznike, ki
nadpovprečno prispevajo k doseganju ciljev podjetja, imajo visoko razvite kompetence ali potencial in
so motivirani za nadaljnji razvoj.
Delimo jih na:
• ključne kadre – ustvarjalce: s svojo kreativnostjo in zavzetostjo dosegajo boljše rezultate ter
imajo visok razvojni potencial, da lahko prevzamejo zahtevnejša dela in napredujejo na višja
strokovna in vodstvena delovna mesta;
• ključne kadre – eksperte: nosilci ključnega in specifičnega znanja za podjetje, ki je pridobljeno z
bogatimi izkušnjami in ga je težko pridobiti na trgu;
• perspektivne kadre: mladi, ki se še razvijajo bodisi v vodstveno bodisi v strokovno smer.
Gre za kontinuiran proces, v katerem identificiramo ključne in perspektivne zaposlene, z načrtnim
izobraževanjem razvijamo njihove potenciale, vzgajamo naslednike, jih prednostno vključujemo v
proces kadrovanja na zahtevnejše pozicije in se zavzemamo, da jih v podjetju zadržimo.
74
GRI GS 404-2
75
GRI GS 404-2
76
GRI GS 404-2
77
GRI GS 404-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
134
V letu 2021 smo izvedli nov cikel identifikacije ključnih in perspektivnih zaposlenih za obdobje dveh let
ter izvedli naslednje aktivnosti:
• predlagane kandidate so direktorji uskladili na kalibracijskih delavnicah;
• s kandidati smo opravili strukturirane razvojne intervjuje;
• za posameznike s potencialom za vodenje je bila izvedena dodatna presoja v razvojno-
ocenjevalnem centru;
• po strokovnem preverjanju je bilo potrjenih 150 ključnih in 65 perspektivnih kadrov, to je
približno 10 % vseh zaposlenih,
• pripravili smo individualne razvojne načrte za pridobivanje ustreznih strokovnih znanj in
želenih kompetenc.
Cikel identifikacije ključnih in perspektivnih zaposlenih
Pridobivanje novih kadrov, zagotavljanje strokovnega usposabljanja dijakov in študentov ter
štipendiranje
Na strateško pomembnih področjih, kot so multimedija, storitve v oblaku, uporabniški vmesniki itd.,
želimo pridobiti najboljše dijake in študente, zato v Telekomu Slovenije omogočamo opravljanje
praktičnega usposabljanja dijakom in praktičnega izobraževanja študentom iz tehničnih strok.
Najboljše kandidate, ki so lahko zaposlitveni potenciali, identificiramo in vnašamo v bazo kot kandidate
za zaposlitev.
V Telekomu Slovenije smo v letu 2021 praktično usposabljanje z delom in izobraževanjem omogočili
46 dijakom in študentom. Že četrto leto zapored podeljujemo tudi kadrovske štipendije. Za študijsko
leto 2021/2022 smo podelili dodatnih pet kadrovskih štipendij. V letu 2021 smo zaposlili štiri
štipendiste, aktivnih imamo 24 štipendistov.
Ravnanje s starejšimi zaposlenimi
78
V Telekomu Slovenije izvajamo ukrepe za krepitev kompetenc starejših sodelavcev in
medgeneracijsko sodelovanje, ki so povezani z vrednotami in strateškimi stebri družbe. Ukrepi so
pomemben del strategije upravljanja kadrov v obdobju 2021–2025 ter naš odziv na demografske
izzive sedanjosti in prihodnosti, saj je povprečna starost zaposlenih v Telekomu Slovenije 45,9 leta.
Ob tem vseskozi izvajamo tudi aktivnosti, ki segajo na več področij: varovanje zdravja, ergonomija in
delovno okolje, delovni čas in narava dela, karierni in osebni razvoj, usposabljanje za dvig kompetenc
ter medgeneracijsko sodelovanje in ozaveščanje. Poleg mentorstva in prenosa znanja smo v letu 2021
78
GRI GS 404-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
135
velik poudarek namenili tudi ozaveščanju o pomenu skrbi za lastno zdravje, oblikovanja zdravega
življenjskega sloga, medgeneracijskega sodelovanja in sprejemanja raznolikosti.
Z interno komunikacijo in pripravo webinarjev za zaposlene smo osvetlili določene vidike staranja kot
naravnega procesa. Za vodje smo pripravili delavnice o pomenu sprejemanja raznolikosti in
medgeneracijskega sodelovanja.
Vsi zaposleni v Skupini Telekom Slovenije so ob upokojitvi upravičeni do odpravnine skladno z
veljavno pozitivno zakonodajo in določili kolektivne pogodbe, kjer je ta v veljavi. IPKO zaposlenim
plačuje obvezne prispevke pokojninskega zavarovanja v skladu z lokalno zakonodajo.
79
Raziskava o življenjskem slogu zaposlenih
V letu 2021 smo med zaposlenimi izvedli raziskavo o življenjskem slogu, da bi ugotovili, kako
zaposleni zaznavajo aktivnosti, ki jih izvajamo v skrbi za zdravje na delovnem mestu, in kako se
zavedajo pomena lastne skrbi za psihofizično zdravje. V raziskavi je sodelovalo 1.617 sodelavk in
sodelavcev, kar je 74,9 %.
Rezultati so bili spodbudni, saj so zaposleni dali visoko oceno delovanju naše družbe v obdobju
razglašene pandemije in dela na daljavo, med zaposlenimi je visoko zavedanje glede pomena lastne
skrbi za zdravje, poznajo številne aktivnosti podjetja na področju skrbi za zdravje, hkrati pa smo
zaznali določene obremenitve delovnega okolja, zlasti glede količine dela, izčrpanosti in stresa.
Obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zaposlenih
80
Aktivnosti na področju obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti zaposlenih izvajamo v okviru
programa Živijo, stres!, in sicer z izvedbo webinarjev z različnimi strokovnjaki s področja psihologije,
psihiatrije, nevrologije, kineziologije, medicine dela, prehrane itd. Ozaveščanje zaposlenih smo
nadaljevali tudi v okviru rednih izobraževalnih delavnic, s spodbujanjem aktivnih premorov med
delovnim časom ter telesne vadbe in športnih dejavnosti. Zaposleni imajo možnost pogovora s
psihologom prek posebnega Modrega telefona. Koristne informacije in nasveti s področja zdravega
življenjskega sloga so zaposlenim na voljo tudi na posebnem intranetnem portalu.
Motivacija zaposlenih
Tudi v letu 2021 je veliko sodelavcev, ki jim to omogoča narava dela, delo opravljalo na daljavo, zato
smo posebno pozornost namenjali aktivnostim, da smo ostajali #povezani. S sprotnim, ažurnim in
transparentnim komuniciranjem smo zagotavljali delovno okolje, v katerem so zaposleni zadovoljni,
motivirani in zavzeti tudi v izrednih okoliščinah.
V Skupini Telekom Slovenije imamo uveljavljen in natančno razdelan sistem nagrajevanja v obliki
denarnih in nedenarnih nagrad, ki jih dodeljujemo v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi internimi
akti. Najpogostejša oblika nagrajevanja zaposlenih je še vedno v materialni obliki.
Skupinsko nagrajevanje temelji na podlagi vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov,
13. plačo izplačujemo glede na poslovne rezultate, božičnico izplačujemo v višini 70 % povprečne
plače v Republiki Sloveniji, nekatere družbe v skupini pa, ob upoštevanju poslovnih rezultatov,
izplačujejo nižjo božičnico, zaposleni pa glede na delovno uspešnost prejmejo stimulacijo, nedenarno
nagrado ali nagrado za izjemne uspehe.
Individualno nagrajevanje je odvisno od ocene doseganja postavljenih osebnih ciljev (stimulacija) in se
lahko zaposlenemu izplača dvakrat letno. Nedenarne oblike nagrajevanja zaposlenih izhajajo tudi iz
naše dejavnosti (dobropis na VALU, darilni bon Soline, oddih v Hotelu Tisa ipd.). Zaposlenim ob tem
ponujamo tudi druge ugodnosti, kot so dodatni zdravniški pregledi, vplačilo v drugi pokojninski steber,
preventivno zdravljenje, fleksibilen delovni čas.
Zaposleni za nedoločen in določen čas imajo enake ugodnosti, razen pri plačevanju premije za
prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga novozaposlenim omogočimo po enem letu zaposlitve.
Premijo po prvem letu delovnega razmerja plačujemo zaposlenim v družbah Telekom Slovenije
(96 %), GVO (92 %), TSmedia (96 %), Avtenta (91 %) in TSinpo (95 %).
81
Osnovna plača zaposlenega v Skupini Telekom Slovenije ni odvisna od spola, lokacije ali dejavnosti,
temveč je v pogodbi o zaposlitvi opredeljena plača, upoštevajoč delovno mesto zaposlenega.
79
GRI GS 201-3
80
GRI GS 403-6
81
GRI GS 401-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
136
Zaposleni v družbah v Sloveniji imajo vsaj enako izplačano najnižjo plačo, kot je določena minimalna
plača v Sloveniji, v večini družb pa je najnižja izplačana plača višja od minimalne plače. V družbi IPKO
imajo zaposleni prav tako višjo plačo od minimalno določene na Kosovu (indeks 252).
82
Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami
Skupina Telekoma Slovenije ima dobro vzpostavljeno sodelovanje z univerzami, fakultetami in
srednjimi šolami, kjer sodelujemo pri rednih predavanjih (kot gostujoči predavatelji) in tematskih
dogodkih s fakultetami. Za študente redno pripravljamo srečanja v prostorih Telekoma Slovenije, kjer
jim predstavljamo vsebino dela, dobre prakse in pokažemo tehnologijo, s katero delamo. S študenti in
dijaki sodelujemo tudi prek obvezne strokovne prakse in štipendij ter smo jim pomagamo v obliki
mentorstva pri izdelavi diplomskih del.
Telekom Slovenije med drugim partnersko podpira univerzitetni študijski program Multimedija, ki se
izvaja na Fakulteti za elektrotehniko in Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Na področju izobraževanja zaposlenih in e-izobraževanja sodelujemo z Laboratorijem za
telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko (LTFE), dobro sodelujemo tudi z Ekonomsko fakulteto
in s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter s Šolskim centrom za pošto,
ekonomijo in telekomunikacije.
Sodelujemo tudi z UKC Ljubljana in Zdravstvenim domom Ljubljana pri nadaljnjem razvoju
telemedicinskih storitev. TSmedia sodeluje s tržnoraziskovalnima agencijama Mediana in IPSOS.
IPKO omogoča pripravništva študentom Ameriške univerze, Univerze v Prištini in Univerze Dardania.
Organizacijska vitalnost
Organizacijsko vitalnost, ki vključuje organizacijsko klimo, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih,
merimo vsaki dve leti. V letu 2021 smo meritev izvedli v treh družbah skupine, in sicer v Telekomu
Slovenije, Avtenti in IPKU. V raziskavi smo poleg običajnih obdržali tudi vprašanja v zvezi z
zavzetostjo, proaktivnostjo, izgorelostjo, kritičnostjo, timskim sodelovanjem in t. i. ambasadorstvom.
V Telekomu Slovenije so rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo več kot 88 % zaposlenih, pokazali:
- da je zavzetost zaposlenih visoka (84,9 % je zelo ali srednje zavzetih);
- da zaposleni poznajo strateške usmeritve in cilje organizacijskih enot;
- da zaposleni izkazujejo visoko osebno zadovoljstvo;
- da so odnos neposrednih vodij, vodenje in povratna informacija, ki jo prejmejo zaposleni,
dobri;
- da imamo zelo dobro vpeljan sistem stimulativnega nagrajevanja;
- da imamo dober sistem usposabljanja in možnost osebnega razvoja;
- da so zaposleni ponosni, da so zaposleni v Telekomu Slovenije.
Izpostavljenih je bilo tudi nekaj izzivov, ki bodo podlaga za pripravo akcijskih načrtov za prihodnje.
Indeks ORVI, ki vključuje odzivnost, delovno okolje, sisteme, operativno vodenje, osebni pogled in
zavzetost, se je povišal v Telekomu Slovenije in IPKU, v Avtenti pa se je malenkostno znižal. V
Telekomu Slovenije je znašal 3,78 in se je v primerjavi z letom 2019 povišal za 0,03 točke. V IPKU je
znašal 3,71, kar je za 0,02 točke višje kot pred dvema letoma. V Avtenti je indeks ORVI znašal 3,61
oziroma 0,02 točke manj kot pri prejšnjem merjenju.
Direktorji organizacijskih enot in vodje timov so rezultate raziskave predstavili svojim sodelavcem, se o
njih pogovorili in pripravili akcijske načrte za ukrepanje na področjih, ki so odstopala od povprečja. V
posameznih družbah so se lahko zaposleni z rezultati raziskave seznanili tudi prek intraneta.
Organizacijska kultura
V Telekomu Slovenije organizacijsko kulturo spreminjamo v smeri konstruktivnega sloga obnašanja in
vedenj zaposlenih. Konstruktivni slog pozitivno spodbuja vrhunsko kakovost, razvoj, medsebojno
sodelovanje in poslovno odličnost. Aktivnosti potekajo s poudarkom na sodelovanju med
organizacijskimi enotami in zaposlenimi ter na spodbujanju inovativnosti in kreativnosti.
82
GRI GS 202-1, 405-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
137
Ocenjevalno-razvojni pogovori
83
V Telekomu Slovenije ocenjevalne pogovore izvajamo dvakrat letno z vsemi zaposlenimi po kolektivni
pogodbi in individualni pogodbi, ki niso direktorji na prvi in drugi nivoju. S slednjimi potekajo enkrat
letno. V večini drugih družb v skupini ocenjevalno-razvojni pogovori potekajo enkrat na leto. Ocena
delovne uspešnosti je sestavljena iz ocene doseganja ciljev in ocene kompetenc. Ob začetku leta v
okviru razvojnega pogovora za vsakega zaposlenega pripravimo tudi načrt izobraževanj v
prihajajočem letu. V letu 2021 so bili ocenjevalno-razvojni pogovori opravljeni z vsemi zaposlenimi v
večini družb v Sloveniji, v družbi GVO z 90 % in v družbi IPKO z 96 % zaposlenimi.
Upravljanje inovacij
Za zbiranje idej in inovativnih predlogov zaposlenih imamo vzpostavljen
digitalni nabiralnik idej – Brihta. Vzpostavljen je ustaljen postopek in celovit
pregled od oddaje predloga do njegove morebitne realizacije oziroma
povratne informacije. Za koristno idejo so zaposleni nagrajeni s praktično
nagrado. Ideje, ki postanejo inovacije z večjo dodano vrednostjo, so lahko tudi
denarno nagrajene.
V letu 2021 smo s projektom Brihta 3.0. povezali strategijo podjetja, vrednote
in vrsto soodvisnih aktivnosti, ki prinašajo spremembo miselnosti zaposlenih v
smeri, da je inoviranje del našega rednega procesa. Ustvarili smo podobo Brihtanavtov, ki so postali
naši popotniki pri ustvarjanju in inoviranju. Moto Brihtanavtov je, da vsaka ideja šteje, kar se odraža
tudi v samem razmišljanju zaposlenih in številu oddanih idej.
Ob tem interna skupina t. i. animatorjev za zaposlene izvaja TIMO – atraktiven medtimski program,
katerega rdeča nit je inovativnost, pripravljamo delavnice za vodje in Brihtalnice (delavnice generiranja
idej, ki temeljijo na t. i. metodi brainwriting). V letu 2021 smo izvedli tudi celodnevni kreativni dogodek
BrihtaLive, na katerem zaposleni skupaj iščejo nove rešitve za poenostavljanje življenj uporabnikov.
Za lažji razvoj idej smo razvili lastno orodje za razmišljanja o izzivih ter iskanje in razvoj najboljših
(pravih) rešitev – BrihtaKit, ki temelji na t. i. metodi design thinking.
Možnost oddaje predlogov za izboljšave, ideje in inovacije na posameznih področjih imajo tudi v
družbah Avtenta, TSmedia in GVO. V družbi IPKO predloge zbirajo z razpisom, v okviru katerega so
najboljši tudi nagrajeni.
Sodelovanje s predstavniki zaposlenih
84
Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju konstruktivno sodelujemo s sveti delavcev
Telekoma Slovenije, GVO in TSmedie ter skrbimo za stalen socialni dialog s sindikalnimi zaupniki
(informiranje, skupna posvetovanja, podajanje soglasij).
V letu 2021 se je Svet delavcev Telekoma Slovenije sestal na dvanajstih rednih sejah, pet je bilo
izvedenih v živo, sedem pa prek MS Teams. Največ pobud in vprašanj zaposlenih ter njihovih
predstavnikov je bilo v zvezi s pandemijo covida-19, poslovanjem, kadrovsko politiko ter aktivnostmi,
povezanimi s skrbjo za zaposlene, o čemer so članom sveta delavcev redno poročali člani uprave in
direktorica Upravljanja s kadri in splošnih zadev.
V Nadzornem svetu Telekoma Slovenije so tudi trije predstavniki zaposlenih, ki zaposlene oziroma
njihove predstavnike redno obveščajo o aktivnostih, skladno z veljavno zakonodajo.
Skrb za zaposlene in njihove aktivnosti izven delovnega okolja
Za zaposlene v Skupini Telekom Slovenije izvajamo tudi aktivnosti za prosti čas, posebno skrb
namenjamo otrokom zaposlenih in upokojencem. Pripravljamo srečanja z zaposlenimi, obdarimo
prvošolčke, jubilante in novorojenčke zaposlenih, organiziramo počitniška varstva za otroke
zaposlenih ter podpiramo klube upokojencev Telekoma Slovenije.
V okviru Telekoma Slovenije deluje tudi športno društvo TSsport, ki zaposlenim omogoča udeležbo
na rekreativnih vadbah in državnih prvenstvih Skupine Telekom Slovenije v različnih športih. Člani
društva so vsi zaposleni, ki se lahko prijavijo na redno obveščanje o aktivnostih društva. Društvo
zaposlenim omogoča ugodnejše ponudbe za različne športne panoge in nakup opreme. V letu 2021
smo izvedli prvenstva v tenisu, teku, streljanju in golfu. Organizirali smo rekreacijo na lokacijah po
83
GRI GS 404-3
84
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, GS 102-43, 102-44, GS 402-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
138
Sloveniji, ki je bila zaradi epidemioloških ukrepov okrnjena. Smo pa zaposlene z video vsebinami
spodbujali k vadbi med delovnim časom in prek platforme #vadidoma, ki smo jo razvili na platformi
NEO.
Varnost in zdravje pri delu
85
Na področju varnosti in zdravja pri delu je bilo tudi v letu 2021 zaradi nadaljevanja pandemije covida-
19 zahtevno. V Skupini Telekom Slovenije smo ob upoštevanju navodil strokovnih institucij izvajali
ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Zaposlene smo ozaveščali o preventivnih aktivnostih v
domačem in službenem okolju ter pripravili protokole oziroma navodila, kako ravnati v primeru okužbe.
Skladno s tem smo revidirali Izjavo o varnosti z ocenami tveganj.
Da bi v največji možni meri zmanjšali možnost prenosa okužb z zaposlenimi, smo tudi v letu 2021,
zaposlenim, ki jim je to omogočala narava dela, omogočali delo na domu. Zaposlenim redno
zagotavljamo vso potrebno zaščitno opremo: zaščitne maske, razkužila za roke, dezinfekcijske
robčke, dezinfekcijska razpršila za razkuževanje delovnih površin, zaščitne rokavice ipd. Ob okužbi
zaposlenih ali potencialnih visokorizičnih stikih smo zaposlenim nenehno na voljo, zanje pripravljamo
strokovne odgovore, protokole in vzpostavljamo ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki. Za
zaposlene smo organizirali testiranja na covid-19 pri strokovnih ustanovah, zaposlenim povrnili stroške
testiranja za službene potrebe in zagotavljali teste HAG za samotestiranje skladno z vladnimi odloki.
Za zaposlene smo organizirali tudi cepljenje proti covidu-19.
Upravljanje varnosti in zdravja pri delu v Skupini Telekom Slovenije poteka skladno z
zakonodajnimi zahtevami, opredeljenimi za vse zaposlene in vsak segment posebej. V letu 2021 smo
izvedli vse ključne ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom. Opravili
smo meritve ekoloških razmer in osvetlitev delovnega okolja na vseh lokacijah, kjer je bilo to potrebno.
Identificiranje nevarnosti, povezanih z varnim delom, je potekalo prek rednih usposabljanj s področja
varnosti pri delu, rednih pregledov lokacij in različnih projektnih skupin.
Usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu so skladna z zahtevami zakonodaje in so tako
teoretična kot praktična. Izvajamo jih v obliki predavanj, v letu 2021 so potekala večinoma kot e-
izobraževanje. Izvedli smo usposabljanja s področja poškodb pri delu, požarne varnosti, dela na višini
in usposabljanja odgovornih oseb za izvajanje evakuacije. Redno smo zagotavljali osebno varovalno
opremo in nadzirali njeno uporabo. Na večjih lokacijah in v Telekomovih centrih imamo nameščene
polavtomatske defibrilatorje za zagotavljanje pomoči v primeru zastoja srca.
86
Zaposlene v Telekomu Slovenije o dodatnih preventivnih zdravstvenih
pregledih in cepljenjih proti različnim boleznim ter o aktualnih
zdravstvenih vsebinah obveščamo na portalu za zdravje Modro
jabolko. Zdravo življenje promoviramo z objavo različnih člankov ter
informacij o gibanju in zdravi prehrani. Prek portala je zaposlenim
omogočen tudi dostop do dodatnih zdravstvenih storitev (ki niso del
rednih pregledov medicine dela). Vsako leto v začetku leta objavimo
nabor dodatnih zdravstvenih pregledov, na katere se lahko zaposleni
prijavijo.
87
V družbah v Sloveniji je za vse zaposlene področje varnosti in zdravja pri delu vsebinsko celovito
urejeno (ZVZD-1), prav tako ga urejajo izjave o varnosti z ocenami tveganj. V družbi IPKO je področje
urejeno z lokalno zakonodajo in s sprejetim sistemom nadzora zdravja, varnosti in kakovosti, v
katerega so vključeni vsi zaposleni. V letu 2021 so opravili meritve mikroklimatskih razmer, opredelili
možna tveganja na delovnem mestu ter sprejeli ukrepe in priporočila. Prav tako so izvedli
izobraževanje za vse zaposlene.
88
Zaposlene v Telekomu Slovenije na usposabljanjih aktivno spodbujamo k sodelovanju pri razvoju,
implementaciji in evalvaciji varnosti in zdravja pri delu. Odgovornost je opredeljena z zakonodajo in
pooblastili, odločitve pa sprejemajo vodje na vseh ravneh v sodelovanju z zaposlenimi. Vprašanja s
področja varnosti in zdravja pri delu obravnava tudi Svet delavcev. Zaposlene prav tako spodbujamo,
naj opozarjajo na morebitne nevarnosti, s čimer preprečimo ali ublažimo morebitne negativne vplive
na zdravje in varnost. GVO ima odbor za varnost pri delu, ki ga je imenoval svet delavcev. Vsako
85
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, IO3
86
GRI GS 403-5
87
GRI GS 403-6
88
GRI GS 403-1, 403-2, 403-8
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
139
poškodbo pri delu analizirajo in prijavijo pristojnim organom (ER-8). Družba IPKO je ustanovila
Skupino za zdravje in varnost, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih iz različnih enot, ter zaposlila
strokovnjaka za zdravje in varnost. Ti spremljajo izvajanje zastavljenega programa nadzora zdravja,
varnosti in kakovosti ter predlagajo priporočila za njegovo revizijo. Člani skupine so v vsakem trenutku
na voljo zaposlenim pri razreševanju vprašanj, ob tem so v IPKU trije zaposleni certificirani za
področje zdravja in varnosti pri delu.
89
Zdravstveno varstvo
90
Telekom Slovenije izvaja preventivne zdravstvene preglede za vse svoje zaposlene in zaposlene v
slovenskih družbah skupine skladno z zakonodajo. Pri tem si zdravniki medicine dela po potrebi
ogledajo delovne prostore, delovne pogoje in delovne procese v podjetju. Na podlagi ogledov in
ugotovljenih posameznih zdravstvenih pokazateljev predlagajo ukrepe za izboljšanje. Storitve
medicine dela so dostopne prek predhodnih obdobnih ali kontrolnih zdravstvenih pregledov. Za
zaposlene, ki se pri delu zadržujejo v gozdovih (oziroma, kjer to določa ocena tveganja), smo izvedli
cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Zaposlenim v Sloveniji omogočamo tudi cepljenje proti
gripi.
91
Družba IPKO izvaja preventivne zdravstvene preglede zaposlenih v skladu z delovno zakonodajo
Kosova in posebna izobraževanja za zaposlene na terenu.
Zdravstveno varstvo in poškodbe pri delu v Skupini Telekom Slovenije
92
Varstvo pri delu in zdravstveno varstvo
2021
2020
2019
Indeks
21/20
Število poškodb
38
34
44
112
Število izgubljenih delovnih dni
1.177
1.345
1.536
88
Število izgubljenih delovnih ur
8.935
10.719
11.138
83
Število zdravstvenih pregledov
1.093
835
998
131
– predhodni pregledi
147
114
135
129
– obdobni pregledi
946
721
863
131
Število smrtnih primerov
0
0
0
0
V Skupini Telekom Slovenije nimamo zaposlenih z visoko stopnjo poklicnih bolezni.
Med poškodbami je bilo največ zdrsov (12), ki so se pripetili na mokrih, blatnih, strmih in ledenih
površinah ali stopnicah. Sledili so urezi z delovnim orodjem in udarci ob predmet.
Požarna varnost
Za objekte, v katerih so nastale pomembnejše spremembe, smo izdelali nove požarne rede ter
pregledali načrte evakuacije in požarne načrte. Usposabljanja za požarno varnost potekajo v okviru
izobraževanj iz varnosti pri delu. V vseh objektih smo pregledali in servisirali gasilnike in hidrantne
mreže, izvedli smo tudi več vaj evakuacij iz objektov. Izvajali smo redna vzdrževanja in servise na
sistemih aktivne požarne zaščite v objektih po vsej Sloveniji, pristopili smo k izvedbi ločitev požarnih
sektorjev za objekt Cigaletova 15 v Ljubljani. V družbah Skupine Telekom Slovenije v letu 2021 nismo
imeli požara.
Srčni sklad
Srčni sklad je namenjen pomoči otrokom sodelavk in sodelavcev iz
slovenskih družb Skupine Telekom Slovenije, ki so ostali brez enega od
staršev ali pa so huje bolni in potrebujejo daljše zdravljenje. V sklad je
konec leta 2021 mesečno sredstva doniralo 1.190 sodelavk in
sodelavcev.
V Srčni sklad lahko zaposleni prispevamo 2, 4 ali 6 evrov mesečno,
doniramo lahko tudi prek sporočil SMS, in sicer v obliki enkratne donacije
ali kot periodični prispevek. V letu 2021 smo z mesečno donacijo
pomagali 34 otrokom. Z enkratnimi donacijami smo pomagali štirim huje bolnim otrokom.
89
GRI GS 403-2, 403-4
90
GRI 403-3
91
GRI IO3
92
GRI GS 403-9
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
140
Certifikat Družini prijazno podjetje
93
Podaljšali smo polni certifikat Družini prijazno podjetje, kar je odraz
zavedanja družbene odgovornosti in organizacijske kulture podjetja.
Certifikat Družini prijazno podjetje je naložba, ki prinaša pozitivne
rezultate podjetju in tudi zaposlenim. S sprejetimi ukrepi
zagotavljamo kratkoročne in dolgoročne učinke uspešnosti ravnanja
z zaposlenimi, omogočamo prijazno delovno okolje in konkurenčno
prednost pri zaposlovanju.
Starševski dopust
94
Uspešno usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je temelj zadovoljstva zaposlenih.
Zaposlenim omogočamo koriščenje dopusta iz naslova starševskega varstva. Zaposleni, ki dobijo
pravico do starševskega dopusta, jo v celoti tudi izkoristijo. Koriščenje starševskega dopusta je eden
od kazalnikov, ki spada med ukrepe certifikata Družini prijazno podjetje. Odsotnost za skrb za otroka v
najzgodnejši otrokovi dobi koristijo tudi očetje, ki koristijo očetovski dopust. Po končanem starševskem
dopustu se večina zaposlenih vrne na delovno mesto. S sprejetimi ukrepi jim ponujamo veliko
možnosti za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
2021
2020
2019
2021
2020
2019
Število zaposlenih, ki so izkoristili starševski dopust:
91
101
132
26
22
45
od tega: ženske
72
82
102
25
22
43
moški
19
19
30
1
0
2
Zaposleni, ki so se po izkoriščenem starševskem
dopustu vrnili na delovno mesto:
76
84
109
25
22
45
delež v %
83
83
83
96
100
100
- od tega: ženske
56
65
80
24
22
43
delež v %
78
79
78
96
100
100
moški:
19
19
29
1
0
2
delež v %
100
100
97
100
0
100
Družbeno odgovoren delodajalec
V letu 2021 smo prejeli certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, ki pokriva
štiri področja, in sicer:
• organizacijsko upravljanje (družbena odgovornost, trajnostni razvoj,
varčna raba energije, ekologija);
• zdravje in varnost pri delu (promocija zdravja in varstva zaposlenih,
projekti s področja zdravja in varstva pri delu);
• medgeneracijsko sodelovanje (kadrovska strategija, ravnanje s
starejšimi, izobraževanje ipd.);
• usklajevanje poklicnega in družinskega življenja (ukrepi, ki jih imamo v okviru certifikata
Družini prijazno podjetje, nadgrajeni z dodatnimi/temeljnimi ukrepi).
Certifikat predstavlja zavezo, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali še izboljšati in nadgraditi svoje
aktivnosti na teh področjih. Prav tako predstavlja strateško orodje in s tem priložnost, da na enem
mestu naslovimo izzive, povezane z družbeno odgovornim ravnanjem. V aktivnosti vključujemo
različne deležnike. Tako utrjujemo svoj ugled, gradimo blagovno znamko in utrjujemo konkurenčno
prednost na trgu.
93
SDG 8
94
GRI GS 401-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
141
Najuglednejši delodajalec
V letu 2021 smo v raziskavi družbe MojeDelo.com prejeli priznanje za najuglednejšega delodajalca v
panogi telekomunikacij in omrežja ter smo med 10 najuglednejšimi delodajalci v Sloveniji. To je
priznanje vseh zaposlenih Telekoma Slovenije, ki soustvarjamo digitalno prihodnost Slovenije. Zadnje
leto nam je vsem prineslo mnogo sprememb, ki so bile priložnost, da smo še enkrat več dokazali, da
smo hitri, agilni, učinkoviti, ustvarjalni ter usmerjeni v podporo družbi, v kateri delujemo. Dokazujemo,
da smo #povezani, v svojem delovnem okolju imamo priložnost za karierni in osebni razvoj, skupaj pa
ustvarjamo kulturo, ki temelji na medsebojnem sodelovanju. Vse to se odrazi tudi navzven.
Komuniciranje z zaposlenimi
V Skupini Telekom Slovenije z zaposlenimi skozi vse leto komuniciramo proaktivno po različnih
komunikacijskih kanalih. Osrednje orodje komuniciranja z zaposlenimi v Telekomu Slovenije je
intranetni novičarski portal, kjer so zaposlenim dostopne vse aktualne informacije o dogajanju v
podjetju. Do njega lahko dostopajo vsi zaposleni, omogoča pa tudi varno prenašanje internih
dokumentov, kot so priročniki, pravilniki, navodila, obrazci ipd. Z zaposlenimi komuniciramo tudi prek
drugih kanalov, kot so eZasloni in e-sporočila, ter prek različnih dogodkov, kot so virtualna srečanja z
upravo, kolegiji, delavnice z internimi in zunanjimi strokovnjaki, delovna srečanja in drugi priložnostni
dogodki. Vsaka izmed družb v Skupini Telekom Slovenije ima vzpostavljene tudi svoje kanale
komuniciranja z zaposlenimi.
Vse od razglasitve pandemije covida-19 v letu 2020 komunikaciji z zaposlenimi namenjamo še
posebno pozornost, aktivnosti smo nadaljevali tudi v letu 2021. Naš ključni cilj je, da zaposlenim v
zvezi s spreminjajočimi se razmerami, povezanimi z ukrepi za preprečevanje širjenja okužb,
informacije posredujemo sproti, razumljivo, transparentno in na način, da ostajamo #povezani.
Zaposlenim je sporočila v zvezi s tem redno posredovala Skupina za okrevanje poslovanja, ki je skozi
vse leto spremljala situacijo na ravni države in podjetja ter sprejemala ustrezne ukrepe. Tudi v letu
2021 smo z ustrezno komunikacijo krepili zaupanje, zmanjševali negotovost, povečevali pripadnost in
gradili povezanost zaposlenih. To je se pokazalo tudi v raziskavi o življenjskem slogu, ki smo jo med
zaposlenimi izvedli junija; večina zaposlenih je izpostavila, da je podjetje v obdobju pandemije
ustrezno ukrepalo in poskrbelo za zdravje zaposlenih. Visoka stopnja angažiranosti zaposlenih pa se
je odrazila tudi v raziskavi organizacijske vitalnosti.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
142
2.9.6 Sistemi kakovostnega vodenja
Z učinkovitim vodenjem kakovosti obvladujemo celoten življenjski cikel naših storitev – od zasnove in
razvoja, zagotavljanja virov in logistike, vzdrževanja kakovosti storitev do zaključka življenjskega cikla.
Življenjski cikel spremljamo celostno, in sicer z:
• meritvami ključnih kazalnikov uspešnosti;
• meritvami zadovoljstva uporabnikov in deležnikov;
• pobudami za dvig zadovoljstva (npr. CEX – odličnost uporabniške izkušnje)
95
;
• vpeljanimi orodji za kakovostno vodenje.
Obstoječemu naboru certificiranih sistemov kakovostnega vodenja smo v Telekomu Slovenije v letu
2021 dodali sistem upravljanja varovanja informacij za IKT-storitve v oblaku, po zahtevah standarda
ISO/IEC 27018. Pri sistemu upravljanja neprekinjenega poslovanja, ki je uspešno prestal vse zahtevne
preizkušnje tudi v letu 2021, smo uspešno prešli tudi na zahteve nove izdaje standarda 22301.
Uspešno smo izvedli prvo preveritev Družbeno odgovoren delodajalec. V skupini smo prav tako
uspešno vzdrževali in preverili vse že vpeljane sisteme vodenja.
Pregled potrdil o skladnosti sistemov vodenja, ki temeljijo na standardih ISO, IEC, EN in SIST
Družba – potrdilo o
skladnosti
Obseg veljavnosti certifikacije
Telekom Slovenije
SIST EN ISO 22301
Veljavnost: 11. 4. 2022
Storitve in procesi Telekoma Slovenije
SIST EN ISO/IEC 27001
Veljavnost: 28. 4. 2023
Operativni center kibernetske varnosti, finančne storitve, poslovne IKT-
storitve, nadzor omrežja in storitev, tehnična podpora za poslovne rešitve
SIST EN ISO/IEC 27018
Veljavnost: 28. 4. 2023
Javni oblak, IKT-storitve v oblaku
SIST EN ISO 50001
Veljavnost: 31. 1. 2023
Energetske storitve Telekoma Slovenije za lastne potrebe
SIST EN 50518
Veljavnost: 27. 10. 2022
Varnostno-nadzorni center Telekoma Slovenije
SIST EN ISO 14001
Veljavnost: 31. 1. 2023
Sistem ravnanja z okoljem pri upravljanju nepremičnin
GVO
SIST EN ISO 9001
Veljavnost: 31. 12. 2023
Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in
elektroenergetskih omrežij
SIST EN ISO 14001
Veljavnost: 31. 12. 2023
Projektiranje, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih in
elektroenergetskih omrežij
Avtenta
SIST EN ISO 9001
Veljavnost: 30. 6. 2022
Razvoj in integracija poslovnih rešitev, zagotavljanje storitev in svetovanje
uporabnikom, sistemska integracija, izvajanje projektov in prodaja
IPKO
SIST EN ISO 9001
Veljavnost: 24. 12. 2023
Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija
SIST EN IEC/ISO 27001
Veljavnost: 24.12. 2023
Digitalna kabelska TV, internetne storitve, fiksna in mobilna telefonija
Uspešno smo izvedli tudi druge presoje za ohranjanje certifikatov proizvajalcev, kot so MS Partner,
Cisco, Oracle, HP, o čemer podrobneje poročamo v poglavju 2.7.3 Prodaja v Skupini Telekom
Slovenije, ter za sisteme, ki temeljijo na drugih priporočilih (Notranja pravila, Družini prijazno podjetje,
sistem vodenja ECS-PPT/DARSGo itd.).
Uspešnost in delovanje sistemov smo preverjali z meritvami objektivnih kazalnikov napredka ter
spodbujali še večjo integracijo sistemov vodenja v vsakodnevno trajnostno poslovanje in vodenje
95
Podrobneje o tem v poglavju 1.8.4 Strateški projekti.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
143
družbe. Skladno z načrti družbe ter Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga smo
izvedli samooceno odličnosti poslovanja matične družbe po globalni metodi EFQM 2020. Z uporabo
standardov GRI GS v letnem poročilu izpolnjujemo zahteve direktive o nefinančnem poročanju in
Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Sistemi kakovostnega vodenja v Telekomu Slovenije na 31. 12. 2021
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
144
2.9.7 Vplivi na okolje
96
Med ključne strateške usmeritve Skupine Telekom Slovenije spada trajnostno poslovanje, ki ga
razumemo kot odgovorno upravljanje ekonomsko-upravljavskih, družbenih in okoljskih vplivov
poslovanja.
Pri nabavi izdelkov in storitev ter razvoju najsodobnejših IKT-storitev in rešitev za uporabnike dosledno
spoštujemo zakonodajne zahteve z okoljskega področja. Okoljske vplive načrtno zmanjšujemo tudi s
pomočjo uvedenih certificiranih sistemov kakovostnega vodenja ter sprejeto izjavo o energetski
učinkovitosti in okoljsko izjavo družbe.
Vključujemo se v strokovne iniciative, ki so namenjene razvoju in komuniciranju znanstvenih stališč
glede vplivov naše panoge na okolje in življenjski prostor. Pri skrbi za okolje spodbujamo sodelovanje
vseh deležnikov – zaposlenih, dobaviteljev, izvajalcev, poslovnih partnerjev in lokalnih skupnosti.
Sprejemamo njihove pobude ter se nanje konstruktivno in sproti odzivamo.
Skupina Telekom Slovenije deluje v telekomunikacijski panogi, zato je naš največji okoljski vpliv na
področju energije. Odvisna družba Soline, ki upravlja Krajinski park Sečoveljske soline, pomembno
vpliva na mokrišča in obmorsko biodiverziteto, zato o njeni dejavnosti in vplivih podrobneje poročamo
ločeno na koncu tega poglavja. Svoj napredek spremljamo z merljivimi kazalniki.
Ključne usmeritve:
• redno spremljanje porabe virov, zlasti energije in stroškov na tem področju;
• strateški in izvedbeni energetski cilji skladni z našim poslovanjem in razvojem;
• spremljanje in izpolnjevanje zahtev slovenskega in evropskega pravnega reda;
• načrtno preprečevanje in zmanjševanje vplivov dejavnosti na okolje in življenjski prostor.
Energetsko poročilo
97
Energetsko učinkovitost izboljšujemo predvsem z uresničevanjem strateških in operativnih ciljev,
skladnih s poslovnimi potrebami in pričakovanji deležnikov. Vanje vključujemo zaposlene, dobavitelje,
zunanje izvajalce in poslovne partnerje. Zavedanje o pomenu tega področja med zaposlenimi širimo z
usposabljanji in komuniciranjem na vseh ravneh poslovanja družbe.
K odgovornemu ravnanju z energijo in okoljem spodbujamo tudi uporabnike, ki lahko z našimi e-
storitvami zmanjšajo svoj ogljični odtis. Energetsko učinkovitost v celotnem življenjskem ciklu
upoštevamo tudi v nabavnem procesu in pri razvoju storitev.
Regulatorjem s tega področja in drugim državnim organom (v Sloveniji: MzI, ARSO, SURS, FURS,
AKOS) poročamo skladno z lokalno zakonodajo.
Skupni stroški energije v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2021 znašali 11,6 milijona evrov, kar je
za 2 % več kot v predhodnem letu, predvsem zaradi dviga cen energentov. Od tega večino, 8,2
milijona evrov, predstavljajo stroški električne energije in ogrevanja.
V Telekomu Slovenije smo že leta 2009 uvedli Sistem učinkovitega
ravnanja z energijo (SURE) in z njim uspešno zmanjšujemo skupno
porabo energije. Imamo neodvisno zunanje preverjen sistem učinkovite
rabe energije (ISO 50001), prav tako izpolnjujemo pogoje za izvajanje
energetskih pregledov z lastnimi strokovnjaki. S skupno več kot 170
zaključenimi energetskimi pregledi smo med vodilnimi v Sloveniji, s
čimer letno prihranimo okoli 40 tisoč evrov. Tudi v letu 2021 smo energetske preglede za vse objekte,
ki jim je potekla veljavnost, obnovili sami.
V spodnjih slikah prikazujemo porabo in strošek električne energije Telekoma Slovenije po letih v
primerjavi z gibanjem bruto stroška energije.
96
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, SDG 12.2
97
GRI GS 302-1, 302-4, SDG 7, SASB: TC-TL-130a.1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
145
Stroški in poraba energentov v Telekomu Slovenije
Telekom Slovenije
2021
2020
2019
Ind. 21/20
Strošek električne energije v tisoč EUR
7.462
7.728
7.660
97
Poraba električne energije v GWh
72,6
73,5
73,8
99
Strošek goriva za vozni park v tisoč EUR
898
755,4
953,7
119
Strošek goriva za ogrevanje v tisoč EUR
761
633,5
616,1
120
Vir: SAP; razen poraba električne energije – sistem energetskega managementa.
Električna energija
Električna energija je naš količinsko in stroškovno največji energent. Njeno porabo smo v letu 2021 v
primerjavi z letom 2020 zmanjšali za 1,16 %, strošek pa je bil nižji za 3,45 %. Povečala se je
predvsem poraba energije na baznih postajah, in sicer zaradi nadgradenj kapacitet na novejše
mobilne generacije, zaradi rasti mobilnega prometa in večje porabe naprav drugih uporabnikov v naših
prostorih. Petino porabe električne energije predstavlja poraba drugih uporabnikov naših nepremičnin.
Proizvodnja lastnih sončnih elektrarn Telekoma Slovenije dosega približno četrt odstotka skupne
porabe električne energije (pribl. 200 tisoč kilovatnih ur).
Sistem energetskega upravljanja Telekoma Slovenije omogoča učinkovit nadzor rabe energije in
vključuje 2.400 merilnih mest, 85 lokacij z ogrevalnimi napravami in več kot 12 tisoč podatkovnih
entitet. Sistem z razvojem omrežja neprestano nadgrajujemo in dopolnjujemo.
Družba IPKO na Kosovu je prav tako porabo energije zmanjševala s številnimi projekti in skupaj
ustvarila za 534.200 kilovatnih ur energetskih prihrankov. To je dosegla z nadgradnjami algoritmov in
izboljšanjem spremljanja delovanja generatorjev, s souporabo baznih postaj in generatorjev z družbo
Vala (21 baznih postaj) ter z lastno proizvodnjo elektrike iz sončne elektrarne na strehi skladišča (119
tisoč kilovatnih ur letno).
Realizacija energetskih ciljev
Naš krovni energetski cilj je znižanje skupne porabe električne energije kot največjega energetskega
vira. Cilj je integriran v osebne cilje celotne nosilne organizacijske enote, v redne delovne procese pa
je integriran tudi sam sistem učinkovite rabe energije. Poleg tega pri poslovanju upoštevamo še druge
okoljske cilje (izboljšanje učinkovite rabe energije za vozni park, zmanjšanje emisij hrupa in emisij v
ozračje s posodabljanjem tehnoloških naprav itd.).
Cilje s področja učinkovite rabe energije – tako strateške kot letne – smo v letu 2021 izpolnili. Z
optimizacijo opreme in prostorov na funkcijskih lokacijah nam je uspelo preseči večino zastavljenih
ciljev zmanjšanja porabe električne energije v fiksnem segmentu omrežja, tudi strošek energentov je
bil v letu 2021 nekoliko nižji kot v letu 2020. Stroški energentov bodo v naslednjih letih kljub
prizadevanjem za nižanje porabe na obstoječih storitvah višji. Zlasti zaradi bistveno višjih cen
energentov, nekaj pa tudi zaradi pospešenega povečevanja kapacitet radijskega omrežja. V Telekomu
Slovenije nameravamo do leta 2026 povečati število lastnih sončnih elektrarn in tako količino
ustvarjene energije.
Na več objektih smo zamenjali klimatske naprave s tehnološko naprednejšimi in energetsko
učinkovitejšimi ter v objektih fiksnega in mobilnega omrežja posodobili enosmerne in izmenične
sisteme za zagotavljanje neprekinjenega in rezervnega napajanja.
Pomemben del energetskih prihrankov predstavlja prehod na nove generacije IKT-opreme in ukinjanje
starejših generacij.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
146
Elektromagnetna sevanja (EMS)
98
V Telekomu Slovenije smo v letu 2021 zaradi širitve mobilnega omrežja četrte in pete generacije
izvedli 323 meritev EMS (v letu 2020 smo jih izvedli 267). Samo za tehnologijo 5G je bilo opravljenih
190 meritev. Meritve so opravile pooblaščene institucije v Sloveniji. Sevanje se je na baznih postajah,
ki jih nadgrajujemo s tehnologijo LTE/4G in NR5G, nekoliko povečalo, vendar so vse bazne postaje
okoljsko sprejemljive in v mejah slovenske zakonodaje, ki je v določenih vidikih strožja od evropske.
IPKO v zadnjih dveh letih ni izvajal meritev EMS.
Na pomisleke uporabnikov glede morebitne škodljivosti tehnologije 5G smo transparentno odgovarjali.
Na podlagi prodajnih rezultatov menimo, da je splošno mnenje javnosti 5G omrežju naklonjeno. Za
uspešno izvedeno komunikacijo ob lansiranju 5G ter pozitivno, odprto in postopno komunikacijo, s
katero smo predstavljali priložnosti, ki jih 5G z digitalizacijo prinaša gospodarstvu, uporabnikom in
družbi kot celoti, smo v letu 2021 prejeli tudi strokovno priznanje Slovenskega društva za odnose z
javnostmi.
V letu 2021 smo zabeležili en poziv inšpektorja, ki je zahteval vso dokumentacijo glede
elektromagnetnih sevanj za bazno postajo Strunjan. Zahtevano dokumentacijo smo dostavili v
predpisanih rokih, Inšpektorat RS za okolje in prostor ni imel pripomb.
Vsa poročila meritev elektromagnetnega sevanja predajamo Agenciji RS za okolje, kjer hranijo zadnje
podatke o vplivih na okolje, in so dostopna vsem prebivalcem.
V sodelovanju s Forumom EMS prebivalce o sevanjih in preostalih vplivih na okolje ozaveščamo z
brošurami na naših prodajnih mestih. Forum EMS je v okviru projekta e-karta EMS razvil mobilno
aplikacijo, ki širši javnosti omogoča dostop do podatkov o sevalnih obremenitvah okolja z
visokofrekvenčnimi EMS in izpostavljenosti zaradi uporabe mobitela:
http://www.inis.si/index.php?id=348&no_cache=1#.WIHhbVzNQvU.
Vozni park
99
S povečevanjem števila e-vozil se povečujejo potrebe po električnih polnilnicah, pri tem pa je
pomembno tudi, da v Sloveniji vzpostavimo mrežo inteligentnih e-polnilnic na zasebnih lokacijah in da
uporabnikom omogočimo cenovno ugodno polnjenje večjega števila e-vozil. E-vozila se polnijo
najceneje, če so na polnilnice priključena dlje časa, med polnjenjem pa zagotavljajo regulacijo
proizvodnje in porabe električne energije. V Telekomu Slovenije imamo zaenkrat skupno postavljenih
osem e-polnilnic, v letu 2021 smo jih postavili šest, in sicer v Kopru in Ljubljani. GVO ima postavljenih
sedem internih in tri javne e-polnilnice, e-polnilnica je postavljena tudi na vhodu v Krajinski park
Sečoveljske soline. V letu 2022 načrtujemo postavitev pet novih e-polnilnic, mrežo pa bomo tudi v
prihodnje nadgrajevali skladno s potrebami.
Telekom Slovenije je s partnerjem ELES razvil inteligentno upravljanje e-polnilnic z uporabo napredne
programske opreme, s katero zagotavljata večnivojsko upravljanje moči polnjenja na daljavo.
Dolgoročno bo ta infrastruktura lahko podpirala tudi koncept V2G (vehicle-to-grid), kjer bodo e-vozila
lahko delovala kot hranilniki električne energije in jo bodo po potrebi tudi sproščala v omrežje.
Rešitve so razvite za okolju prijazno prihodnost, saj podpirajo uvedbo električnih vozil in s tem
zmanjševanje emisij CO
2
. Rešitve so skladne s t. i. zelenimi cilji Evropske unije za razogljičenje
družbe in podpirajo prizadevanja Slovenije pri doseganju zastavljenih okoljskih ciljev.
V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 imeli skupno 1.148 vozil, od tega 13 električnih in 10
hibridnih. V Telekomu Slovenije smo imeli 646 vozil. Skupaj smo porabili 791.053 eur litrov goriva, kar
je na primerljivi ravni z letom 2020, in za 11 % manj kot pred pandemijo covida-19.
Zaposlenim v Ljubljani in Mariboru omogočamo souporabo električnih vozil.
98
GRI PA8, GRI GS 102-11, 103-2
99
GRI GS 302-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
147
Število vozil po vrsti goriva in poraba v litrih v Skupini Telekomu Slovenije
Dizel,
število vozil
Dizel,
poraba v
litrih
Bencin,
število vozil
Bencin,
poraba v
litrih
Skupaj
število vozil
Skupaj
poraba v
litrih v
Telekomu
Slovenije
Skupaj
poraba v
litrih v
Skupini
Telekom
Slovenije
2021
368
529.220
278
261.833
646
791.053
1.441.841
2020
380
519.741
278
268.803
658
788.544
1.352.401
2019
387
556.543
296
326.801
683
883.344
1.431.377
Vir: SAP/BI.
Skladno s postavljenimi programi za uresničitev okoljskih ciljev v letu 2021 so v družbi GVO za
zapolnitev polnilnih mest na zgrajenih električnih polnilnicah za električna vozila na štirih lokacijah
(Ljubljana, Maribor, Celje in Nova Gorica) obstoječima električnima voziloma z nakupom dodali še
sedem električnih vozil. S tem GVO nadaljuje uresničevanje zastavljene strategije trajnostnega
razvoja, s čimer bo nadaljeval tudi prihodnjih letih.
Ogljični odtis
100
V skladu s strateškim poslovnim načrtom smo v sodelovanju z zunanjim svetovalnim podjetjem ocenili
ogljični odtis Telekoma Slovenije. Za izračun je uporabljena standardizirana metoda v skladu z
mednarodnim standardom o določanju in poročanju o emisijah toplogrednih plinov GHG Protocol (A
Corporate Accounting and Reporting Standard).
Pod obseg 1 (Scope 1) smo vključili neposredne emisije za porabo goriv (ogrevanje, službena vozila)
in ubežne emisije iz elektroenergetskih in klimatskih sistemov (HVAC). Ocenjena vrednost tega
obsega znaša 2.916 t CO
2
-ekv.
Pod obseg 2 (Scope 2) smo zajeli posredne emisije porabljene električne in toplotne energije.
Ocenjena vrednost znaša 38.138 t CO
2
-ekv
101
, kar predstavlja 85 % vseh emisij toplogrednih plinov.
Večino predstavlja porabljena električna energija
102
.
Obseg 3 (Scope 3) predstavljajo posredne emisije organizacije, ki niso obvezne za poročanje po GHG
Protokolu. Vanje smo zajeli porabo pitne vode, papirja, ravnanje z odpadki, službena potovanja,
prevoze zaposlenih na delo ter oddana sredstva drugim (najemniki). Ocenjena vrednost znaša 3.688 t
CO
2
-ekv.
100
GRI GS 103-1, 103-2, GS 305-1, 305-2, 305-3
101
Za poslovno leto 2021 emisijski faktorji (EF) dobaviteljev (trg) še niso znani, zato so upoštevani zadnji znani iz
leta 2020. Ob objavi tržnih emisijski faktorjev za leto 2021 se lahko ocenjena vrednost spremeni.
102
V izračunu je izključena poraba električne energije ostalih operaterjev v naših prostorih in opremi (kolokacije in
site sharing).
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
148
Pregled ogljičnega odtisa po kategorijah v tonah CO2-ekv za Telekom Slovenije v letu 2021
Upravljanje nepremičnin
Pri upravljanju nepremičnin dosledno sledimo optimizaciji in obvladovanju stroškov nadomestil,
energije, vzdrževanja, zavarovanja, amortizacije in naložb. Tehnološki prostori so pomemben element
zagotavljanja stabilnega in varnega omrežja. Večina je umeščenih na podlagi sklenjenih služnostnih
ali najemnih pogodb, zato posebno pozornost namenjamo zagotavljanju pravne urejenosti. Prav tako
skrbimo za čim bolj smotrno in racionalno uporabo.
S svojo dejavnostjo vplivamo na ljudi, lokalno skupnost in naravno okolje, vendar si prizadevamo, da
te vplive s trajnostnimi rešitvami nenehno zmanjšujemo ter zagotavljamo kakovostno in zdravo
življenjsko okolje.
Gospodarjenje z odpadki
103
V Skupini Telekom Slovenije smo v letu 2021 oddali skupno 5.341 tone odpadkov.
V Telekomu Slovenije imamo certificiran sistem ravnanja z okoljem (ISO 14001) s katerim dokazujemo
svojo ozaveščenost in odgovornost do okolja ter tudi gospodarjenja z odpadki. V Telekomu Slovenije
in njegovih odvisnih družbah nastajajo naslednje vrste odpadkov: gradbeni odpadki zaradi gradnje
optičnega omrežja, komunalni in nevarni odpadki ter ostale ločeno zbrane frakcije.
V letu 2021 smo v Telekomu Slovenije oddali skupno 5.213 ton odpadkov oz. nekaj več kot polovico
manj, kot leto prej. Od tega je bilo 10 ton nevarnih odpadkov. Zmanjšanje je posledica bistveno manj
oddanih gradbenih odpadkov, pri čemer je nastalo 4.651 ton oziroma 89,21 % vseh odpadkov. Večina
oddanih odpadkov gre v reciklažo oz. ponovno uporabo. Zemljina iz gradbenih odpadkov se tako
ponovno uporabi v kmetijske namene. Vsa odpadna električna in elektronska oprema se razstavi in iz
nje pridobijo plastiko (18 %) ter kovine (78 %), le koli 3 % tovrstnih odpadkov gre v sežig. Ostali
odpadki so prav tako predani v snovno predelavo (okoli 87 %) in le 13 % v energetsko predelavo
103
GRI GS 103-1, 103-2, 306-1, 306-2, 306-3
Kategorije CO2e (t)
S1-1: Stacionarni izpusti 0,8%
S1-2: Mobilni izpusti 4,5%
S1-4: Ubežne emisije iz HVAC in hladilnih sistemov 1,1%
S2-1 in 2: Posredne emisije iz rabe električne energije 79,9%
S2-3 in 4: Posredne emisije iz rabe toplotne energije 5,3%
S3-1: Nabavljeno blago in storitve 0,0%
S3-5: Ravnanje z odpadki 0,5%
S3-6: Službena potovanja 0,0%
S3-7: Prevozi zaposlenih na delo 3,1%
S3-8: Sredstva v najemu, zakupu ali leasingu 0,0%
S3-13: Oddaja sredstev v najem 4,6%
Letno poročiloSkupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
149
(sežig). Pri ravnanju z odpadki vseskozi skrbimo, da se oddani odpadki reciklirajo na okolju prijazen
način. Odpadke za energetsko predelavo predajamo samo pooblaščenim prevzemnikom, ki imajo
ustrezna okoljevarstvena dovoljenja in izpolnjujejo najvišje okoljevarstvene standarde, skladne z
Evropsko zakonodajo.
V Telekomovih centrih imamo nameščene posebne posode za zbiranje odpadnih baterij in skrbimo za
njihovo odstranitev na okolju prijazni način. Na prodajnih mestih lahko uporabniki oddajo tudi odpadno
embalažo kupljenih izdelkov in rabljene elektronske naprave, na primer mobilne telefone. Ob 30.
obletnici obstoja mobilne telefonije smo povabili prebivalce Slovenije, da na naša prodajna mesta
prinesejo svoje odslužene mobilne telefone, za katere bomo poskrbeli, da bodo reciklirani na okolju
prijazni način. Na ta način smo od septembra do decembra 2021 zbrali 500 kg odsluženih mobilnih
telefonov, akcija zbiranja pa se prenaša tudi v leto 2022.
104
Sprejet imamo načrt ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, ki temelji na Uredbi o
odpadni električni in elektronski opremi. Z odpadno električno in elektronsko opremo po preteku
življenjske dobe v Telekomu Slovenije ravnamo odgovorno. Na podlagi Sistema ločenega zbiranja
odpadkov jo od leta 2017 predamo v uničenje pooblaščenemu odjemalcu, ki nam je podelil tudi
certifikat »resources SAVED 2020« in izkazuje količino privarčevanih surovin. S tem načinom
delovanja pomembno prispevamo k uresničevanju Zelenega evropskega dogovora, ki predvideva do
leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov na nič in vzpostaviti krožno gospodarstvo.
Na leto povprečno oddamo okoli 170 ton, v letu 2021 pa smo oddali 190 ton odpadne električne in
elektronske opreme. Opremo lahko zaposleni oddamo tudi na 15 lokacijah po Sloveniji, skladno s
posameznim navodilom za posamezno lokacijo v družbi.
Količine ločeno zbranih odpadkov v Telekomu Slovenije v tonah
Vrsta odpadkov v tonah
2021
2020
2019
Indeks
21/20
Odpadna električna in elektronska oprema + odpadne
baterije + kovine
343
302
208
114
Odpadna embalaža
144
150
177
96
Ostalo – MKO (mešani komunalni odpadki)
75
100
134
75
Gradbeni odpadki
4651
8.347
7.815
55
SKUPAJ
5.213
8.900
8.333
89
Ravnanje z vodo
V Telekomu Slovenije voda ni med pomembnejšimi okoljskimi vplivi, saj nismo njen večji porabnik in je
ne potrebujemo za opravljanje osnovne dejavnosti. Zaradi razpršenosti lastniških lokacij družbe po
Sloveniji (le nekaj na vodovarstvenih območjih) in različnih občinskih odlokov o zagotavljanju
komunalnih storitev podatke spremljamo ročno. Porabo pitne vode spremljamo prek prejetih
obračunov in je za zdaj ne moremo prikazovati v količinski porabi. Večino lastniških lokacij družbe
predstavljajo nepremičnine, v katerih ni stalno prisotnih zaposlenih, zato je na teh lokacijah poraba
vode majhna. Voda (morska voda) je bistvenega pomena le za družbo Soline, ki upravlja Krajinski
park Sečoveljske soline (KPSS).
Ker je voda iz pipe zdravstveno ustrezna, zaposlene spodbujamo k pitju vode iz pipe povsod tam, kjer
delovni proces to omogoča. Z vidika varstva okolja in skrbi za zdravje zaposlenih smo v letu 2021
umaknili vodne postaje s plastičnimi baloni ter s tem prispevali k zmanjšanju količine plastičnih
odpadkov.
104
SASB: TC-TL-440a.1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
150
Brezpapirno poslovanje
105
S postopnim ukinjanjem papirnatega poslovanja soustvarjamo skrbno in okolju prijazno
družbo. Pri tem izvajamo številne spodbude in aktivnosti za zmanjšanje števila tiskanih
računov. Z aktivnostmi smo v letu 2021 dosegli, da se je število računov v eni izmed
elektronskih oblik v primerjavi s številom tiskanih računov glede na predhodno leto še
povečalo.
V letu 2021 smo v elektronski obliki prejeli 48,7 % računov, kar je za 2 odstotni točki več kot v letu
2020. Poraba pisarniškega papirja je bila za 26 % nižja kot v letu 2020, na kar sta vplivala digitalizacija
in delo na daljavo.
Poraba pisarniškega papirja v Telekomu Slovenije v evrih
2021
2020
2019
Ind.
21/20
10.975
14.759
19.533
74
Za podpis naročniških dokumentov uporabljamo digitalni kvalificirani certifikat. Uporabnikom
omogočamo podpis dokumentov z digitalno tablico, tako da vedno večji delež dokumentov ne
spreminja izvorne oblike in ostaja celoten življenjski cikel v elektronski obliki. Prav tako se dokumenti
elektronsko podpisujejo tudi pri delu naših tehnikov na terenu. Velik delež pogodb in drugih
dokumentov po podpisu pošiljamo uporabnikom v elektronski obliki. Digitaliziramo tudi vhodne
dokumente, tako da jih je digitaliziranih že več kot 70 %.
Uporabniki, ki so dali soglasje za direktno bremenitev, prejemajo mesečni račun za storitve le še v
elektronski obliki. Prav tako jih spodbujamo k prejemanju elektronske oblike računa v e-banko.
Arhivsko gradivo družbe je pomemben del dokumentarnega gradiva ter ima trajen pomen za njeno
zgodovino, širše okolje, znanost, kulturo in pravno varnost. Upravljanje dokumentarnega gradiva
Telekoma Slovenije je urejeno v internih aktih, ki skupaj tvorijo notranja pravila. Avgusta 2021 smo prejeli
nov certifikat – odločbo Arhiva Republike Slovenije s 5-letno veljavnostjo, da so Notranja pravila
Telekoma Slovenije skladna z zakonodajo, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.
E-račune uporabljajo tudi v TSmedii, prav tako elektronske obrazce za nabavo in rezervacije službenih
vozil, dobaviteljem naročilnice pošiljajo v elektronski obliki. V elektronski obliki izhaja tudi telefonski
imenik, ki je dostopen na DVD-ju in na spletni strani itis.si.
105
GRI TA2, SDG 12, 306-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
151
Soline: skrbno upravljanje Krajinskega parka Sečoveljske soline
Družba Soline upravlja državno zavarovano območje Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS), in
sicer na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Republiko Slovenijo. V letu 2021 je park obeležil
20. obletnico, odkar je Vlada Republike Slovenije določila območje Krajinskega parka Sečoveljske
soline. KPSS je bil prvi upravljani krajinski park ob slovenski obali.
Ključni upravljavski cilji parka so določeni z Načrtom upravljanja za KPSS, ki ga je sprejela Vlada RS.
Med pomembnejšimi cilji so ohranitev mokriščnega značaja solinskega ekosistema, njegove
biodiverzitete ter ekonomskih in kulturnih vrednosti območja. Soline Ministrstvu za okolje in prostor
vsako leto v potrditev predložijo letni načrt in poročilo o upravljanju parka. Vsak poseg v okolje, ki
presega običajne vplive, morajo potrditi pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine.
106
Upravljavske cilje družba dosega z naslednjimi aktivnostmi:
• vzdrževanje solinskega ekosistema;
• ohranjanje tradicionalnih postopkov pridelave soli in stoletja starih tehnoloških postopkov;
• izvajanje solinarske dejavnosti, ki je sestavni del gospodarskega razvoja kraja še iz zgodovine.
Območje KPSS meri 700 ha, zemljišča in druge nepremičnine v parku so v lasti Republike Slovenije.
Od nekdaj številnih solin v Tržaškem zalivu sta se ohranili le v Sečovljah in Strunjanu, zato imata
izjemen pomen etnološke, tehnične, zgodovinske, naselbinske in krajinske dediščine. K nepremični
kulturni dediščini Sečoveljskih solin štejemo solna polja, kanale in bregove s kamnitimi zidovi,
stopnicami in zapornicami, solinske hiše z okolico, poti, mostove, črpalke itd. Muzej solinarstva na
Fontaniggeah prikazuje pridelavo soli na srednjeveški način. V okviru podnebnega sklada smo v letih
2020 in 2021 obnovili okoli 400 metrov nasipov na pridelovalnem območju Lere in 15 zapornic za
uravnavanje morske vode na območju Fontanigg.
107
Prav tako smo s pomočjo podnebnega sklada v letu 2021 kupili dve električni vozili, skupaj jih imamo
zdaj sedem. Delovno vozilo Garia nam je v pomoč ob vseh manjših vzdrževalnih delih na infrastrukturi
KPSS in ob čistilnih akcijah. Električno vozilo Peugeot e-traveller pa je namenjeno prevozu
zaposlenih, najemnikov privezov, starejših in invalidnih oseb v KPSS. Naš cilj je biti prvo zavarovano
območje v Sloveniji, kjer bomo popolnoma opustili dostopanje v park z motornimi vozili, zagotovili
okoljsko sprejemljiv obisk parka in s tem pomagali zmanjšati ogljični odtis.
Na vhodu v KPSS na Leri smo postavili novo sodobno kolesarnico s polnilno enoto za električna
kolesa in skuterje. Električna polnilnica Clorofilla je namenjena polnjenju električnih koles in
pospeševanju razvoja e-turizma. Kot prvi smo polnilnico preizkusili sami in nanjo priklopili naš novi
električni skuter Silence, ki ga uporabljamo pri naravovarstvenem nadzoru. Nakup električnega
skuterja in postavitev kolesarnice sta prav tako del aktivnosti v okviru podnebnega sklada.
V letu 2021 smo v realizacijo ciljev, ki bistveno prispevajo k okoljskim ciljem EU za blažitev in
prilagajanje podnebnim spremembam, vložili 827.000 evrov, in sicer za:
- ukrepe preprečevanja in obvladovanja širjenja tujerodnih vrst 10.000 evrov;
- ukrepe obvladovanja vplivov podnebnih sprememb na solinarske ekosisteme v Sečoveljskih in
Strunjanskih solinah in drugih mokriščih 705.000 evrov;
- zagotavljanje trajnostne mobilnosti in razogličenje 112.220 evrov.
Nova kolesarnica s polnilno enoto za električna kolesa in skuterje na vhodu v KPSS.
106
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3
107
GRI GS 304-1, 304-3
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
152
Solinski ekosistem je specifično obalno mokrišče. V celotnem procesu pridelave soli ne nastajajo
okolju škodljivi stranski produkti, saj proces temelji le na tradicionalnih, 700 let starih postopkih in
sestavinah iz lokalnega okolja. Koncesijska pogodba nas obvezuje k nadaljnjemu izvajanju
tradicionalne pridelave soli, saj je ta ključna za vzdrževanje kulturne krajine in obstoj biodiverzitete.
Uporaba grajene in prometne infrastrukture je omejena na minimum.
Raziskave so potrdile, da proces pridelave soli v prostor ne vnaša invazivnih tujerodnih vrst. Njihov
obseg in število za zdaj nista tolikšna, da bi to imelo bistvene posledice za ekosisteme in združbe.
Število in številčnost vrst v KPSS se v zadnjih desetih letih nista zmanjšala, nasprotno, opažamo
stalno rast populacij. Z dodatnimi ukrepi, namenjenimi stanju hidrološkega režima, se povečuje obseg
naravnih habitatov, za katere so značilne slanoljubne rastline. Večjih sprememb ekoloških procesov v
letu 2021 nismo zaznali.
V KPSS ni ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z globalnega seznama ogroženih vrst IUCN.
108
Okoli
20 vrst ptic je vključenih v dodatke k Direktivi o pticah, dve ribi, štiri vrste dvoživk in ena vrsta plazilca
pa v dodatke k Direktivi o habitatih. Vsaj 45 rastlin je uvrščenih na nacionalni seznam ogroženih
rastlinskih vrst.
Sečoveljske soline so vključene v evropsko omrežje Natura 2000, območje je prepoznano kot eno od
dveh, ki sta na državni ravni pomembni za selitev ptic po Direktivi o pticah, opredeljene so tudi kot
mokrišče mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
Soline so najbolj znane po pticah, saj so soline veliko vodno telo, ki ga ptice ob selitvi uporabljajo za
prehranjevanje, prenočišče ali prezimovališče. Nekatere med njimi na solinah tudi gnezdijo. V letu
2021 smo opazili tudi nove vrste ptic. Tako je med njimi tudi čipkasta raca, ki je sedaj že 308. vrsta
ptice, registrirane na območju KPSS. Tu so tudi značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst, omejena
na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe.
Na območju KPSS smo v letu 2021 prvič opazili čipkasto raco, ki je že 308. zabeležena ptica v KPSS.
Za ozaveščanje in ohranjanje kulturne dediščine na tem območju je ključna vključenost lokalne
skupnosti. V upravljanje parka jo vključujemo v okviru sodelovanja v Odboru KPSS. Sodelovanje prav
tako poteka prek organizacije skupnih dogodkov in predstavitev, ki jih pripravljajo v kraju.
Zaradi pandemije covida-19 v zadnjih dveh letih beležimo upad števila tujih turistov in domačih
obiskovalcev. V letu 2021 je park obiskalo 32.000 obiskovalcev, kar je za 30 % manj kot pred pandemijo,
vendar za 30 % več kot v letu 2020.
Občutljivo naravno okolje, v katerega je umeščen park, narekuje naši družbi nenehno izboljševanje
okoljske in energetske učinkovitosti. S spremembami v režimu uravnavanja klimatskih naprav in
ogrevanja v objektu za obiskovalce smo že v prejšnjih letih zmanjšali porabo električne energije.
Postopno nadomeščamo službena vozila z električnimi. Za komunikacijo na področju mednarodnega
sodelovanja pri upravljanju parka uporabljamo spletne konference in mobilno telefonijo, s čimer
zmanjšujemo službene poti. Slednjih je bilo zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo, v zadnjih dveh
letih precej manj. V družbi Soline ob tem nismo prejeli nobene kazni zaradi nespoštovanja okoljskih
zakonov in predpisov.
109
108
GRI GS 304-4
109
GRI GS 307-1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
153
Poraba energentov in naravnih virov v družbi Soline
110
2021
2020
2019
Indeks
21/20
Poraba plina v m
3
2.497
4.006
4.129
62
Poraba elektrike v MWh
403
401,43
392,12
100
Poraba goriva v litrih
35.111
25.970
35.295
135
Poraba sanitarne vode v m
3
1.820
1.582
6.292
115
Poraba morske vode v m
3
- pridelava soli
- Thalasso Spa Lepa Vida
220.050
218.050
2.000
184.050
182.000
2.050
196.210
194.000
2.210
120
Odpadki v m
3
137
117
135
117
Poraba papirja v t
7
4
9
175
Glede na predhodno leto smo porabo goriva in električne energije ohranili na podobni ravni, porabo
plina (uporabljamo ga za dodatno gretje bazenske vode) pa nekoliko znižali zaradi ugodne sezone za
poslovanje Thalasso SPA Lepa Vida. Morska voda je za poslovanje družbe Soline bistvenega
pomena, saj jo potrebujemo za pridelavo soli in za delovanje Thalasso Spa Lepa Vida.
Pri pridelavi soli se morska voda ne kontaminira in jo vrnemo nazaj v morje. Pri tem solni predelovalni
prostor delimo na zgoščevalne bazene, rezervoarje slanice in izparilne bazene za pridelavo soli. Vodo
zajemamo ob plimi, ki se zgoščuje 21 dni, pridelava soli pa poteka dnevno. Cikel zajema morske vode
se v sezoni pridelave soli ponavlja tedensko. Slanica se po pridelavi soli postopoma izpušča nazaj v
morje.
Kot odpadno vodo obravnavamo le porabljeno sanitarno vodo, ki jo odvedemo v javno kanalizacijsko
omrežje. V letu 2020 smo zaradi sanacije vodovodnega omrežja znotraj proizvodnega področja soli –
Lera zmanjšali porabo sanitarne vode za kar 75 %, poraba v letu 2021 pa je ostala na primerljivi ravni.
Za obratovanje Thalasso Spa Lepa Vida smo porabili 2.000 litrov morske vode, ki jo potrebujemo za
delovanje bazena in slanih tušev, kjer je prepovedana uporaba šamponov in mil. Morska voda, ki se
uporablja za tuširanje in spiranje solinskega blata s telesa, gre skozi dve lovilni posodi za sedimente,
kjer se blato izloči iz vode, voda pa gre s prostim izpustom nazaj v morje. Morska voda, ki se uporablja
v kopalnem bazenu, se pri pranju filtra pretoči v zbirni rezervoar, kjer se deklorira in pretoči v sistem za
odvodnjavanje ter prečrpa v morje.
111
Odpadke dosledno ločujemo in imamo organiziran odvoz s strani pristojne komunalne službe.
110
GRI GS 302-1, 303-3, 306-3
111
GRI GS 103-1, 103-2, 103-3, 303-1, 303-2
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
154
2.9.8 Oskrbna veriga
112
Nabavna funkcija
V družbah skupine imamo usklajeno in poenoteno nabavno politiko, ki vsebuje strateške usmeritve in
načela preglednega nabavnega procesa. Z dobavitelji razvijamo dolgoročne odnose s korektnim in
uravnoteženim komuniciranjem, izpolnjevanjem dogovorov, zanesljivostjo plačil in njihovim
vključevanjem. Pri tem upoštevamo vsa zakonska in etična načela na trgih, kjer poslujemo.
Nabavna funkcija je centralizirana, s čimer zagotavljamo gospodarno, učinkovito in transparentno
porabo sredstev. Zaradi lažjega obvladovanja so iz centralne nabave izvzete nabave specifičnega
blaga in storitev, kjer postopek izvedejo strokovnjaki s področja naročila. Tovrstno nabavo v družbi
izvajajo decentralizirane nabavne enote, ki so jim dodeljene ustrezne pristojnosti za izvedbo nabavnih
postopkov.
Postopek nabave je standardiziran ter omogoča transparentno in enakopravno obravnavo potencialnih
dobaviteljev. Pri novih dobaviteljih preverjamo tveganje sodelovanja z njimi in tako preprečujemo višje
stroške ali izgubo ugleda. Obstoječe strateške dobavitelje redno pregledujemo, jih ocenjujemo in
opredeljujemo ukrepe za izboljšanje sodelovanja. Izbor najprimernejšega dobavitelja poteka v skladu s
sprejeto metodologijo vrednotenja ponudb.
Našo oskrbno verigo sestavljajo dobavitelji blaga in storitev, operaterji ter posredniki pri prodaji blaga
in sklepanju naročniških razmerij. V Telekomu Slovenije sodelujemo s 3.000 dobavitelji iz 40 držav.
Večina, 97 %, dobaviteljev, je iz Evropske unije.
Obseg sodelovanja Telekoma Slovenije in slovenskih odvisnih družb s poslovnimi partnerji je v letu
2021 znašal več kot 677 milijonov evrov z DDV, v kar so vključena tudi sponzorstva in donacije.
Za zagotavljanje skladnosti v nabavnih postopkih v splošne nabavne pogoje in pogodbe z dobavitelji
vključujemo protikorupcijske klavzule. S podpisom izjave izključujemo nasprotje interesov med
sodelujočimi v postopku in morebitno navzkrižje interesov preverjamo na strani dobaviteljev.
Z vidika trajnostne oskrbne verige od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za
dobavitelje Skupine Telekom Slovenije, ki določa temeljna načela ravnanja in standarde.
Veliko pozornosti namenjamo skrbi za varovanje okolja in zagotavljanju energetske učinkovitosti. Pri
naročanju električne in elektronske opreme, baterij, akumulatorjev in klimatskih sistemov upoštevamo
vso področno zakonodajo. Prednost imajo energetsko učinkovite storitve, izdelki in oprema, zato
skupina upošteva oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi storitve, izdelka
ali opreme.
Od dobaviteljev zahtevamo tudi informacije glede njihovega učinkovitega ravnanja z energijo in
ravnanja z okoljem. Informacije pridobivamo z vprašalnikom, ki je osnova za ocenjevanje enega izmed
meril sodelovanja s strateškimi dobavitelji, in je prvi korak k spodbujanju trajnostne naravnanosti v
partnerskih odnosih pri nabavnem procesu.
V prihodnje bomo pri upravljanju pomembnih okoljskih vidikov in kazalnikov še tesneje sodelovali z
dobavitelji in pogodbenimi partnerji ter usmerili energijo v boljše poznavanje trajnostnih dimenzij
dobaviteljske verige ter nabavljenih materialov in storitev. Prav tako bomo ključne dobavitelje
informirali o svojih trajnostnih zavezah in ciljih, s čimer jih bomo spodbujali k skupnim korakom na
trajnostni poti.
V letu 2021 so bile razmere na svetovnih trgih zelo nepredvidljive, saj je prihajalo do pomanjkanja
surovin ter dviga cen surovin, materialov in opreme. Za nemoteno dobavo opreme in izvedbo storitev
smo poskrbeli s stalno komunikacijo z dobavitelji in rednim spremljanjem vpliva na zagotovitev
dobave. Izpeljali smo dodatne nabavne postopke, s čimer smo poiskali tudi nove zanesljive
dobavitelje, ki nam bodo dobavljali materiale primerljive kakovosti za optimalno ceno. Povečali smo
zaloge strateškega materiala in poskrbeli za dosledno zagotavljanje varnostnih zalog. Z izjemo nekaj
manjših zamud, ki niso vplivale na poslovanje, večjih težav pri dobavah nismo imeli.
112
GRI GS 102-9, 102-10
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
155
Trajnostni vidik nabave
Finančne koristi
Odnosi z dobavitelji in ugled družbe
• Obveznosti poravnamo v dogovorjenih plačilnih rokih. V primeru presežnih likvidnih sredstev
tudi predčasno.
• Trudimo se izpolniti pričakovanja dobaviteljev s korektnim komuniciranjem, spoštovanjem
dogovorov in zanesljivostjo plačil ter tako utrditi ugled družbe.
• S centralizirano upravljanimi nabavnimi procesi, enotno politiko upravljanja partnerjev in
dobaviteljev, izkoriščanjem sinergij ter z zniževanjem nabavnih stroškov skušamo maksimalno
prispevati h konkurenčnosti in dobičku družbe.
Okoljske koristi
Energetska in okoljska odgovornost
• V nabavnih postopkih upoštevamo energetsko učinkovitost in odgovorno ravnanje z okoljem
skladno z ISO 50001 in ISO 14001.
• Pri nabavi upoštevamo oceno energetske učinkovitosti v celotni predvideni življenjski dobi
storitve, izdelka ali opreme.
• Dobavitelje zavezujemo k spoštovanju zakonskih zahtev in najboljših praks s področij ravnanja
z energijo in okoljem.
• V ocenjevanje naših strateških dobaviteljev so vključeni trajnostni kriteriji (učinkovito ravnanje z
energijo in ravnanje z okoljem).
• 17 % dobaviteljev ima certificiran sistem ravnanja z okoljem ISO 14001.
• 6,3 % dobaviteljev ima certificiran sistem učinkovitega ravnanja z energijo ISO 50001.
• 85 % dobaviteljev med svoje razvojne kriterije vključuje ravnanje z okoljem in energetsko
učinkovitost ter uvaja ekološko sprejemljivejše in reciklirane materiale.
• Omogočamo brezpapirno poslovanje in k temu spodbujamo tudi dobavitelje. Med pomembnimi
področji brezpapirnega poslovanja je e-račun, ki predstavlja več kot 48,7 % vseh prejetih
računov.
Koristi za družbo
Družbena odgovornost
• 0,38 % dobaviteljev je registriranih kot invalidskih. Z njimi ustvarimo 0,55 % prometa.
Lokalno gospodarstvo
• Pri nabavi podpiramo lokalno gospodarstvo, saj večino prometa ustvarimo s slovenskimi
dobavitelji.
• Dobave zunaj Slovenije se opravljajo za dobavo blaga in storitev, ki jih v matični državi ni
mogoče zagotoviti ali pa so cenovno nekonkurenčne.
• 97 % dobaviteljev je iz Evropske unije, 90 % dobaviteljev pa je iz Slovenije.
Človekove pravice in delovna zakonodaja
• Kot družbeno odgovorno podjetje tudi od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje človekovih
pravic, zagotavljanje enakih možnosti na delovnem mestu ter izvajanje postopkov zaposlovanja
skladno z relevantno zakonodajo in predpisi.
• Od dobaviteljev pričakujemo spoštovanje Kodeksa ravnanja za dobavitelje Skupine Telekom
Slovenije.
• Z namenom preprečevanja korupcije v pogodbe vključujemo protikorupcijsko klavzulo.
• Prek kontrolnih točk v nabavnem postopku preprečujemo interesno povezanost in nasprotje
interesov pri sodelujočih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
156
Logistična funkcija
Z optimizacijo logističnih procesov, podporo IT-tehnologije in vseh vpletenih v oskrbovalni verigi se
prilagajamo dinamiki poslovanja na trgu. Povečujemo družbeno in okoljsko zavest, saj vzpostavljamo
bolj trajnostno in odgovorno logistiko v podjetju. Kljub povečanemu obsegu dela sodelujemo v
različnih akcijah in izkoriščamo priložnosti za krožno gospodarstvo.
V Telekomu Slovenije vzpostavljamo sistem EDI, ki bo omogočal dokumentarno izmenjavo podatkov
in drugih podatkov, ki so pomembni za zagotavljanje sledljivosti in transparentnosti poslovanja,
hrambe dokumentov in hitrih poročil analiz.
V letu 2021 smo zaradi ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, zaznali občutno povečanje
aktivnosti E-trgovine in izvedli potrebne prilagoditve za dostavo blaga do vseh deležnikov.
2.9.9 Varovanje družbe, omrežij, sistemov in storitev
Zagotavljanje varnega delovnega okolja in celovito varovanje premoženja družbe ostajata med
glavnimi prednostnimi nalogami korporativne varnosti v Skupini Telekom Slovenije. S celostnim
upravljanjem korporativne varnosti omogočamo hiter odziv na evidentirane varnostne dogodke in
zmanjševanje varnostnih tveganj. Z nenehnim spremljanjem razvoja na področju korporativne varnosti
in vpeljavo inovativnih rešitev za preprečevanje varnostnih dogodkov ter hitrim prepoznavanjem novih
groženj zagotavljamo varnost in kakovost omrežja in storitev, kar pomeni pomembno konkurenčno
prednost skupine.
Področje splošne varnosti zajema upravljanje in načrtovanje korporativne varnosti, kjer z ukrepi
izvajanja fizičnega varovanja in uporabo različnih sistemov tehničnega/mehanskega varovanja
skrbimo za varovanje ljudi in premoženja družbe. Stalno spremljanje razvoja in vključevanja novosti pri
upravljanju varovanja lastnine družbe je stalnica. Tako smo v letu 2021 uspešno izvedli del menjave
sistema zaklepanja s sodobnim sistemom, ki omogoča večjo varnost (znižuje varnostna tveganja) in
bolj ekonomično upravljanje kot dosedanji sistem.
Na področju varovanja družbe upravljamo sisteme tehničnega varovanja z lastnim Varnostno
nadzornim centrom in sodelujemo z različnimi pogodbenimi partnerji. Varnostno nadzorni center deluje
v skladu z veljavnimi predpisi na tem področju in je certificiran po standardu SIST EN 50518. Tako
delovanje nam omogoča stalen nadzor, hitrejše ukrepanje, predvsem pa pomembne informacije, ki
omogočajo lažje vključevanje in planiranje novih tehnologij.
V letu 2021 so se nadaljevale aktivnosti za prilagoditev in spremembe procesov družbe zaradi vpliva
epidemije. S pomočjo vzpostavljenega sistema SUNP (Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja)
smo se lahko hitro in učinkovito prilagajali potrebam po spremembah procesov, s SVVI (Sistem
vodenja varovanja informacij) pa prilagodili in dodatno utrdili varnostne ukrepe. Visok poudarek je bil
namenjen kibernetski zaščiti, kjer je ključna vloga Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma
Slovenije, s katerim hitro prepoznamo kibernetske grožnje in se nanje ustrezno odzovemo. Tako so
sistemi in omrežje delovali brez večjih motenj in vpliva na razpoložljivost in zagotavljanje storitev.
Z neprestanim izobraževanjem in testiranjem prepoznavanja varnostnih groženj, predvsem na
področju kibernetske varnosti, nenehno dvigujemo standarde in visoko raven varnostne kulture in
zavedanje o pomenu informacijske varnosti zaposlenih v Telekomu Slovenije in v celotni skupini.
Vedno več vsebin o varnostnih grožnjah in varni uporabi elektronskih komunikacij namenjamo tudi
uporabnikom naših storitev, pri čemer poskušamo doseči tudi večjo ozaveščenost med njimi.
V okviru varnosti zagotavljamo tudi izpolnjevanje zakonskih zahtev s področja varovanja tajnih
podatkov, saj družba prejema zahtevke od državnih organov, ki so označeni s stopnjo tajnosti, in skrbi
za njihovo varno hrambo. Družba izvaja tudi druge zakonske obveznosti, povezane s civilno zaščito,
civilno obrambo in področjem kritične infrastrukture.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
157
2.10 Vsebinsko kazalo po standardu poročanja GRI
113
Kazalo po standardu poročanja GRI GS (Global Standards) – osnovna opcija.
»This report has been prepared in accordance with the GRI Standards: Core option.«
SPLOŠNA STANDARDNA RAZKRITJA
GRI-standard
in razkritje
Opis
Meje poročanja
(znotraj in zunaj
organizacije)
Poglavje/stran
Opombe/zunanja preveritev
114
GRI 101: Osnova 2016
GRI 102: Splošna razkritja 2016
Predstavitev organizacije
102-1
Ime organizacije
Skupina Telekom
Slovenije
1.1/1
102-2
Blagovne znamke,
produkti in storitve
Skupina Telekom
Slovenije
– blagovne znamke
in produkti: 1.1/2,
– vrste storitev:
2.7.3/93
Za storitve, ki jih tržijo družbe v
Skupini Telekom Slovenije,
nimamo omejitev.
102-3
Sedež organizacije
Skupina Telekom
Slovenije
1.1/1
102-4
Države, v katerih
organizacija deluje
Skupina Telekom
Slovenije
1.6/15
102-5
Lastništvo in pravna
oblika
Skupina Telekom
Slovenije
- pravna oblika: 1.1/1
- lastništvo: 1.11/51
102-6
Trgi (geografska,
sektorska razdelitev
in tipi odjemalcev)
Skupina Telekom
Slovenije
– geografska
razdelitev: 1.6/15, –
storitveni segmenti
(Telekom Slovenije,
Tsmedia, IPKO):
2.7.1/84,
– tipi odjemalcev:
2.7.3/93
102-7
Velikost organizacije
Skupina Telekom
Slovenije
– število zaposlenih:
2.9.5/128,
– prihodki od prodaje,
obveznosti/kapital:
2.1/56
– število produktov in
storitev: 2.7.2/90
2.7.3/93
Ne poročamo o številu
poslovnih enot in o številu
produktov. Razen IPKA, družbe
v tujini in obvladujoče družbe
GVO, nimajo zaposlenih.
102-8
Zaposleni po vrsti
zaposlitve, vrsti
pogodbe, regiji in
spolu
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/129, 130, 130
O aktivnostih pogodbenih
delavcev poročamo le za IPKO.
Podatke o zaposlenih zbiramo z
vprašalnikom, ki ga izpolnijo
vse družbe v skupini. Poročamo
o deležu zaposlenih.
102-9
Opis oskrbne verige
organizacije
Telekom Slovenije
2.9.8/154
Poročamo o tipih dobaviteljev in
obsegu sodelovanja z njimi.
102-10
Pomembnejše
spremembe v zvezi z
velikostjo
organizacije,
strukturo, lastništvom
in oskrbno verigo
Skupina Telekom
Slovenije, Telekom
Slovenije
– struktura
organizacije: 1.6/15
– prihodki: 2.1/56
– lastništvo: 1.11/49,
– oskrbna veriga:
2.9.8/154
Bistvenih sprememb v oskrbni
verigi v letu 2021 ni bilo.
102-11
Pojasnilo, ali in kako
organizacija
upošteva
previdnostno načelo
Telekom Slovenije,
lokalno in širše okolje
2.9.7/146
Pri previdnostnem načelu
izpostavljamo elektromagnetna
sevanja, ki jih upoštevamo pri
širitvi omrežij.
113
GRI GS 102-47, 102-54, 102-55
114
GRI GS 102-56
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
158
102-12
Zunanje listine,
načela in druge
ekonomske, okoljske
in družbene pobude,
katerih podpisnica in
podpornica je
organizacija
Skupina Telekom
Slovenije
1.7/18,
2.5.1/71
102-13
Članstvo v
organizacijah
Skupina Telekom
Slovenije
1.7/18
Strategija in analiza
102-14
Izjava najvišjega
nosilca odločanja v
organizaciji o
pomenu trajnostnega
razvoja za
organizacijo in
strategija
Skupina Telekom
Slovenije
1.3/9
Cilji s področja trajnostnega
razvoja skupine so opredeljeni
v Strateškem poslovnem načrtu
(SPN) do leta 2026, ki ga je
sprejela uprava Telekoma
Slovenije. Strateške usmeritve
so dostopne tudi na spletni
strani družbe
http://www.telekom.si/o-
podjetju/predstavitev/strateske-
usmeritve.
Etika in integriteta
102-16
Vrednote, načela in
standardi ravnanja,
kot so kodeksi
ravnanja in etični
kodeks
Skupina Telekom
Slovenije, dobavitelji,
lokalna in širša
skupnost
– vrednote: 1.8.1/19
– kodeksi ravnanja:
2.5.1/71
Upravljanje
102-18
Upravljavska
struktura
organizacije, vključno
s komisijami
najvišjega organa
upravljanja
Skupina Telekom
Slovenije
1.6/15
1.10.3/35, 38
Odgovornost s področja okolja
je opredeljena v okviru
standarda ISO 14001.
Vključevanje deležnikov
102-40
Seznam skupin
deležnikov, s katerimi
organizacija sodeluje
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.2/117
102-41
Delež zaposlenih po
kolektivni pogodbi
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/129
102-42
Izhodišča za izbor in
prepoznavanje
deležnikov, s katerimi
organizacija sodeluje
oziroma jih vključuje
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.2/117
Strategija komuniciranja z
deležniki je sestavni del Politike
upravljana Telekoma Slovenije,
d.d., ki je dostopna na spletni
strani družbe.
102-43
Pristopi k
vključevanju
deležnikov in
pogostost
sodelovanja po
skupinah deležnikov
Skupina Telekom
Slovenije
Ključne informacije:
2.9.2/117, dodatno
pa še v poglavjih:
– delničarji:
1.11/52, - uporabniki:
2.9.4/122
– zaposleni:
2.9.5/137
102-44
Ključne teme in
vprašanja,
poudarjena v procesu
sodelovanja z
deležniki, in odziv
organizacije nanje
(tudi s sporočanjem)
Skupina Telekom
Slovenije
Ključne informacije:
2.9.2/117 dodatno pa
še v poglavjih:
– uporabniki:
2.9.4/122
– zaposleni:
2.9.5/137
Podatki o poročilu
102-45
Seznam subjektov,
vključenih v
konsolidirane
računovodske izkaze
Skupina Telekom
Slovenije
Pojasnilo 5
Računovodskega
poročila (sestava
Skupine Telekom
Slovenije, str. 194–
197
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
159
102-46
Proces definiranja
vsebine poročila in
zamejitev tem
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-47
Seznam vseh
bistvenih tem
Skupina Telekom
Slovenije
2.9/111,
2.10/157
Bistvene teme, ki jih je Skupina
Telekom Slovenije prepoznala,
so navedene v tem kazalu GRI.
O nebistvenih temah ne
poročamo.
102-48
Učinki sprememb
podatkov iz
predhodnih poročil in
razlogi za
spremembe
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-49
Pomembnejše
spremembe v
primerjavi s
predhodnimi obdobji
poročanja v zvezi z
zamejitvijo obsega in
tem
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-50
Obdobje poročanja
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-51
Datum zadnjega
predhodnega
poročila
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-52
Cikel poročanja
(letno, četrtletno)
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.1/112
102-53
Kontaktni podatki za
vprašanja v zvezi s
poročilom
Skupina Telekom
Slovenije
1.1/1
102-54
Sklic glede poročanja
v skladu s standardi
GRI
2.10/157
102-55
Kazalo po smernicah
GRI
2.10/157
102-56
Zunanja preveritev
poročanja
Skupina Telekom
Slovenije
2.11/169
Letna poročila redno predajamo
v zunanjo preveritev od leta
2009. Obseg in podlaga
zunanje preveritve sta razvidna
iz izjave o preverjanju
trajnostnega poročila.
SPECIFIČNA STANDARDNA RAZKRITJA
Upravljavski
pristopi in
razkritja
Bistvene teme
Meje poročanja
Stran
Razlogi za
opustitev/pojasnila
Zunanja
preveritev
EKONOMSKI VPLIVI
GRI 201: Ekonomska uspešnost 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
1.8.3/22
201-1
Neposredno
ustvarjena in
distribuirana
ekonomska vrednost
Skupina Telekom
Slovenije, delničarji,
lokalna in širša
skupnost
– prihodki, stroški
dela, izplačila
delničarjem: 1.2/4,
– prihodki: 2.1/56,
2.7.3/94
– donacije in druga
vlaganja v skupnost:
2.9.3/120
O davkih
poročamo samo
za Skupino
Telekom Slovenije.
201-2
Finančni vplivi in
druga tveganja ter
priložnosti za
dejavnosti
organizacije,
povezane s
Skupina Telekom
Slovenije, uporabniki
V Skupini Telekom
Slovenije so zaradi
izpostavljenosti
naše
telekomunikacijske
opreme med
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
160
podnebnimi
spremembami
ključnimi tveganji
opredeljena
tveganja iz
zunanjega okolja
oziroma tveganja
podnebnih
sprememb, prav
tako so ta tveganja
prisotna pri družbi
Soline ter vplivajo
na pridelavo soli in
obiskanost term
Lepa Vida. Pri
investicijah v nova
omrežja tovrstna
tveganja
preprečujemo z
gradnjo pod
zemljo.
Ne poročamo o
finančnih
posledicah.
201-3
Obveznosti iz
pokojninskega načrta
Skupina Telekom
Slovenije (zaposleni)
2.9.5/135
GRI 202: Prisotnost na trgu 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
1.8.3/22
202-1
Razmerje med
najnižjo plačo v
družbi in minimalno
plačo v državi, po
spolu
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/136
O razmerju
poročamo le za
družbo IPKO.
GRI 203: Posredni ekonomski vplivi 2016
103-1, 103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
– vlaganja v osnovna
sredstva: 103-1, 103-
2: 2.3/59,
– raziskave in razvoj
omrežij: 103-3:
2.8.1/105
203-1
Razvoj in vpliv
pomembnejših
infrastrukturnih
vlaganj in storitev, ki
jih organizacija
podpira
Skupina Telekom
Slovenije, uporabniki,
lokalna in širša
skupnost
2.3/59,
2.8.1/105105
GRI 205: Protikorupcijsko ravnanje 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
O evalvaciji
upravljavskega
pristopa ne
poročamo.
205-2
Komuniciranje in
izobraževanje o
protikorupcijskih
politikah in praksah
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/73
O številu ur
poročamo za
Telekom Slovenije.
205-3
Število potrjenih
primerov korupcije in
sprejeti ukrepi
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/72
GRI 206: Varstvo konkurence 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
Področje ureja
Pravilnik o
zagotavljanju
skladnosti
poslovanja s
konkurenčnim
pravom, ki je bil v
letu 2021
posodobljen.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
161
206-1
Število pravnih
postopkov s področja
varstva konkurence,
monopolnih praks in
izidi zaključenih
postopkov
Telekom Slovenije
2.5.2/75
GRI 207: Davki 2019
103-1
103-2
103-3
207-1
Pristop k davkom
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/74
Ne poročamo o
evalvaciji pristopa
k upravljanju z
davki ter povezavi
obvladovanja
davčnih obveznosti
s trajnostnim
razvojem.
207-2
Davčno upravljanje,
nadzor in
obvladovanje tveganj
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/74
Razkritja s
področja davkov
preverja zunanji
neodvisni revizor.
Mnenje revizorja je
v računovodskem
poročilu na strani
254.
207-3
Vključevanje
deležnikov
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/74
Deležnike,
regulatorne
organe s področja
davkov,
vključujemo v
procesu
izpolnjevanja
davčnih
obveznosti.
207-4
Poročanje o davkih
po državah
Skupina Telekom
Slovenije
Pojasnilo 5
Računovodskega
poročila (sestava
Skupine Telekom
Slovenije, str. 194–
197 in 13. Davek iz
dobička, odložene
terjatve in
obveznosti, str. 204-
206
OKOLJSKI VPLIVI
GRI 302: Energija 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije
2.9.7/144
Področje energije
v Sloveniji ureja
energetski zakon.
Vzpostavljen
imamo sistem v
skladu z
mednarodnima
standardoma ISO
50001 (sistem
učinkovite rabe
energije) in ISO
14001 (sistem
ravnanja z
okoljem).
302-1
Poraba energije v
organizaciji
Telekom Slovenije,
Soline
2.9.7/144, 146, 153
Za Telekom
Slovenije
poročamo o porabi
električne energije
v kWh. O porabi
goriva za
ogrevanje
poročamo v evrih.
Ne poročamo po
virih porabljene
energije
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
162
(obnovljivi,
neobnovljivi viri).
Proizvedeno
električno energijo
iz sončnih
elektrarn
uporabljamo zgolj
za lastne namene.
302-4
Zmanjšanje porabe
energije
Telekom Slovenije,
IPKO
2.9.7/144
Za Telekom
Slovenije
poročamo v
relativnih deležih
zmanjšanja
porabe.
GRI 303: Voda in odpadne vode 2018
103-1
103-2
103-3
303-1
Odnos do vode, kot
skupnega vira
Soline
2.9.7/153
Poročamo le o
načinu zajema
vode in njenega
izpusta.
303-2
Upravljanje vplivov,
povezanih z
odvajanjem vod
Soline
2.9.7/153
Ne poročamo o
metodologiji/stand
ardih ugotavljanja
porabe vode in
kakovosti njenega
izpusta.
303-3
Zajem vode
Soline
2.9.7/153
GRI 304: Biodiverziteta 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Soline
2.9.7/151
304-1
Lokacija in velikost
zemljišča, ki ga
podjetje upravlja in
leži na zaščitenih
naravovarstvenih
območjih
Soline, lokalna in širša
skupnost
2.9.7/151
Poročamo o
lokaciji in velikosti
zemljišča, ki ga
podjetje upravlja in
leži na zaščitenih
naravovarstvenih
območjih.
304-3
Zaščiteni in
obnovljeni habitati
Soline, lokalna in širša
skupnost
2.9.7/151
Ne poročamo o
metodologijah, ki
so bile pri tem
uporabljene.
304-4
Število vrst z rdečega
seznama IUCN in
nacionalnega
seznama zaščitenih
vrst, ki živijo na
območjih vpliva
dejavnosti podjetja
Soline, lokalna in širša
skupnost
2.9.7/152
GRI 305: Emisije v zrak 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije,
lokalna in širša
skupnost
2.9.7/147
103-3: Evalvacijo
pristopa
obvladujemo v
okviru standarda
ISO 14001.
305-1
Neposredne emisije
toplogrednih plinov
(Scope 1)
Telekom Slovenije
2.9.7/147
305-2
Posredne emisije
toplogrednih plinov
zaradi energije
(Scope 2)
Telekom Slovenije
2.9.7/147
305-3
Druge posredne
emisije toplogrednih
plinov (Scope 3)
Telekom Slovenije
2.9.7/147
GRI 306: Odpadki 2020
103-1
103-2
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije
2.9.7/148
103-3: Evalvacijo
pristopa
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
163
103-3
obvladujemo v
okviru standarda
ISO 14001.
306-1
Nastajanje odpadkov
in bistveni vplivi,
povezani z njimi
Telekom Slovenije
2.9.7/148
306-2
Obvladovanje
bistvenih vplivov,
povezanih z odpadki
Telekom Slovenije
2.9.7/148
2.9.7/150
306-3
Celotna količina
nastalih odpadkov
Skupina Telekom
Slovenije, Telekom
Slovenije, Soline
2.9.7/148, 153
Kvantitativni
podatki o načinih
odstranjevanja so
vključeni delno za
Telekom Slovenije.
Prikazani podatki
izhajajo iz
evidenčnih listov.
GRI 307: Okoljska skladnost 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije
Redno in pregledno
poročanje
regulatorjem in
drugim državnim
organom (ARSO,
SURS, FURS,
AKOS, ETNO) je
pomemben del naših
energetskih in
okoljskih aktivnosti.
Skladnost na
področju okoljske
zakonodaje
zagotavljamo tudi v
okviru standarda ISO
14000.
307-1
Vrednost
pomembnejših glob
in nedenarnih sankcij
zaradi nespoštovanja
okoljske zakonodaje
in regulative
Telekom Slovenije,
Soline
2.5.2/75,
2.9.7/152
V Telekomu
Slovenije in
odvisnih družbah v
Sloveniji ni bilo
nobenih denarnih
ali nedenarnih
sankcij s področja
okolja.
DRUŽBENI (SOCIALNI) VPLIVI
GRI 401: Zaposlovanje 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/128
O evalvaciji
upravljavskega
pristopa ne
poročamo.
401-1
Število in delež novih
zaposlenih in
fluktuacija
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/128, 129
Podatkov ne
prikazujemo po
spolu.
401-2
Ugodnosti za
zaposlene za polni
delovni čas, ki niso
na voljo zaposlenim
za določen ali
skrajšan delovni čas
Telekom Slovenije,
GVO, TSmedia,
Avtenta, TSinpo
2.9.5/135
401-3
Vrnitev na delo in
stopnja zadržanja
zaposlenih po
izkoriščenem
starševskem dopustu
(po spolu)
Skupina Telekom
Slovenije, Telekom
Slovenije
2.9.5/140
Poročamo o
številu in deležu
zaposlenih, ki so
koristili in se vrnili
s starševskega
dopusta, po spolu.
GRI 402: Odnosi med zaposlenimi in vodstvom 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije
2.9.5/137
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
164
402-1
Najkrajše obdobje
vnaprejšnjega
obveščanja o
pomembnih
spremembah v
poslovanju, vključno
s podatkom, ali je to
opredeljeno v
kolektivni pogodbi
Telekom Slovenije
2.9.5/137
Roki za
obveščanje
zaposlenih so
skladni z veljavno
zakonodajo in niso
v kolektivni
pogodbi.
GRI 403: Varstvo in zdravje pri delu 2018
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/138
403-1
Sistem upravljanja
varnosti in zdravja pri
delu
Za vse družbe v
Sloveniji, razen Solin.
2.9.5/138
403-2
Proces identificiranja
nevarnosti,
povezanih z delom
Za vse družbe v
Sloveniji, razen Solin
2.9.5/138, 139
Poročamo samo o
procesu
identificiranja
nevarnosti,
povezanih z
delom. Komisija za
zdravje spremlja in
obravnava
priporočila za
izboljšanje varnosti
in zdravja
zaposlenih.
403-3
Storitve medicine
dela
Za vse družbe v
Sloveniji, razen Solin
2.9.5/139
403-4
Zastopanost
zaposlenih v razvoju,
implementaciji in
evaluaciji sistema
varnosti in zdravja pri
delu
Telekom Slovenije,
GVO, IPKO
2.9.5/139
403-5
Usposabljanja s
področja varnosti in
zdravja pri delu
Za vse družbe v
Sloveniji, razen Solin
2.9.5/138
403-6
Promocija zdravja
Za vse družbe v
Sloveniji, razen Solin
2.9.5/138
403-7
Preprečevanje in
ublažitev vplivov na
zdravje in varnost pri
delu,
neposredno
povezanih s
storitvami in produkti
podjetja
Telekom Slovenije
Kot pomembnejši
vpliv naših storitev
opredeljujemo
elektromagnetna
sevanja, o čemer
zaposlene
ozaveščamo na
intranetu,
uporabnike pa z
brošurami na
prodajnih mestih.
403-8
Zaposleni, ki so
vključeni v sistem
upravljanja zdravja in
varnosti pri delu
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/138
403-9
Število in stopnja
poškodb pri delu
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/139
Poročanje se
nanaša na število
poškodb.
GRI 404: Izobraževanje 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/130
404-1
Povprečno število ur
izobraževanja na
zaposlenega po
Skupina Telekom
Slovenije, Telekom
Slovenije
2.9.5/131, 132
Pri številu ur
izobraževanja po
kategorijah
poročamo
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
165
spolu in kategorijah
zaposlenih
absolutno število
ur.
404-2
Programi za
usposabljanje in
vseživljenjsko učenje
Telekom Slovenije
2.9.5/133, 134
404-3
Delež zaposlenih,
vključenih v redne
preglede uspešnosti
in razvoja poklicne
kariere po spolu
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/137
Ne poročamo po
kategorijah
zaposlenih. Po
spolu ne
poročamo, ker ne
delamo razlik.
GRI: 405: Različnost in enake možnosti 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
405-1
Struktura organov
upravljanja in
struktura zaposlenih
po kategorijah (spol,
starost, pripadniki
manjšin, drugi
relevantni kazalniki
različnosti)
Skupina Telekom
Slovenije
1.10.3/35, 38, 46
2.9.5/130
Ne poročamo po
pripadnikih
manjšin, saj ne
delamo razlik.
Pri podatkih za
zaposlene pa ne
poročamo po
starosti.
405-2
Stopnja osnovne
plače žensk v
primerjavi z moškimi,
po pomembnejših
lokacijah in
dejavnostih
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/136
Za družbe v
Sloveniji ne
poročamo o
stopnji.
GRI 406: Nediskriminacija 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
406-1
Število primerov
diskriminacije in
ukrepi za njeno
odpravo
Skupina Telekom
Slovenije
2.9.5/128
GRI 412: Pregled človekovih pravic 2016
103-1
103-2
103-3
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/72
412-2
Število ur
izobraževanja
zaposlenih o politiki
človekovih pravic in
postopkih v zvezi z
njihovimi temami,
pomembnimi za
dejavnost podjetja,
ter delež zaposlenih,
vključenih v tako
izobraževanje
Telekom Slovenije,
GVO, TSmedia,
Soline, IPKO
2.5.1/73
Na področju
izobraževanja o
človekovih
pravicah smo se
osredotočili na
varovanje osebnih
podatkov. Ne
poročamo o
deležu vključenih.
GRI 415: Javne politike 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
O spoštovanju
korporativne
integritete in
preprečevanju
nasprotja interesov
članov
nadzornega sveta
ter uprave je
Telekom Slovenije
podal izjavo v
poglavju 1.10
Izjava o
upravljanju.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
166
415-1
Vrednost prispevkov
organizacije v
politične namene
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/72
Ni bilo prispevkov
v politične
namene.
GRI 417: Trženje in označevanje izdelkov 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije,
TSmedia, IPKO,
uporabniki
2.7.4/104
Ne poročamo o
označevanju
izdelkov.
417-3
Število kršitev zaradi
neskladnosti z
regulativo in s
kodeksi na področju
trženjskega
komuniciranja,
vključno z
oglaševanjem,
promocijami in
sponzorstvi, po
vrstah kršitev in izidih
postopkov
Telekom Slovenije,
TSmedia. IPKO,
uporabniki
2.7.4/104
GRI 418: Zasebnost strank 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Telekom Slovenije
2.5.1/72
418-1
Utemeljene pritožbe
glede kršitev
zasebnosti strank in
izgube podatkov
strank
Telekom Slovenije
2.5.1/73
GRI 419: Družbeno-ekonomska skladnost 2016
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene
teme in njenih mej
Skupina Telekom
Slovenije
2.5.1/71
419-1
Vrednost denarnih
kazni ter število
nedenarnih sankcij
zaradi neskladnosti z
zakonodajo in
regulativo na
družbenem in
ekonomskem
področju
Skupina Telekom
Slovenije (družbe v
Sloveniji)
2.5.2/75
Družbe v Skupini
Telekom Slovenije
niso prejele
nobenih glob.
SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI GRI G4 – MEDIJI
Dostopnost medijskih vsebin
DMA
Telekom Slovenije,
TSmedia, uporabniki,
lokalna in širša
skupnost
2.9.4/126
G4-M4
Ukrepi za izboljšanje
dostopnosti medijskih
vsebin in zaščito
ranljivega občinstva
Telekom Slovenije,
Tsmedia, uporabniki,
lokalna in širša
skupnost
2.9.4/126
SPECIFIČNI SEKTORSKI KAZALNIKI GRI G4 – TELEKOMUNIKACIJE
Notranje delovanje
IO1
Infrastrukturne
investicije v
telekomunikacijsko
omrežje po regijah
Skupina Telekom
Slovenije, uporabniki,
lokalna in širša
skupnost
2.3/59,
2.8.1/105
IO3
Ukrepi za zdravje in
varnost terenskega
osebja
Telekom Slovenije,
2.9.5/138, 139
Zagotavljanje dostopa do IKT-produktov in storitev
PA1
Politike in prakse
zagotavljanja
dostopa do
telekomunikacijske
Telekom Slovenije,
IPKO, uporabniki,
lokalna in širša
skupnost
2.9.4/127
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
167
infrastrukture,
produktov ter storitev
prebivalcem
oddaljenih in manj
naseljenih območij
PA2
Politike in prakse za
premagovanje ovir pri
dostopu in uporabi
telekomunikacijskih
produktov in storitev
v zvezi z jezikom,
kulturo,
nepismenostjo,
pomanjkljivo
izobrazbo, prihodki,
posebnimi potrebami
in starostjo
Telekom Slovenije,
uporabniki
2.9.4/126
PA4
Kvantitativna raven
razpoložljivosti
telekomunikacijskih
produktov in storitev
na območjih
delovanja
Telekom Slovenije,
IPKO
- število priključkov:
2.7.3/93,
- zanesljivost in
razpoložljivost
omrežja: 2.8.3/109
- pokritost
prebivalstva:
2.9.4/127
PA6
Programi za
zagotavljanje in
vzdrževanje
telekomunikacijskih
povezav in storitev v
izrednih razmerah ter
v primeru naravnih
katastrof
Telekom Slovenije
2.8.3/109
Izredne razmere
obvladujemo s
sistemom
upravljanja
neprekinjenega
poslovanja.
PA8
Politike in prakse
komuniciranja z
javnostmi o vsebinah,
povezanih z EMS
Telekom Slovenije,
uporabniki, lokalna in
širša skupnost
2.9.7/146
PA10
Pobude za
zagotavljanje
preglednosti stroškov
in tarif
Telekom Slovenije,
uporabniki
2.9.4/122
Tehnološke aplikacije
TA2
Primeri
telekomunikacijskih
produktov, storitev in
aplikacij, ki lahko
nadomestijo neko
fizično obliko
uporabe
(npr. telefonski
imenik na spletu,
videokonference)
Telekom Slovenije,
TSmedia, uporabniki
2.7.3/100
2.9.8/150
Kazalo vsebine po trajnostnem računovodskem standardu SASB (Sustainability Accounting Standards Board)
Tema
Opis kazalnika
Poglavje/stran
Oznaka kazalnika
Okoljski odtis
poslovanja
Poraba energije
2.9.7/144
TC-TL-130a.1
Konkurenčno
vedenje in
odprt internet
Skupni znesek denarnih izgub zaradi
sodnih postopkov, povezanih s predpisi o
protikonkurenčnem vedenju
2.5.2/75
TC-TL-520a.1
Povprečna dejanska trajna hitrost prenosa
lastnih in komercialno povezanih vsebin
2.8.3/109
TC-TL-520a.2
Obvladovanje
tehnoloških
motenj
Povprečna pogostost prekinitev sistema in
povprečno trajanje prekinitve za stranko
2.8.3/109
TC-TL-550a.1
Sistemi za neovirano storitev med prekinitvami
storitev
2.8.3/109
TC-TL-550a.2
Upravljanje
konca
življenjskega
Količina materialov, prevzetih v programih
prevzema, ki so bili ponovno uporabljeni,
reciklirani, oddani na odlagališče
2.9.7/149
TC-TL-440a.1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
168
cikla
proizvodov
Zasebnost
podatkov
Opis politik in praks v zvezi z vedenjskim
oglaševanjem in zasebnostjo strank
2.5.1/72
TC-TL-220a.1
Skupni znesek denarnih izgub zaradi pravnih
postopkov, povezanih s kršitvijo zasebnosti
strank
2.5.1/73
TC-TL-220a.3
Število zahtev organov pregona za informacije
o strankah in število strank, katerih informacije
so bile zahtevane
2.5.1/73
TC-TL-220a.4
Varstvo
podatkov
Število kršitev osebnih podatkov
2.5.1/73
TC-TL-230a.1
Opis pristopa k prepoznavanju in obravnavi
tveganj za varnost podatkov, vključno z
uporabo standardov kibernetske varnosti
2.5.1/72
TC-TL-230a.2
Podatki o
poslovanju
Število mobilnih uporabnikov
2.7.3/93
TC-TL-000.A
Število fiksnih uporabnikov
2.7.3/93
TC-TL-000.B
Število širokopasovnih uporabnikov
2.7.3/93
TC-TL-000.C
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
169
2.11 Izjava o preverjanju trajnostnega poročila
115
115
GRI GS 102-56
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
170
3 RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE TELEKOM
SLOVENIJE IN DRUŽBE TELEKOM SLOVENIJE, D. D., ZA LETO
2021
3. 1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije .........171
3. 2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom Slovenije in
ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom Slovenije ......................................179
1. Poročevalska družba ..........................................................................................................179
2. Podlaga za sestavo ............................................................................................................179
3. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev ............................................................182
4. Določanje poštene vrednosti ............................................................................................194
5. Sestava Skupine Telekom Slovenije ................................................................................194
6. Poročanje po segmentih ....................................................................................................197
7. Prihodki od prodaje ............................................................................................................199
8. Drugi prihodki iz poslovanja .............................................................................................200
9. Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev...201
10. Stroški dela .........................................................................................................................202
11. Drugi odhodki poslovanja .................................................................................................203
12. Finančni prihodki in finančni odhodki .............................................................................203
13. Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti za davek .........................................204
14. Dobiček na delnico .............................................................................................................206
15. Neopredmetena sredstva ...................................................................................................207
16. Opredmetena osnovna sredstva .......................................................................................212
17. Sredstva v najemu ..............................................................................................................216
18. Naložbe v odvisne družbe .................................................................................................218
19. Druge finančne naložbe .....................................................................................................219
20. Pogodbena sredstva ..........................................................................................................220
21. Odloženi stroški ..................................................................................................................220
22. Naložbene nepremičnine ...................................................................................................221
23. Sredstva za odtujitev ..........................................................................................................222
24. Zaloge ..................................................................................................................................222
25. Poslovne in druge terjatve .................................................................................................222
26. Pogodbena sredstva ..........................................................................................................224
27. Odloženi stroški ..................................................................................................................224
28. Denar in denarni ustrezniki ...............................................................................................224
29. Kapital in rezerve ................................................................................................................225
30. Pogodbene obveznosti ......................................................................................................226
31. Rezervacije ..........................................................................................................................227
32. Druge obveznosti ...............................................................................................................231
33. Posojila in krediti ................................................................................................................231
34. Obveznosti iz najemov .......................................................................................................232
35. Druge finančne obveznosti ................................................................................................233
36. Poslovne obveznosti ..........................................................................................................234
37. Pogodbene obveznosti ......................................................................................................234
38. Razmejene obveznosti .......................................................................................................234
39. Knjigovodske in poštene vrednosti ..................................................................................235
40. Pogojne obveze ..................................................................................................................238
41. Posli s povezanimi strankami ...........................................................................................239
42. Stroški revizorja ..................................................................................................................244
43. Kategorije finančnih instrumentov ...................................................................................245
44. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj ...............................................245
45. Splošno pooblastilo ter pravica do uporabe radijske frekvence in številk ..................252
46. Dogodki po datumu bilance ..............................................................................................253
3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in družbo Telekom
Slovenije ............................................................................................................................254
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
171
3.1 Računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom
Slovenije
Konsolidirani in ločeni izkaz poslovnega izida
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Pojasnilo
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Prihodki od prodaje
7
Drugi prihodki iz poslovanja
8
Nabavna vrednost prodanega blaga
9
-93.961
-90.427
-100.989
-98.493
Stroški materiala in energije
9
-16.498
-14.546
-10.613
-10.752
Stroški storitev
9
-204.561
-226.036
-193.544
-217.367
Stroški dela
10
-111.271
-111.101
-92.688
-93.320
Amortizacija
15, 16, 17,
22
-169.056
-167.279
-142.175
-137.351
Drugi odhodki poslovanja
11
-6.507
-2.879
-7.444
-2.734
Skupaj odhodki poslovanja
-601.854
-612.268
-547.453
-560.017
Dobiček iz poslovanja
Finančni prihodki*
12
Finančni odhodki*
12
-8.617
-10.173
-8.746
-18.501
Dobiček pred obdavčitvijo
Davek iz dobička
13
-4.705
-636
-3.553
Odloženi davki
13
-2.482
-2.153
Čisti dobiček iz delujočega
poslovanja
Izguba iz ustavljenega poslovanja
13
-9.219
Čisti dobiček poslovnega obdobja
Osnovni in popravljeni dobiček na
delnico v EUR
14
*Finančni prihodki družbe Telekom Slovenije vključujejo prejete dividende in obresti od danih posojil odvisnim
družbam. Finančni odhodki družbe Telekom Slovenije vključujejo učinke slabitve družbe TSmedia. Več v pojasnilu
12.
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
172
Konsolidirani in ločeni izkaz drugega vseobsegajočega donosa
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Pojasnilo
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Čisti dobiček obdobja
Drugi vseobsegajoči donos, ki
se v prihodnosti sme prenesti v
izkaz poslovnega izida
Prevedbene rezerve
29
-18
Sprememba poštene vrednosti
finančnih instrumentov za
varovanje pred tveganjem
29
Odloženi davek
13
-15
-54
-15
-54
Sprememba poštene vrednosti
finančnih instrumentov za
varovanje pred tveganjem v
neto znesku
Drugi vseobsegajoči donos, ki
se v prihodnosti ne bo smel
prenesti v izkaz poslovnega
izida
Sprememba poštene vrednosti
za aktuarske primanjkljaje in
presežke
29
-638
-662
Sprememba poštene vrednosti
finančnih naložb v kapitalske
instrumente, merjene po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
29
-1.716
-1.716
Odloženi davek
13
-86
-86
Sprememba poštene vrednosti
finančnih naložb v kapitalske
instrumente merjene po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
-1.390
-1.390
Drugi vseobsegajoči donos
poslovnega obdobja po davkih
-1.817
-1.823
Celotni vseobsegajoči donos
poslovnega obdobja
Vseobsegajoči donos, ki
pripada lastnikom
Delujoče poslovanje
Ustavljeno poslovanje
-9.219
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
173
Konsolidirana in ločena bilanca stanja
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Pojasnilo
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
15
Opredmetena osnovna sredstva
16
Sredstva v najemu
17
Naložbe v odvisne družbe
18
Druge finančne naložbe
19
Pogodbena sredstva
20
Druge terjatve
25
Odloženi stroški
21
Naložbene nepremičnine
22
Odložene terjatve za davek
13
Skupaj dolgoročna sredstva
Sredstva za odtujitev
23
Zaloge
24
Poslovne in druge terjatve
25
Pogodbena sredstva
26
Odloženi stroški
27
Finančne naložbe
19
Denar in denarni ustrezniki
28
Skupaj kratkoročna sredstva
Skupaj sredstva
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital
29
Kapitalske rezerve
29
Rezerve iz dobička
29
Zakonske rezerve
29
Rezerve za lastne delnice in lastne
poslovne deleže
29
Lastne delnice in lastni poslovni deleži
29
-3.671
-3.671
-3.671
-3.671
Statutarne rezerve
29
Druge rezerve iz dobička
29
Zadržani čisti poslovni izid
29
Zadržani poslovni izid preteklih let
Poslovni izid tekočega leta
Rezerve za poštene vrednosti
29
-66
-497
-66
-497
Rezerve za aktuarske dobičke/izgube
29
-2.139
-2.988
-1.863
-2.733
Prevedbene rezerve
29
-25
Skupaj kapital
Pogodbene obveznosti
30
Rezervacije
31
Druge obveznosti
32
Razmejene obveznosti
Posojila in krediti
33
Obveznosti iz najemov
34
Druge finančne obveznosti
35
Odložene obveznosti za davek
13
Skupaj dolgoročne obveznosti
Poslovne obveznosti
36
Obveznost za davek iz dobička
13
Posojila in krediti
33
Obveznosti iz najemov
34
Druge finančne obveznosti
35
Pogodbene obveznosti
37
Razmejene obveznosti
38
Skupaj kratkoročne obveznosti
Skupaj obveznosti
Skupaj kapital in obveznosti
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
174
Konsolidirani izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Zadržani čisti
poslovni izid
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
za varovanje
pred tveganji
v neto
znesku
Rezerve za
aktuarske
primanjkljaje
in presežke
Prevedbena
rezerva
Skupaj
Zakonske
rezerve
Rezerve
za
lastne
delnice
Lastne
delnice
Statutarne
rezerve
Druge
rezerve
iz
dobička
Zadržani
poslovni
izid
preteklih
let
Poslovni
izid
tekočega
leta
Stanje 1. 1. 2021
-3.671
-219
-278
-2.988
-25
Čisti poslovni izid obdobja
Drugi vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
donos obdobja skupaj
Izplačilo dividend
-29.275
-29.275
Odpis neizplačanih
dividend
iz preteklih let
Transakcije z lastniki
-29.214
-29.214
Prenos poslovnega izida
preteklega leta v zadržani
poslovni izid
-24.865
Drugi premiki v kapitalu
-29
Spremembe v kapitalu
-24.865
Drugo
-12
-10
Stanje 31. 12. 2021
-3.671
-26
-40
-2.139
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Več v pojasnilu 29.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
175
Konsolidirani izkaz gibanja kapitala Skupine Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Zadržani čisti
poslovni izid
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
za varovanje
pred tveganji
v neto
znesku
Rezerve za
aktuarske
primanjkljaje
in presežke
Prevedbena
rezerva
Skupaj
Zakonske
rezerve
Rezerve
za
lastne
delnice
Lastne
delnice
Statutarne
rezerve
Druge
rezerve
iz
dobička
Zadržani
poslovni
izid
preteklih
let
Poslovni
izid
tekočega
leta
Stanje 1. 1. 2020
-3.671
-507
-2.347
-6
Čisti poslovni izid obdobja
Drugi vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
-1.390
-638
-18
-1.817
Vseobsegajoči poslovni
donos obdobja skupaj
-1.390
-638
-18
Izplačilo dividend
-22.769
-22.769
Odpis neizplačanih
dividend
iz preteklih let
Transakcije z lastniki
-22.702
-22.702
Prenos poslovnega izida
preteklega leta v zadržani
poslovni izid
-941
Spremembe v kapitalu
-941
Drugo
-447
-3
-1
-450
31. 12. 2020
-3.671
-219
-278
-2.988
-25
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
176
Izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Zadržani čisti poslovni
izid
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
za varovanje
pred tveganji
v neto
znesku
Rezerve za
aktuarske
primanjkljaje
in presežke
Skupaj
Zakonske
rezerve
Rezerve
za
lastne
delnice
Lastne
delnice
Statutarne
rezerve
Druge
rezerve
iz
dobička
Zadržani
poslovni
izid
preteklih let
Poslovni
izid
tekočega
leta
Stanje 1. 1. 2021
-3.671
-219
-278
-2.733
Čisti poslovni izid obdobja
Drugi vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
Vseobsegajoči poslovni
donos obdobja skupaj
Izplačilo dividend
-29.275
-29.275
Odpis neizplačanih dividend
iz preteklih let
Transakcije z lastniki
-29.215
-29.215
Prenos poslovnega izida
preteklega leta v zadržani
poslovni izid
-24.174
Spremembe v kapitalu
-24.174
Drugo
Stanje 31. 12. 2021
-3.671
-27
-39
-1.863
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Več v pojasnilu 29.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
177
Izkaz gibanja kapitala družbe Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Zadržani čisti poslovni izid
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
Rezerve za
poštene
vrednosti
finančnih
instrumentov
za varovanje
pred tveganji
v neto
znesku
Rezerve za
aktuarske
primanjkljaje
in presežke
Skupaj
Zakonske
rezerve
Rezerve
za
lastne
delnice
Lastne
delnice
Statutarne
rezerve
Druge
rezerve
iz
dobička
Zadržani
poslovni izid
preteklih let
Poslovni
izid
tekočega
leta
Stanje 1. 1. 2020
-3.671
-507
-2.069
Čisti poslovni izid obdobja
Drugi vseobsegajoči
poslovni izid obdobja
-1.390
-662
-1.823
Vseobsegajoči poslovni
donos obdobja skupaj
-1.390
-662
Izplačilo dividend
-22.769
-22.769
Odpis neizplačanih
dividend
iz preteklih let
Transakcije z lastniki
-22.701
-22.701
Prenos poslovnega izida
preteklega leta v zadržani
poslovni izid
-585
Spremembe v kapitalu
-585
Drugo
-2
-2
31. 12.2020
-3.671
-219
-278
-2.733
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Konsolidirani in ločeni izkaz denarnega toka
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Pojasnilo
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Denarni tokovi pri poslovanju
Čisti dobiček poslovnega leta
Prilagoditve za:
Amortizacija
15, 16,
17, 22
Slabitve in odpisi opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev
Dobiček / izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih
sredstev
-1.245
-1.079
Prilagoditev za ustavljeno poslovanje
Oslabitev in odpisi zalog
11
Neto popravek vrednosti terjatev
11
Sprememba rezervacij in druge spremembe
-1.005
-4.344
-4.500
Finančni prihodki
-1.996
-2.177
-15.225
-5.724
Finančni odhodki
Davek od dobička z odloženimi davki
-21
Denarni tok iz poslovanja pred spremembami ObK in
rezervacij
Sprememba zalog
-5.421
-4.867
Sprememba poslovnih in drugih terjatev
-13.466
-14.761
Sprememba aktivnih časovnih razmejitev in pogodbenih
sredstev
Sprememba rezervacij
Sprememba poslovnih in drugih obveznosti
-7.332
-582
Sprememba pasivnih časovnih razmejitev in pogodbenih
obveznosti
-14.012
-14.823
Plačani davek iz dobička
-691
-848
Čista denarna sredstva iz poslovanja
Denarni tokovi iz naložbenja
Prejemki pri naložbenju
Prejemki od prodaje osnovnih sredstev
Prejemki od dividend
Prejemki od obresti
Prejemki od naložb v odvisne družbe
Prejemki od vrnjenih posojil in depozitov
Izdatki pri naložbenju
-199.217
-160.279
-185.521
-153.932
Izdatki pri opredmetenih osnovnih sredstev
-94.693
-97.475
-82.148
-89.013
Izdatki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstev
-104.274
-62.798
-100.673
-63.464
Naložbe v odvisne in pridružene družbe
-1.500
Izdatki za dana posojila in depozite
-250
-6
-1.200
-1.455
Čista denarna sredstva, porabljena pri naložbenju
-193.157
-154.710
-152.966
-136.803
Denarni tokovi iz financiranja
Prejemki pri financiranju
Prejemki iz naslova drugih finančnih obveznosti
Prejemki od dolgoročnih posojil
Prejemki od kratkoročnih posojil
Izdatki pri financiranju
-213.990
-72.136
-224.708
-71.401
Izdatki za odobritev prejetih posojil in izdajo obveznic
-646
-646
Dospetje izdanih obveznic
-100.000
-100.000
Glavni elementi plačil najemnin
-12.593
-9.819
-11.655
-9.113
Odplačila kratkoročnih posojil
-27.500
-39.100
Odplačila dolgoročnih posojil
-35.495
-30.801
-35.495
-30.769
Izdatki za obresti
-8.481
-8.747
-8.537
-8.750
Izplačilo dividend
-29.275
-22.769
-29.275
-22.769
Čista denarna sredstva, porabljena pri financiranju
-17.985
-71.136
-28.708
-64.401
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in
njihovih ustreznikov
-5.096
Začetno stanje denarnih sredstev
Učinki sprememb deviznih tečajev na denar in denarne ustreznike
Končno stanje denarnih sredstev
Pojasnila na straneh od 179 do 254 so sestavni del teh konsolidiranih računovodskih izkazov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
179
3.2 Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom Skupine Telekom
Slovenije in ločenim računovodskim izkazom družbe Telekom
Slovenije
1. Poročevalska družba
predstavljajo Skupino Telekom Slovenije (v nadaljevanju: Skupina Telekom Slovenije ali skupina).
Podrobnejši pregled sestave skupine je prikazan v poslovnem delu letnega poročila.
Telekom Slovenije je delniška družba . Registriran naslov družbe je TELEKOM SLOVENIJE, d. d.,
Delnice obvladujoče družbe so uvrščene v prvo kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev.
Največji končni lastnik družbe je Republika Slovenija , ki ima 62,54-odstotni delež v družbi Telekom
Slovenije (pojasnilo 29).
Telekom Slovenije deluje v naslednjih državah: Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija ,
2. Podlaga za sestavo
a. Izjava o skladnosti
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi družbe
Telekom Slovenije so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja
(MSRP), kot jih je sprejela EU, in v skladu z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Konsolidirane računovodske izkaze Skupine Telekom Slovenije in ločene izkaze družbe Telekom
Slovenije je uprava odobrila 18. februarja 2022.
b. Podlage za merjenje
Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen:
• finančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni ali odplačni vrednosti, in
• sredstev v posesti za prodajo, merjenih po nižji vrednosti izmed nabavne ali nadomestljive
vrednosti.
Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni ob predpostavki, da bosta v prihodnosti
nadaljevali poslovanje (računovodska predpostavka časovne neomejenosti delovanja). Poslovanje ni
sezonske narave.
c. Funkcijska in predstavitvena valuta
Priloženi konsolidirani računovodski izkazi Skupine Telekom Slovenije in ločeni računovodski izkazi
družbe Telekom Slovenije so sestavljeni v evrih, ki so funkcijska in predstavitvena valuta obvladujoče
družbe in Skupine Telekom Slovenije. Vse računovodske informacije so predstavljene v tisoč evrih, če
ni navedeno drugače.
d. Uporaba pomembnih ocen in presoj
Priprava računovodskih izkazov od poslovodstva zahteva določene ocene, presoje in predpostavke, ki
vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti ter na razkritje možnih obveznosti na dan
bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.
Prihodnjih dogodkov in njihovega vpliva ni mogoče določiti z gotovostjo. Zato se pri računovodskih
ocenah uporabi presoja, ki se spreminja glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije in kot
posledica sprememb poslovnega okolja. Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih.
Ocene in predpostavke se redno pregledujejo. Spremembe računovodskih ocen se pripoznajo za
obdobje, v katerem se ocene spremenijo, in za vsa prihodnja obdobja, na katera spremembe vplivajo.
Ocene in predpostavke, ki najbolj vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so:
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
180
Določitev dob koristnosti opredmetenih, neopredmetenih sredstev in sredstev v najemu
Skupina in družba pri ocenjevanju dob koristnosti sredstev upoštevata pričakovano fizično izrabljanje,
tehnično in gospodarsko staranje. Ustreznost dob koristnosti spremlja delovna skupina, ki letno
preverja dobe koristnosti in preostalo vrednost ter jih, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen
amortizacijske stopnje, preračuna za sedanje in prihodnja obdobja.
Za sredstva v najemu skupina in družba določita dobo koristnosti na podlagi trajanja pogodbe o
najemu, če je ta krajša od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali se letno
podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev. Ocenjene
dobe koristnosti sredstev so prikazane v pojasnilih 3.c, 3.d in 3.e.
Oslabitev sredstev
Opredmetena in neopredmetena sredstva
Skupina in družba letno preverjata knjigovodsko vrednost pri pomembnejših opredmetenih in
neopredmetenih sredstvih, da bi ugotovili ali obstajajo pokazatelji, da je treba katero od sredstev
oslabiti. Pri ocenjevanju ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri, ali je prišlo do pomembnih tehnoloških
sprememb ali sprememb trga oziroma bistvenega padca obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo,
se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev sredstev se izvede, če knjigovodska vrednost
sredstva presega njegovo ocenjeno nadomestljivo vrednost.
Slabitev dobrega imena se ugotavlja vsaj enkrat letno. Skupina in družba sta za ta namen pridobili
oceno vrednosti pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij na 30. november 2021, iz katere izhaja,
da je nadomestljiva vrednost dobrega imena višja od njegove knjigovodske vrednosti.
Podatki o drugih pomembnih ocenah negotovosti, ki jih je poslovodstvo upoštevalo v primeru slabitev
sredstev so opisani v pojasnilih:
- neopredmetena sredstva in dobro ime – pojasnilo 3.c in pojasnilo 15;
- opredmetena osnovna sredstva – pojasnilo 3.d in pojasnilo 16.
Naložbe v odvisne družbe
Za slabitev naložb v odvisne družbe skupina preveri znamenja slabitev predvsem za družbe, ki so
poslovale z negativnim poslovnim izidom in/ali izkazovale negativni kapital oziroma če so obstajali
drugi znaki slabitev. V tem primeru družba pridobi oceno nadomestljive vrednosti naložb v odvisne
družbe, ki jih pripravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Denar ustvarjajoča enota na ravni
skupine je posamezna družba v skupini. Podrobnosti ugotavljanja nadomestljive vrednosti so opisane
v pojasnilu 3. f.
Naložbe v deleže in delnice drugih družb
Skupina in družba vodita naložbe v delnice in deleže drugih družb med finančnimi naložbami,
izmerjenimi po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
Dana posojila
Družba in skupina presojata potrebe po slabitvi skladno z zahtevami računovodskih standardov tudi za
dana posojila. Način presoje je opisan v pojasnilu 3. f.
Poslovne terjatve
Družba in skupina za vrednotenje terjatev, skladno z MSRP 9, uporabljata poenostavljen model s
pričakovanimi doživljenjskimi kreditnimi izgubami v celotni dobi uporabe. Verjetnost neplačila
predstavlja ključni vhodni podatek pri merjenju pričakovane kreditne izgube. Verjetnost neplačila se
oceni na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanja v prihodnosti. Podrobnosti o politikah skupine
so navedene v pojasnilih 3. f, 25 in 44.
Odložene terjatve za davek
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki
se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega
davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti
sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih. Ob morebitni
spremembi davčne stopnje bi skupina in družba ustrezno preračunali tudi terjatve iz odloženih davkov.
Skupina in družba odložene terjatve za davek pripoznata, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil
zadosten obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Podrobnejše razkritje oblikovanja odloženih terjatev in obveznosti za davek je v pojasnilih 3. q in 13.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
181
Rezervacije za tožbe
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali
posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. Rezervacije se
pripoznajo glede na oceno poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti
odtoka sredstev, ki bi bila potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti. Poslovodstvo
posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali so se spremenile okoliščine glede
oblikovanja višine rezervacije. V primeru spremembe se ocena višine rezervacije lahko spremeni
glede na ocenjeni pričakovani datum in znesek poravnave. Podrobneje je oblikovanje posameznih
rezervacij opisano v pojasnilih 3. l in 31.
Dogovori o koncesiji storitev v družbi Soline
Skupina je presojala pomembnost uporabe določil OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev ter SOP
29 Dogovori o koncesiji storitev: Razkritja ter ocenila, da so postavke iz računovodskih izkazov družbe
Soline na 31. december 2021 nematerialne in da prilagoditev posameznih postavk v konsolidiranih
računovodskih izkazih Skupine Telekom Slovenije ni potrebna.
e. Novi računovodski standardi in spremembe obstoječih
Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki veljajo v tekočem poročevalskem
obdobju
V tekočem poročevalskem obdobju veljajo naslednji novi računovodski standardi, spremembe
obstoječih standardov in nova pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde
(OMRS) in sprejela EU:
Sprememba MSRP 16 Najemi z naslovom Prilagoditve najemnin v zvezi s covid-19, po 30. juniju
2021 in veljavna za letna obdobja od vključno 1. aprila 2021 naprej. Sprememba najemnikom (ne
pa tudi najemodajalcem) omogoča razbremenitev v obliki neobvezne oprostitve presoje, ali
prilagoditev najemnine v zvezi s covidom-19, predstavlja spremembo najema. Najemniki se lahko
odločijo, da bodo prilagoditve najemnin obračunavali enako, kot bi jih, če spremembe najema ne bi
bilo. V mnogih primerih bo to povzročilo obračunavanje prilagoditev najemnin v obliki spremenljivih
najemnin. Praktična rešitev se uporablja samo za prilagoditve najemnin, do katerih pride neposredno
zaradi pandemije virusa covid-19, in samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: posledica spremembe
najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo za najem
neposredno pred spremembo; znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30.
junija 2021 ali pred tem; ter ni bistvene spremembe drugih pogojev najema. Če se najemnik odloči za
pristop praktične rešitve pri najemu, bi to pomenilo, da se zadevna praktična rešitev dosledno
uporablja za vse najemne pogodbe s podobnimi lastnostmi in podobnimi okoliščinami. Spremembo je
treba uporabiti retrospektivno v skladu z MRS 8, vendar najemnikom ni treba popravljati
podatkov/številk iz preteklih obdobij ali podajati razkritij v skladu z 28.(f) odstavkom MRS 8.
Sprememba naj bi se uporabljala do 30. junija 2021, a ker se vpliv pandemije covida-19 nadaljuje, je
IASB 31. marca 2021 podaljšal obdobje uporabe praktične rešitve do 30. junija 2022. Sprememba
velja za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. aprila 2021 ali pozneje.
Skupina in družba v letu 2021 nista imeli pomembnih prilagoditev najemnin v zvezi s covidom-19.
Skupina in družba sta prvič uporabili določene standarde in spremembe, ki veljajo za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje (če ni navedeno drugače). Skupina in družba
nista predčasno sprejeli nobenega drugega standarda, pojasnila ali dopolnila, ki je bil izdan,
vendar še ni veljaven.
Reforma referenčnih obrestnih mer (IBOR) – druga faza sprememb MSRP 9, MRS 39, MSRP 7,
MSRP 4 in MSRP 16 (izdane 27. avgusta 2020 in veljavne za letna obdobja od vključno 1.
januarja 2021 ). Spremembe druge faze obravnavajo vprašanja, ki izhajajo iz vpeljave reform,
vključno z zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z alternativno referenčno obrestno mero.
Spremembe zajemajo naslednja področja:
- Obračunavanje spremembe osnove za določitev pogodbenih denarnih tokov zaradi reforme
referenčnih obrestnih mer: za instrumente, za katere velja merjenje po odplačni vrednosti,
spremembe od podjetij zahtevajo, da kot praktično rešitev za obračunavanje spremembe osnove
za določitev pogodbenih denarnih tokov, ki jo zahteva reforma referenčnih obrestnih mer,
posodobijo efektivno obrestno mero ob upoštevanju smernic odstavka B5.4.5 iz MSRP 9.
Posledično se ne pripozna nikakršen takojšnji dobiček ali izguba. Ta praktična rešitev velja le za
tako spremembo in le kolikor je nujna kot neposredna posledica reforme referenčnih obrestnih
mer, nova podlaga pa je ekonomsko enakovredna prejšnji. Zavarovatelji, ki uveljavljajo začasno
oprostitev od MSRP 9, morajo uporabiti enako praktično rešitev. MSRP 16 je bil spremenjen tako,
da od najemnikov zahteva, da uporabijo podobno praktično rešitev pri obračunavanju sprememb
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
182
najema, ki spreminjajo podlago za določanje prihodnjih plačil najemnin zaradi reforme referenčnih
obrestnih mer.
- Datum izteka veljavnosti pomoči prve faze za nepogodbeno določene sestavine tveganja pri
razmerjih varovanja: spremembe druge faze zahtevajo, da podjetje za naprej preneha uporabljati
pomoči prve faze za nepogodbeno določene sestavine tveganja, ko se spremeni nepogodbeno
določena sestavina tveganja ali ko se razmerje varovanja preneha, odvisno od tega, kaj nastopi
prej. V spremembah prve faze za sestavine tveganja ni bil dan datum izteka veljavnosti.
- Dodatne začasne izjeme pri uporabi posebnih zahtev glede obračunavanja varovanja pred
tveganjem: spremembe druge faze zagotavljajo nekaj dodatnih začasnih pomoči pri uporabi
posebnih zahtev MRS 39 in MSRP 9 na področju obračunavanja varovanja pred tveganjem v
okviru razmerij varovanja pred tveganjem, na katere neposredno vpliva reforma referenčnih
obrestnih mer.
- Dodatna razkritja MSRP 7, povezana z reformo referenčnih obrestnih mer: spremembe zahtevajo
razkritje: (i) kako podjetje obvladuje prehod na alternativne referenčne obrestne mere, njegov
napredek pri tem in tveganja, ki izhajajo iz prehoda; (ii) kvantitativne informacije o izvedenih in
neizvedenih finančnih instrumentih, ki še niso prešli, razčlenjene po pomembni referenčni obrestni
meri, ter (iii) opis vsakršnih sprememb strategije obvladovanja tveganj zaradi reforme referenčnih
obrestnih mer.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije predvidevata, da uvedba novih
računovodskih standardov in sprememb obstoječih standardov v obdobju začetne uporabe ne bo
imela pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine in družbe. Spremembe drugih
računovodskih standardov, ki ne zavezujejo skupine in družbe oziroma za družbo niso relevantni, ne
bodo vplivale na računovodske izkaze, zato jih ne razkrivamo.
3. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
a. Podlaga za konsolidacijo
Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni na podlagi računovodskih izkazov obvladujoče družbe
Telekom Slovenije in njenih odvisnih družb za poslovno leto 2021. Računovodski izkazi posameznih
družb v skupini so pripravljeni za isto poročevalsko obdobje kot računovodski izkazi obvladujoče
družbe in z uporabo istih računovodskih usmeritev. V primeru različnih računovodskih usmeritev
posamezne družbe pripravijo potrebne prilagoditve svojih računovodskih izkazov, ki so podlaga za
pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.
Poslovne združitve
Poslovne združitve se obračunavajo po prevzemni metodi na datum prevzema oziroma od dne, ko
obvladujoča družba ali družba v skupini obvladuje odvisno družbo. Prevzeta sredstva in obveznosti se
v konsolidiranih izkazih pripoznajo po pošteni vrednosti, ocenjeni na dan nakupa.
Presežek kupnine nad neto pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev se izkaže v okviru
neopredmetenih sredstev kot dobro ime. Če je presežek kupnine negativen, se pripozna neposredno v
poslovnem izidu kot finančni prihodek.
Odvisne družbe
Odvisne družbe so tiste družbe, ki jih družba Telekom Slovenije obvladuje neposredno ali posredno
prek svojih odvisnih družb. Družba obvladuje podjetje, če je izpostavljena spremenljivemu donosu ali
ima pravico do donosa iz svoje udeležbe v tej družbi. Obvladovanje obstaja, ko ima obvladujoča
družba Telekom Slovenije zmožnost vplivati na finančne in poslovne odločitve družbe za pridobivanje
koristi iz njenega delovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko
se tako obvladovanje začne. Iz konsolidiranih računovodskih izkazov so odvisne družbe izključene v
trenutku, ko preneha kontrolni vpliv obvladujoče družbe ali druge družbe v skupini. Če pomemben
vpliv nad odvisno družbo preneha med letom, konsolidirani računovodski izkazi vsebujejo rezultat
družbe vse do dne, ko je še obstajal nadzor nad odvisno družbo. Po izgubi nadzora se odpravijo vsa
sredstva in obveznosti odvisne družbe ter se dobiček ali izguba zaradi izločitve družbe pripozna v
konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če skupina zadrži kakšen delež v prejšnji odvisni družbi, se
ta delež izmeri po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja. Pozneje se ta delež glede na
stopnjo obvladovanja v kapitalu obračuna kot finančna naložba v pridruženo družbo (obračunana po
kapitalski metodi) ali kot finančna naložba v kapitalske instrumente po MSRP 9.
Ob pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločeni vsi medsebojni posli, sredstva in
obveznosti znotraj skupine, kapital, prihodki in odhodki ter denarni tokovi med družbami v skupini.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
183
b. Tuje valute
Posli v tuji valuti
Posli, izraženi v tuji valuti, se preračunajo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla.
Denarna sredstva, terjatve in obveznosti ter druga denarna sredstva se na dan bilance stanja
preračunajo v funkcionalno valuto z uporabo dnevnega tečaja menjave na dan bilance stanja.
Nedenarna sredstva in obveznosti v tuji valuti, merjene po izvirni vrednosti, se preračunajo z uporabo
tečaja, veljavnega na dan transakcije. Nedenarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti in
merjene po pošteni vrednosti, se preračunajo z uporabo tečaja na dan, ko je bila določena poštena
vrednost. Vse tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, kar ne velja za razlike, ki
nastanejo pri preračunu vrednosti naložb v kapitalske instrumente, razvrščene v skupino merjeni po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se pripoznajo neposredno v drugem
vseobsegajočem donosu.
Družbe, ki poslujejo v tuji valuti
Na poročevalski dan odvisne družbe v tujini, katerih funkcionalna valuta ni evro, svoja sredstva in
obveznosti preračunajo v evro z uporabo tečaja Evropske centralne banke (ECB) na dan poročanja,
za izkaz poslovnega izida pa uporabijo povprečni tečaj poročevalskega obdobja.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu iz funkcionalnih v predstavitveno valuto, se izkažejo v
konsolidiranem izkazu drugega vseobsegajočega donosa, v postavki prevedbena rezerva znotraj
kapitala, vse dokler odvisna družba v tujini ni odtujena. Takrat se znesek tečajnih razlik prenese iz
drugega vseobsegajočega donosa v konsolidirani izkaz poslovnega izida.
c. Neopredmetena sredstva
Neopredmeteno sredstvo se pripozna, ko je verjetno, da bodo v skupino ali družbo pritekale z njimi
povezane gospodarske koristi, in ko je mogoče zanesljivo izmeriti njihovo nabavno vrednost.
Neopredmetena sredstva s končno dobo koristnosti se po začetnem pripoznanju izkažejo po nabavni
vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in za morebitno izgubo iz oslabitve.
Za neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti se najmanj enkrat letno ugotavlja ali jih je
treba oslabiti v skladu z MRS 36.
Vsa neopredmetena sredstva, razen dobrega imena, imajo končno dobo koristnosti.
Skupina in družba Telekom Slovenije spremljata dobe koristnosti pomembnejših neopredmetenih
sredstev po skrbnikih teh sredstev in v delovni skupini, ki letno preverja dobe koristnosti in preostalo
vrednost. Če so ocenjena pričakovanja bistveno drugačna od veljavnih ocen amortizacijske stopnje,
se vpliv preračuna za sedanje in prihodnja obdobja. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k
računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem je sprememba nastala. Ocenjene dobe
koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava na podlagi enakomernega časovnega
amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstva in se začne obračunavati ko je sredstvo
razpoložljivo za uporabo.
Ocenjene dobe koristnosti skupin neopredmetenih sredstev v letu 2021
Skupine neopredmetenih sredstev
Dobe koristnosti v letih
– koncesije
15 do 20
– blagovne znamke
10
– licence
1 do 7
– programske pravice za TV-vsebine
1 do 6
– stroški pridobitev pogodb s kupci
2 do 3, 5
– lista kupcev
3 do 5
– računalniški programi
3 do 7
– druge premoženjske pravice
3 do 20
Stroški pridobljenih koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra se usredstvijo po nabavni
vrednosti ter se enakomerno časovno amortizirajo v dobi trajanja koncesijske pogodbe, kar je med 3 in
20 leti - pojasnilo 445.
Stroški za pridobitev pogodb s kupci so stroški, ki so neposredno povezani s pridobivanjem naročnikov
in predstavljajo dodatne stroške, ki jih imata skupina in družba s tem da pridobita pogodbe s kupci in ki
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
184
ne bi nastali, če skupina in družba pogodb ne bi pridobili. Prodajne provizije se evidentirajo kot stroški
pridobivanja pogodb s kupci in se amortizirajo skladno s prenosom gospodarskih koristi kupcu, tj. v
dobi pričakovanega trajanja pogodbe. Če bi prekinjena razmerja in naknadni poračuni prodajnih
provizij presegali 5 % vrednosti letne višine usredstvenih provizij, bi skupina in družba neopredmetena
sredstva iz naslova prodajnih provizij ustrezno znižali. Ocena prekinitev se letno preverja.
Usredstveni stroški vključujejo stroške materiala, neposredne stroške dela in druge stroške, ki jih je
mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Skupina in družba po
skrbnikih projektov nadzorujeta, da se usredstvijo le stroški, ki sledijo opredeljenim kriterijem.
Stroški razvijanja se med neopredmetenimi sredstvi pripoznajo, če se lahko zanesljivo izmerijo, če je
izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če bo njegova uporaba prinašala bodoče
gospodarske koristi, če so na razpolago ustrezni viri za dokončanje razvijanja in kadar obstaja namen
sredstvo uporabiti ali prodati.
Neopredmeteno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva ne
pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave
neopredmetenega sredstva in so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in knjigovodsko
vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se neopredmeteno sredstvo odpravi.
Družba prek skrbnikov sredstev letno preverja zunanje in notranje okoliščine, ki bi lahko bile pokazatelj
potrebe po oslabitvi neopredmetenih sredstev. Pri ocenjevanju, ali ti pokazatelji obstajajo, se preveri,
ali je prišlo do pomembnih tehnoloških sprememb, spremembe trga oziroma bistvenega padca
obrestnih mer. Če taki pokazatelji obstajajo, se ugotovi nadomestljiva vrednost sredstva. Slabitev se
izvede, če knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva presega njegovo nadomestljivo
vrednost. Skupina in družba v tekočem in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne
tokove iz gospodarskih koristnosti neopredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
Dobro ime
Dobro ime nastane ob prevzemu odvisne družbe in se meri po nabavni vrednosti, zmanjšani za
nabrano izgubo zaradi oslabitve. Slabitev dobrega imena se ugotavlja za denar ustvarjajočo enoto
vsaj enkrat letno. Določitev sedanje vrednosti od poslovodstva zahteva oceno pričakovanih denarnih
tokov iz denar ustvarjajoče enote in tudi določitev primerne diskontne stopnje. Slabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki poslovanja v postavki slabitev neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstev.
d. Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva v lasti družb v skupini se ob pridobitvi izkažejo po njihovi nabavni
vrednosti. V nabavno vrednost se vključijo vsi stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi
opredmetenega sredstva za nameravano uporabo.
Ocenjeni stroški vzpostavitve lokacij za sprejemno-oddajne postaje v prvotno stanje se izkažejo kot
sestavni del nabavne vrednosti sredstva in se amortizirajo v njegovi preostali dobi koristnosti. Znesek
rezervacij, potrebnih za vzpostavitev prvotnega stanja, diskontiran na sedanjo vrednost, se izkaže
med dolgoročnimi rezervacijami.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbah v
skupini vključuje stroške materiala in neposredne stroške dela. Stroški gradnje ali izdelave
opredmetenih osnovnih sredstev, vključenih v nabavno vrednost, se pripoznajo kot znižanje stroškov v
poslovnem izidu.
Kadar so posamezne postavke sredstev sestavljene iz delov, ki imajo različne dobe koristnosti, se ti
deli obravnavajo kot posamezne postavke opredmetenih osnovnih sredstev.
Poznejši stroški v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečajo njihovo nabavno vrednost, če je
verjetno, da bodo njihove prihodnje gospodarske koristi pritekale v skupino ali družbo.
Skupina in družba po skrbnikih projektov mesečno spremljata potek projektov in investicij. Če se
ugotovi, da se določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Opredmetena osnovna sredstva se po začetnem pripoznanju merijo po njihovi nabavni vrednosti in se
vrednostno zmanjšujejo zaradi amortiziranja ali morebitnih slabitev.
Letno se preverjata doba koristnosti in preostala vrednost pri pomembnejših postavkah opredmetenih
osnovnih sredstev, amortizacijska stopnja pa se glede na to preračuna za sedanja in prihodnja
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
185
obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek spremembe ocene skupina in družba
opišeta v pojasnilih v obračunskem obdobju, v katerem se je spremenila.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava posamično na podlagi enakomernega
časovnega amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev.
Ocenjene dobe koristnosti skupin opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2021
Skupine opredmetenih osnovnih sredstev
Dobe koristnosti v letih
– zgradbe
50
– elektro in strojne instalacije
15 do 30
– kabelska kanalizacija
33, 3
– kabelsko omrežje – zračno
10
– kabelsko omrežje – zemeljsko
20 do 25
– centrale
5 do 12, 5
– druga oprema
1 do 15
Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se pripoznajo po njihovi do tedaj oblikovani
nabavni vrednosti. Zemljišča in opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi se ne amortizirajo.
Amortizacija se začne obračunavati, ko so sredstva razpoložljiva za uporabo.
Opredmeteno osnovno sredstvo se odpravi pri odtujitvi ali kadar se od uporabe ali odtujitve sredstva
ne pričakujejo nikakršne prihodnje gospodarske koristi. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave
opredmetenega osnovnega sredstva ter so merjeni kot razlika med čistimi prihodki od odtujitve in
knjigovodsko vrednostjo sredstva, se pripoznajo v poslovnem izidu, ko se opredmeteno osnovno
sredstvo odpravi.
Skrbniki osnovnih sredstev letno preverjajo zunanje in notranje okoliščine (pomembne tehnološke
spremembe, spremembe trga, zastarelost ali fizično stanje posameznega opredmetenega sredstva), ki
bi lahko bile pomemben pokazatelj (ne)ustreznosti dobe koristnosti ali potrebe po slabitvi
opredmetenih osnovnih sredstev. Opredmeteno osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova
knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost,
zmanjšana za ocenjene stroške pri prodaji, ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Vrednost
pri uporabi se oceni kot sedanja vrednost pričakovanih bodočih denarnih tokov, pri čemer so ti
diskontirani na sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje pred davkom iz dobička.
Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev se pripozna v izkazu poslovnega izida med drugimi odhodki
iz poslovanja med slabitvami neopredmetenih in opredmetenih sredstev. Skupina in družba v tekočem
in prihodnjih letih načrtujeta pozitiven rezultat in denarne tokove iz gospodarskih koristnosti
opredmetenih sredstev, zato slabitve sredstev nista ugotavljali.
e. Najemi
Skupina in družba kot najemnik
Ob podpisu najemne pogodbe skupina in družba presojata, ali pogodba vsebuje najem v skladu s
standardom MSRP 16. Za najem se po tem standardu šteje pogodba, ki za določeno obdobje
najemniku daje pravico do uporabe določenega sredstva v zameno za plačilo najemnine. Skupina
Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije nista uporabili izjem, ki jih predvideva standard, za
najeme pogodb z majhnimi vrednostmi, in za najeme, katerih trajanje najema se konča prej kot v 12
mesecih od začetne uporabe.
Standard za najemne pogodbe določa, da najemnik na začetku najema pripozna pravico do uporabe
sredstva (sredstvo v najemu) in obveznost iz najema.
Sredstvo s pravico do uporabe se pripozna na dan začetka najema, to je, ko je sredstvo na voljo za
uporabo. Začetno merjenje sredstva zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema
(diskontirana sedanja vrednost najemnin, ki na ta datum še niso plačane), plačila najemnin, ki so bila
izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude na najem in oceno
morebitnih stroškov, ki bodo nastali v družbi pri odstranitvi sredstva. Spremenljive najemnine, ki niso
odvisne od inflacije ali obrestne mere, niso vključene v merjenje obveznosti iz najema in pravice do
uporabe sredstev. S tem povezana plačila se pripoznajo v obdobju nastanka dogodka kot poslovni
odhodek.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
186
Sredstva s pravico do uporabe se nato merijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrano
amortizacijo in za izgube zaradi oslabitve, ter se prilagodijo za vsako ponovno merjenje obveznosti iz
najema. Sredstvo se amortizira od začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do
konca trajanja najema, če je to krajše od dobe koristnosti. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas
ali se letno podaljšuje, se uporabijo pričakovane dobe amortiziranja za posamezno skupino sredstev.
Sredstva s pravico do uporabe se razvrstijo v spodaj navedene skupine. Če gre za pogodbe z
nedoločeno dobo, se uporabljajo naslednje dobe koristnosti:
Naziv skupine sredstev v najemu
Dobe koristnosti v letih
Bazne postaje – služnost in najem
15
Najem prostorov
10
Tehnološki prostori – služnost in najem
15
Najem vodov
15
Drugo
5
Ocenjene dobe koristnosti se glede na preteklo leto niso spremenile.
Letno se preverjajo znamenja slabitve in v primeru njihovega nastanka se ugotavlja nadomestljiva
vrednost teh sredstev. V primeru slabitve se ta pripozna v izkazu poslovnega izida v skladu z MRS 36.
Obveznosti iz najema se pripoznajo na datum začetka najema sredstva po sedanji vrednosti
najemnin, ki še niso plačane. Obveznosti predstavljajo diskontirane pogodbeno določene najemnine,
nekatere pogodbe vključujejo tudi prilagoditev obveznosti za spremembo indeksa življenjskih stroškov.
Za določitev diskontne stopnje se uporabi obrestna mera, ki izhaja iz stroškov zadolževanja in temelji
na obrestni meri po kateri skupina in družba, ob upoštevanju bonitetne ocene, lahko pridobita posojilo
za nakup opredmetenega osnovnega sredstva primerljivega zneska (vrednosti) in zapadlosti. Pri
poznejšem merjenju obveznosti iz najemov se te povečajo za vrednost, ki odraža obresti na
obveznosti iz najema, zmanjšajo za vrednost plačil najemnine in ob spremembi pogojev najema se
ponovno izmeri sedanja vrednost na podlagi ponovne ocene prihodnjih najemnin ali spremembe
najema (trajanje najema ali cene najema).
Po datumu začetka najema se finančne obveznosti iz najemov ponovno izmerijo z uporabo nove
diskontne stopnje, če se je spremenilo trajanje najema ali vrednost prihodnjih najemnin. Ob odpovedi
najema ali zmanjšanju se dobiček ali izguba, ki sta povezana z delno ali popolno odpovedjo najema,
pripoznata v izkazu poslovnega izida.
Obveznosti iz najema se izkazujejo med dolgoročnimi obveznostmi, razen obveznosti, ki bodo
poravnane v obdobju naslednjih 12 mesecev od datuma bilance stanja in so v bilanci stanja izkazane
kot kratkoročne obveznosti iz najema.
Najemi zajemajo najem vodov, najeme poslovnih in tehnoloških prostorov, ustanovitev služnosti
oziroma najem zemljišč ali prostorov za bazne postaje oziroma funkcijskih lokacij. Medoperaterski
zakupi v Sloveniji so v večini storitev regulirani z javno objavljenimi ceniki. Za dolgoročne najeme se
sklepajo pogodbe s točno določenim obdobjem, večinoma za 15 let.
Za poslovne prostore, bazne postaje in funkcijske lokacije je nadomestilo za služnost ali najemnina
določena glede na dogovore, cenitve in cenike lastnikov. Najemne pogodbe so sklenjene za določen
oziroma nedoločen čas, služnostne pogodbe pa za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega
omrežja in pripadajoče infrastrukture ali določen čas z možnostjo podaljšanja na podlagi novih
pogajanj. Pri pogodbah, sklenjenih za nedoločen čas in čas obratovanja, obstajajo pogoji prekinitve. Ti
pogoji so lahko naslednji:
- najemnik oziroma služnostni upravičenec lahko pisno odpove pogodbo v roku 3 mesecev, če se
predmetna nepremičnina izkaže za tehnično neustrezno ali ni potrebe po njej;
- lastnik lahko prekine pogodbo brez odpovednega roka, če najemnik uniči objekt;
- od 3- do 12-mesečni odpovedni rok, če najemnik krši določbe sklenjene pogodbe;
- možnost odpovedi v roku 1 leta s strani lastnika nepremičnine po določbah Obligacijskega
zakonika ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
187
Skupina in družba kot najemodajalec
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije vse najeme razvrstita med poslovne najeme,
saj se z najemom ne prenesejo vsa pomembna tveganja in koristi, povezana z lastništvom sredstva, ki
je predmet najema. Najemnine iz poslovnega najema se v izkazu poslovnega izida pripoznajo kot
prihodek enakomerno v obdobju trajanja najema. Najemi se nanašajo predvsem na kolokacije, najem
prostorov in najem baznih postaj. Podlaga za opredelitev možnih plačil najemnin so za regulirane
storitve vzorčne pogodbe, za neregulirane pa komercialni ceniki storitev. Podlage za plačila najemnin
se oblikujejo pod enakimi pogoji, kot če skupina in družba nastopata kot najemojemalec. Najemne
pogodbe za uporabo prostorov, kolokacij in baznih postaj so večinoma sklenjene za nedoločen čas.
Odpovedni rok je od 2 do 12 mesecev. Pravico do odpovedi pogodbe nosi kupec pod pogoji
določenimi v sami pogodbi. V primeru izrednih okoliščin (neplačilo) lahko pogodbo odpovesta tudi
skupina in družba.
f. Finančni instrumenti
Finančna sredstva
Finančno sredstvo se pripozna, ko skupina oziroma družba postane stranka v pogodbenih določbah
finančnega instrumenta.
Ko skupina oziroma družba finančno sredstvo prvič pripozna, ga na podlagi poslovnega modela za
upravljanje finančnih sredstev in na podlagi značilnosti pogodbenih denarnih tokov pridobljenega
finančnega sredstva razvrsti v eno izmed naslednjih skupin:
– finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, ali
– finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, so finančni instrumenti, ki jih skupina in družba
posedujeta v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih denarnih
tokov ter na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti. V
tej kategoriji se vodijo dana posojila, poslovne in druge terjatve, depoziti ter denar in denarni
ustrezniki.
Dana posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave in se na začetku izmerijo po pošteni
vrednosti, povečani za morebitne neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se izmerijo po
odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za pričakovane kreditne izgube.
Nastali dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu:
– če se odpravi pripoznanje finančnega sredstva;
– če se sredstvo prerazporedi v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida;
– zaradi pripoznanja oslabitev.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
V tej skupini se vodijo naložbe v dolžniške in kapitalske finančne instrumente oziroma v delnice in
deleže drugih družb.
Skupina in družba se ob začetnem pripoznanju naložb v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za
trgovanje, nepreklicno odločita, da te naložbe vodita kot sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa. Ta odločitev se sprejme posamično za vsako naložbo posebej.
Poštena vrednost naložb, ki kotirajo na borzi, se izmeri po zaključnem borznem tečaju na vsak datum
poročanja.
Naložbe se pripoznajo oziroma se pripoznanje odpravi na dan sklenitve nakupa oziroma prodaje.
Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti finančnega sredstva se pripoznajo v drugem
vseobsegajočem donosu in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerve za poštene vrednosti
finančnih instrumentov v neto znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne
smejo naknadno prenesti v poslovni izid, lahko pa skupina in družba prenašata kumulativni dobiček ali
izgubo znotraj postavk kapitala.
Prejete dividende se pripoznajo v poslovnem izidu samo:
– ob vzpostavitvi pravice podjetja do izplačila dividende;
– če je verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane z dividendo, pritekale v podjetje, in
– če je znesek dividende mogoče zanesljivo izmeriti,
razen če dividenda očitno predstavlja povračilo dela nabavne vrednosti naložbe.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
188
Izpeljani finančni instrumenti se uporabljajo za varovanje izpostavljenosti družb pred tveganji, ki
izhajajo iz dejavnosti financiranja in investiranja. Način pripoznanja dobičkov ali izgub iz spremembe
poštene vrednosti teh instrumentov je odvisen od vrste varovanja pred tveganjem: ali gre za
računovodsko varovanje pred tveganjem ali ne. Obveznosti iz obrestne zamenjave se merijo po
pošteni vrednosti, ki jo družba pridobi od udeleženih bank v poslu. Družba najmanj trimesečno
preverja ali je varovanje obrestne mere še uspešno in v tem primeru učinke vrednotenja izkazuje v
drugem vseobsegajočem donosu. Poštena vrednost je v bilanci stanja v primeru pozitivnega
vrednotenja izkazana med finančnimi sredstvi oziroma finančnimi obveznostmi v primeru negativnega
vrednotenja.
Terjatve do kupcev in druge terjatve
Terjatve do kupcev so zneski terjatev do poslovnih partnerjev iz prodaje blaga in storitev v okviru
rednega poslovanja.
Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub skladno z MSRP 9 skupina in družba uporabljata
poenostavljen pristop. Popravek vrednosti terjatev se izračunava kot znesek enak pričakovanim
kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja terjatve. Za merjenje pričakovanih kreditnih izgub so
bile terjatve združene v skupine na podlagi skupnih značilnosti kreditnega tveganja in zapadlosti.
Pričakovane stopnje izgub temeljijo na podatkih o plačilih v zadnjih 36 mesecih in preteklih kreditnih
izgubah, nastalih v tem obdobju. Učinek v prihodnost usmerjenih makroekonomskih podatkov na
pričakovane kreditne izgube se je štel kot nepomemben.
Izguba zaradi oslabitve terjatev se pripozna med poslovnimi odhodki v izkazu poslovnega izida in kot
zmanjšanje (popravek) vrednosti terjatev.
Oslabitev finančnih sredstev
Skupina in družba uporabljata model pričakovanih izgub, skladno z MSRP 9, in morata poleg nastalih
izgub pripoznati tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. V ta namen
skupina in družba ocenita dokaze o slabitvi finančnih sredstev.
Na vsak datum poročanja morata skupina in družba pripoznati pričakovane kreditne izgube v celotnem
obdobju trajanja za vsa finančna sredstva, pri katerih se je od začetnega pripoznanja povečalo
kreditno tveganje. Pri tem upoštevata vse primerne in dokazljive informacije, vključno z informacijami,
usmerjenimi v prihodnost.
Skupina in družba za oceno slabitev uporabljata metodologijo ocenjevanja pričakovanih kreditnih
izgub, ki temelji na parametrih tveganja:
- izpostavljenost ob neplačilu (angl. Exposure at Default – EAD),
- verjetnost neplačila (angl. Probability of Default – PD) in
- izguba ob neplačilu (angl. Loss Given Default – LGD).
Ocene parametrov tveganja, ki jih upoštevata pri ocenjevanju pričakovanih kreditnih izgub, temeljijo na
kombinaciji lastnih in zunanjih (tržnih) podatkov.
Finančna sredstva se za namen morebitne oslabitve ocenijo posamično.
Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem instrumentu od začetnega pripoznanja ni
znatno povečalo, skupina in družba izmerita zmanjšanje (popravek) vrednosti za izgubo za navedeni
finančni instrument kot znesek enak pričakovanim kreditnim izgubam v prihodnjem 12-mesečnem
obdobju.
Za terjatve do kupcev in kratkoročna pogodbena sredstva, ki ne vsebujejo pomembne sestavine
financiranja, se uporabi poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno
meri kot znesek, enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja.
Skupina in družba Telekom Slovenije v letu 2021 nista spremenili tehnike ocenjevanja ali pomembnih
predpostavk pri ocenjevanju popravka vrednosti za ta finančna sredstva.
Odprava pripoznanja finančnih sredstev
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, kadar:
- se prenesejo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov iz finančnega sredstva;
- se obdržijo pogodbene pravice do prejemanja denarnih tokov, vendar pa se prevzame pogodbena
obveza za izplačilo navedenih denarnih tokov enemu ali več podjetjem (končnim prejemnikom) in
ni obveze izplačati zneskov, razen če se prejmejo ustrezni zneski iz izvirnega sredstva.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
189
Ob odpravi pripoznanja celotnega finančnega sredstva se razlika med njegovo knjigovodsko
vrednostjo (merjeno na dan odprave pripoznanja) in prejetim nadomestilom (vključno z vsakim novim
pridobljenim sredstvom, zmanjšanim za na novo prevzeto obveznost) pripozna v poslovnem izidu,
razen naložb v delnice in deleže drugih družb, za katere se skupina in družba nepreklicno odločita, da
bosta poznejše spremembe poštene vrednosti predstavili v drugem vseobsegajočem donosu.
Finančne obveznosti
Finančne obveznosti skupine in družbe predstavljajo predvsem prejeta posojila.
Prejeta posojila se ob začetnem pripoznanju izkažejo po pošteni vrednosti, zmanjšani za morebitno
nastale stroške. Po začetnem pripoznanju se prejeta posojila izkažejo po odplačni vrednosti z uporabo
efektivne obrestne mere.
Med finančnimi obveznosti so pripoznane tudi obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida
(dividende) dokler niso izplačane. Dividende se pripoznajo kot obveznost v obdobju in višini, v kateri
so potrjene na skupščini lastnikov. Pripoznanje posojil se odpravi, ko so pogodbene obveznosti
izpolnjene, razveljavljene ali zastarane.
Poslovne in druge obveznosti
Obveznosti do dobaviteljev in druge poslovne obveznosti se ob začetnem pripoznanju izkažejo po
pošteni vrednosti, po začetnem pripoznanju pa so izkazane po odplačni vrednosti. Med dolgoročnimi
poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske pravice in druge
obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.
Naložbe družbe Telekom Slovenije v odvisne družbe
Naložbe v odvisne družbe se v ločenih računovodskih izkazih družbe Telekom Slovenije vodijo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitne izgube iz oslabitve. Naložbe v odvisne družbe se
pripoznajo na dan, ko je izvršen prenos tveganj in koristi na obvladujočo družbo – ko dobi kontrolni
vpliv.
Skupina nima naložb v pridružene družbe in skupne podvige.
Znamenja slabitve finančnih naložb v odvisne družbe se preverjajo predvsem po dveh kriterijih, in
sicer:
− primerjava knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan s sorazmernim delom
knjigovodske vrednosti celotnega kapitala odvisne družbe. Kot znamenje slabitve se šteje
preseganje knjigovodske vrednosti finančne naložbe na presečni dan za več kot 20 % od
sorazmernega dela kapitala odvisne družbe;
− primerjava realizacije ključnih kazalnikov poslovnega leta s projekcijami poslovanja odvisne
družbe.
g. Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna
vrednost naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive
stroške (transakcijski stroški). Po začetnem pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Amortizacija naložbenih nepremičnin se obračunava posamično na podlagi enakomernega časovnega
amortiziranja skozi celotno ocenjeno dobo koristnosti sredstev. Zemljišča se ne amortizirajo. Doba
koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Znamenja slabitve se preverjajo enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Naložbena nepremičnina se odpravi ob odtujitvi ali ko se naložbena nepremičnina trajno umakne iz
uporabe ter se ne pričakujejo prihodnje gospodarskih koristi. Vsak dobiček ali izguba, ki izhaja iz
odprave pripoznanja nepremičnine, izračunane kot razlika med čistim prihodkom od odtujitve in
knjigovodsko vrednostjo sredstva, se vključi v poslovni izid v obdobju, v katerem se naložbena
nepremičnina odpravi.
h. Sredstva za odtujitev
Sredstva za odtujitev so sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana s prodajo
in ne z nadaljnjo uporabo. Prodaja teh sredstev mora biti zelo verjetna in predvidena v naslednjih 12
mesecih. Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko skupina ali družba prejme zavezujočo ponudbo kupca
za nakup sredstev.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
190
Sredstva se prerazvrstijo med sredstva za odtujitev po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti,
zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je nižja. Sredstva, razvrščena med sredstva za
odtujitev, se ne amortizirajo.
Izguba zaradi oslabitve sredstev za odtujitev se pripozna v izkazu poslovnega izida v postavki drugi
odhodki poslovanja, slabitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 11).
Skupina in družba periodično preverjata, ali sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med
sredstvi za odtujitev. Če ne, jih prerazvrstita nazaj med opredmetena osnovna sredstva. Taka sredstva
se izmerijo po nižji izmed naslednjih vrednosti:
– knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva med sredstva za odtujitev, prilagojena za
morebitno amortizacijo, ki bi bila pripoznana v primeru, da nepremičnina ne bi bila razvrščena med
nepremičnine, namenjene prodaji;
– nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo odtujeno.
Prilagoditve knjigovodske vrednosti sredstev, ki ne spadajo več med sredstva za odtujitev, se vključijo
v poslovni izid v obdobju, v katerem ta sodila niso več izpolnjena.
i. Zaloge
Ob začetnem pripoznanju se zaloge ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, v
kateri so upoštevani na računu pripoznani popusti, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter
neposredni stroški nabave.
Zaloge se vrednotijo po metodi drsečih povprečnih cen.
Zaloge z malo gibanja, zastarele ali poškodovane zaloge se slabijo na čisto iztržljivo vrednost, ki je
nižja od knjigovodske vrednosti ali ocenjene prodajne vrednosti, dosežene v okviru rednega
poslovanja ter zmanjšane za stroške dokončanja in stroške prodaje količinske enote.
j. Odloženi stroški
Predstavljajo pretežno vnaprej plačane stroške zakupa kapacitet na vodih, ki niso opredeljeni kot
najem po MSRP 16 in druga sredstva, ki se časovno razmejujejo in se časovno enakomerno
prenašajo med stroške, pri čemer se prenos začne z začetkom veljavnosti pogodbe. Glede na trajanje
so razvrščena med dolgoročna (nad 12 mesecev) in kratkoročna sredstva (do 12 mesecev).
Odloženi stroški se nanašajo predvsem na stroške mednarodnega obračuna.
k. Denar in denarni ustrezniki
Denar in denarni ustrezniki vključujejo denarna sredstva v blagajni, prosto razpoložljiva sredstva na
računih pri bankah in kratkoročne depozite do treh mesecev zapadlosti, pri katerih je tveganje
spremembe poštene vrednosti minimalno.
l. Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če zaradi preteklega dogodka obstaja sedanja obveza (pravna ali
posredna) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
pritekanje gospodarskih koristi, ter je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti. V primeru
pomembnega učinka se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih pričakovanih bodočih denarnih
tokov.
Obveznosti z nedoločeno višino in nedoločenim časovnim nastankom se obravnavajo glede na oceno
poslovodstva o višini in časovnem nastanku obveznosti ter verjetnosti odtoka sredstev, ki bi bila
potrebna za poravnavo pravnih in posrednih obveznosti.
Pogojne obveznosti v računovodskih izkazih niso pripoznane, saj njihovega zneska ni bilo mogoče
zanesljivo izmeriti ali pa bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v
nenapovedljivi prihodnosti, na kar skupina in družba ne moreta vplivati.
Poslovodstvo posamezne družbe v skupini redno mesečno preverja, ali je za poravnavo možne
obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če ta postane verjeten, se možna
obveznost prerazporedi tako, da se zanjo v računovodskih izkazih oblikuje rezervacija v trenutku, ko
se spremeni stopnja verjetnosti.
Rezervacije se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile
oblikovane.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
191
Rezervacije za obveznosti za tožbe se oblikujejo na podlagi ocen strokovnih služb ali zunanjih
sodelavcev o verjetnem izidu tožb. Primernost oblikovanja rezervacij se preverja za vsak tožbeni
postopek posebej glede na višino tožbenega zahtevka, predmet tožbe, navedbe tožeče stranke in
glede na potek posameznega postopka. Zaradi negotovosti so lahko dejanske obveznosti drugačne
od prvotno ocenjenih. Poslovodske ocene se lahko spremenijo, če se pridobijo nove informacije.
Popravki teh ocen lahko bistveno vplivajo na rezultate poslovanja. Višina oblikovanih rezervacij za
obveznosti za tožbe je razkrita v pojasnilu 31.
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi zakonskih
predpisov, kolektivnih pogodb in internih aktov, po katerih obstaja zaveza k plačilu odpravnin ob
upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim. Rezervacije so oblikovane na podlagi aktuarskega izračuna,
ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Oblikovane so v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in
jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja. Izračun se naredi za vsakega zaposlenega, ob
upoštevanju stroškov odpravnine ob upokojitvi in stroška vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij in se
ustrezno povečajo ali zmanjšajo. To velja predvsem za določitev diskontne stopnje, ocene fluktuacije
zaposlenih in ocene rasti plač. Ocena obveznosti za te rezervacije se zaradi kompleksnosti
aktuarskega izračuna in dolgoročnosti v prihodnosti lahko spremeni. Uporabljene predpostavke so
razkrite v pojasnilu 31.
Rezervacije za stroške odstranitve baznih postaj se nanašajo na stroške odstranitve sprejemno-
baznih postaj in vzpostavitve najetih nepremičnin v prvotno stanje. Znesek rezervacije je najboljša
ocena stroškov odstranitve baznih postaj. Evidentira se v višini diskontirane vrednosti za čas trajanja
koncesijske pogodbe. Uporabljena diskontna stopnja temelji na dolgoročni stopnji donosa netveganih
vrednostnih papirjev. Podlaga za evidentiranje ocene je analiza dejanskih stroškov razgradnje baznih
postaj, ki se pripravi praviloma vsaka tri leta. Konec vsakega leta skupina in družba ocenita, ali so
oblikovane rezervacije zadostne, in ustrezno prilagodita višino rezervacije.
Rezervacije za prestrukturiranje podjetja se nanašajo na odpravnine zaposlenim ob kadrovskem
prestrukturiranju in se oblikujejo, ko so del strateškega poslovnega načrta ter sta znana število in
dinamika odhodov delavcev.
m. Poslovne obveznosti
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostim so evidentirane predvsem obveznosti za programske
pravice in druge obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja.
n. Vnaprej vračunani stroški
Kot vnaprej vračunani stroški so evidentirani stroški za neizkoriščene letne dopuste, stroški iz
obračuna za mednarodne storitve, ovrednoteni po opravljenem prometu, za katere še ni bilo prejetega
računa in drugi vračunani stroški. Razlike do dejanskih stroškov se vključijo v poslovni izid po prejemu
računov. Če se račun za že vnaprej vračunane stroške ne prejme v roku treh let po pripoznanju, se jih
po preteku tega časa odpravi. Izjema so stroški iz obračuna za mednarodne storitve, katerih odprava
se presoja individualno.
o. Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje se pripoznajo le na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem. Pripoznajo se, ko se
prenesejo blago in storitve na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, ki se pričakuje v zameno za to
prodano blago in storitve.
Vsak obljubljeni proizvod ali storitev je obravnavan kot samostojna izvršitvena obveza, če je različen.
Različen je takrat, ko ima lahko kupec koristi od proizvoda ali storitve. Izvršitvena obveza je obljuba
kupcu zagotoviti proizvode ali storitve. Skupina in družba sta identificirali naslednje izvršitvene obveze:
– storitev,
– blago.
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr.
delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se
razporedi cena celotnega posla na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih
prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev se
pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na
pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi
zaračunane. Plačilni roki so do 90 dni.
Vrednost celotnega posla je znesek nadomestila, ki se pričakuje v zameno za predajo obljubljenih
proizvodov ali storitev. Vrednost je lahko fiksna ali spremenljiva.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
192
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko se izpolni izvršitvena obveza, to je ko se na kupca prenese
obvladovanje nad proizvodom ali storitvijo. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo
sredstva in prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in
prejemanje koristi iz sredstva. Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma,
skupina in družba prihodke pripoznavata mesečno v znesku, ki neposredno ustreza vrednosti do
tistega trenutka izpolnjenega dela obveze. Na podlagi opravljenih storitev ali prenosa blaga na kupca
skupina in družba pripoznata prihodke v obračunskem obdobju v katerem se opravijo storitve oziroma
prenos blaga in v znesku, ki sta ga upravičeni zaračunati.
Popusti, odobreni ob podpisu pogodbe, se razporedijo na vse izvršitvene obveze in se razmejijo v dobi
trajanja pogodbe. Vsi naknadno odobreni popusti se pripoznajo v obdobju, za katero so odobreni, kot
znižanje prihodkov. Prihodki so pripoznani v neto vrednosti brez davka na dodano vrednost, drugih
davkov in s prodajo povezanih morebitnih popustov.
Prihodki mobilnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov, sporočil,
prenosa podatkov, »roaming out« in dodatnih storitev (npr. storitve z dodano vrednostjo, M-vrata) ter
prihodke od prodaje mobilnih telefonov in dodatne opreme.
Prihodki od prodaje predplačniških kartic se odložijo in se pripoznajo v obdobju, ko naročnik koristi
predplačniške storitve. Če jih naročnik ne opravi (koristi), se prihodek pripozna, ko poteče veljavnost
posameznega predplačniškega računa.
Prihodki fiksnega segmenta vključujejo prihodke od priključnin, naročnin, pogovorov in prihodke od
prodaje trgovskega blaga. Fiksne storitve zajemajo prihodke širokopasovnih storitev, klasične govorne
fiksne telefonije in Centreksa, fiksnih podatkovnih storitev (storitve z dodano vrednostjo), podatkovne
komunikacije, IT-storitev in blaga ter prihodke drugih telekomunikacijskih storitev.
Priključnine v mobilnem in fiksnem segmentu se evidentirajo v obdobju, ko je opravljena priključitev
uporabnika. Naročnine se zaračunavajo mesečno. Prihodki storitev z dodano vrednostjo se izkazujejo
na neto osnovi v višini pogodbene provizije. Prihodki IT-storitev in blaga (sistemska integracija,
računalništvo v oblaku, upravljanje celostnih IT-rešitev) se evidentirajo v odvisnosti od pogodbenega
razmerja s kupcem. Ob zagotavljanju in vzdrževanja storitev se prihodki zaračunavajo mesečno ali se
razmejijo v pogodbeni dobi. Če se licence ali IT-produkti prodajo, se prihodki pripoznajo v obdobju
prodaje.
Prihodki iz novih storitev obsegajo predvsem prihodke od električne energije in finančnih storitev
(VALÚ Moneta), eZdravja in zavarovanj. Skupina in družba pri prodaji električne energije nastopata
kot principal, zato se prihodki pripoznajo po bruto osnovi. Trošarina, prispevki in uporaba omrežja za
električno energijo se ne prištevajo k prihodkom od prodaje.
Prihodki z veleprodajnega trga vključujejo prihodke širokopasovnega dostopa, razvezanega
dostopa, medomrežnega povezovanja, zakupa omrežja, nacionalnega sledenja domačih in tujih
medoperaterskih storitev.
Prihodki od mednarodnega povezovanja so pripoznani na podlagi ocene pričakovane vrednosti glede
na promet, opravljen v preteklem mesecu. Mesečne razlike med ocenami in dejanskimi prihodki
nastajajo predvsem zaradi dovoljenega odstopanja pri podatkih o mesečnem prometu in sprememb v
ceni. Dovoljeno odstopanje je po pogodbah različno, največ 2 % pogodbene vrednosti. Razlike se
vključijo v poslovni izid, ko se ugotovijo dejanski prihodki. Prihodki so pripoznani na bruto osnovi, saj
skupina storitve zagotavlja z lastnim omrežjem in opremo na podlagi pogodbeno dogovorjenih cen.
Prihodki se pripoznajo v obdobju, ko so storitve opravljene.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago Skupine Telekom Slovenije vključujejo predvsem prihodke
od gradnje in vzdrževanja omrežja družbe GVO, poslovnih IT-rešitev družbe Avtenta, soli in povezanih
proizvodov družbe Soline ter multimedijskih vsebin družbe TSmedia.
Pri storitvah, pri katerih se izvršitvene obveze izpolnijo postopoma (npr. gradnja in vzdrževanje
telekomunikacijskih omrežij), skupina prihodke pripoznava mesečno v znesku, ki neposredno ustreza
vrednosti do tistega trenutka izpolnjenega dela obveze podjetja. Skupina pri merjenju postopnega
napredka v smeri popolne izpolnitve izvršitvene obveze uporablja metodo izložkov (output metoda).
Skupina ima sklenjene pogodbe, pri katerih se mesečno ugotavlja vmesna situacija glede na
opravljeno delo. Na podlagi zaključenih situacij, ki jih potrdi kupec, se izda mesečni prodajni račun in
pripoznajo prihodki.
Drugi prihodki in drugo trgovsko blago družbe Telekom Slovenije vključujejo prihodke od izvajanja
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
193
storitev podpore odvisnim družbam, najema prostorov in opreme, turizma, drugih
netelekomunikacijskih storitev, prodaje materiala in drugega trgovskega blaga. Skupina in družba v
vseh primerih sledita usmeritvi hkratnega pripoznanja prihodkov in stroškov v obdobju opravljene
storitve ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Pogodbena sredstva in pogodbene obveznosti
Pogodbeno sredstvo iz pogodb s kupci je pravica skupine in družbe do nadomestila v zameno za
blago ali storitve, ki sta jih tako skupina kot družba že prenesli na kupca, če je ta pravica odvisna od
česa drugega kot le minevanja časa (npr. izpolnjevanja obvez v prihodnosti). Pogodbeno sredstvo
nastane, ko se izvede prenos blaga ali storitev kupcu, preden kupec plača nadomestilo za ta prenos.
Glede na čas so sredstva razvrščena na dolgoročna in kratkoročna pogodbena sredstva.
Na dan poročanja se preveri, ali je treba pogodbena sredstva oslabiti. Za potrebe ugotavljanja
oslabitve pogodbenih sredstev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja, se uporabi
poenostavljen pristop, ki zahteva, da se popravek vrednosti za izgubo vedno meri kot znesek, ki je
enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja. Skupina in družba pogodbena
sredstva oslabita za pričakovane izgube. Pripoznanje pogodbenega sredstva se odpravi ob prekinitvi
pogodbe in se pripozna odhodek iz odpisa pogodbenih sredstev.
Pogodbene obveznosti so obveze za prenos blaga ali storitev kupcu, za katere sta skupina in družba
od kupca že prejeli nadomestilo. Pogodbene obveznosti, za katere se pričakuje, da bo prenos blaga
ali storitev na kupca prenesen v obdobju, daljšem od 12 mesecev, se evidentirajo kot dolgoročne
obveznosti.
Pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na vnaprej zaračunane kolokacije, ki so opredeljene
kot storitev v skladu z MSRP 15 in se prenašajo med poslovne prihodke glede na pogodbeno določen
čas kolokacije. Pri pogodbenih obveznostih gre za oceno izdanih dobropisov iz obračuna za
mednarodne storitve, ovrednotene po opravljenem prometu ter obveznosti iz prodaje predplačniških
kartic in programa zvestobe kupcev. Pri sofinanciranih projektih gre za prejeta denarna sredstva za te
projekte. Ob prekinitvi pogodbe s kupci, ki je povzročila pripoznanje obveznosti, se obveznosti odpravi
in pripoznajo prihodki iz odpisa obveznosti iz pogodb s kupci.
Državne podpore in sofinancirani projekti
Državne podpore iz sofinanciranih projektov so pripoznane v bilanci stanja glede na pogodbo in
dokumentacijo posameznega projekta, ko obstaja zagotovilo, da bo družba podporo prejela in da bo
izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Kot odloženi prihodki se pripoznajo prejeta denarna sredstva projektov,
ki še niso prihodki, ker stroški, pokrivanju katerih so prejeti zneski namenjeni, še niso nastali.
Pripoznanje tovrstnih razmejitev skupina in družba dosledno odpravita z obračunom upravičenih
stroškov. Vračunani prihodki nastanejo, ko so stroški v zvezi s projektom že nastali, vendar pogoji za
izdajo računa še niso izpolnjeni. Skupina in družba v skladu z MRS 20 - Obračunavanje državnih
podpor in razkrivanje državne pomoči, za predstavljanje s prihodki povezanih podpor uporabljata
metodo, po kateri se izkazujejo med drugimi prihodki.
p. Finančni prihodki in odhodki
Finančni prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem
so nastali na podlagi pogodbene obrestne mere. Prihodki od prejetih dividend se pripoznajo na dan,
ko skupina in družba pridobita pravico do dividende.
q. Davek iz dobička
Davek iz dobička poslovnega leta vključuje davek tekočega leta in odloženi davek.
Davek iz dobička se pripozna v izkazu poslovnega izida, razen če se nanaša na postavke,
neposredno pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu ali kapitalu. V tem primeru je pripoznan v
drugem vseobsegajočem donosu. Davek tekočega leta je pričakovani znesek davka iz dobička, ki ga
je treba poravnati glede na obdavčljivi dobiček v posameznem letu ob uporabi davčnih stopenj,
veljavnih na bilančni datum in vseh prilagoditev, pripoznanih v obdobju za davek za prejšnja obdobja.
Odloženi davki se izkažejo ob uporabi metode obveznosti po bilanci stanja za vse začasne razlike, ki
se pojavijo med knjigovodskimi in davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti. Znesek odloženega
davka se ugotovi na podlagi pričakovanega načina plačila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti
sredstev in obveznosti z uporabo pričakovane davčne stopnje davka iz dobička v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo, če je verjetno, da se bo v prihodnosti pojavil zadosten
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne davčne razlike.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
194
Odložene terjatve za davek in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska
pravica pobotati odmerjene terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dobička ter so
odloženi davki vezani na isto obdavčljivo pravno osebo in isti davčni organ. Odloženi davek se
evidentira neposredno v kapitalu ali drugem vseobsegajočem donosu, če se davek nanaša na
postavke, evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro drugega
vseobsegajočega donosa.
r. Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi na podlagi postavk v bilanci stanja na
31. december 2021 in 31. december 2020, izkaza poslovnega izida za leto 2021 ter dodatnih
podatkov, potrebnih za prilagoditev pritokov in odtokov.
4. Določanje poštene vrednosti
Glede na računovodske usmeritve in razčlenitve je v nekaterih primerih potrebna določitev poštene
vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina in družba za določanje
poštenih vrednosti upoštevata naslednjo hierarhijo ravni določanja poštene vrednosti:
1. nivo: določanje poštene vrednosti neposredno s sklicevanjem na uradno objavljeno ceno na
aktivnem trgu;
2. nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom
na pošteno vrednost, ki so v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti,
bodisi neposredno bodisi posredno;
3. nivo: druge tehnike ugotavljanja poštene vrednosti na podlagi predpostavk s pomembnim vplivom
na pošteno vrednost, ki niso v skladu z opaznimi trenutnimi tržnimi transakcijami z istimi instrumenti.
Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja so določene
po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti
potrebna dodatna pojasnila, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev
oziroma obveznosti. Več v pojasnilu 39.
Naložbene nepremičnine
Pri naložbenih nepremičninah se zaradi razkrivanja poštene vrednosti ta letno ugotavlja s pomočjo
pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin. Za podlago ocene vrednosti se upošteva poštena
vrednost definirana kot cena, ki bi bila prejeta za prodajo sredstva ali plačana za prenos v urejenem
poslu med tržnimi udeleženci na dan merjenja. Pri oceni vrednosti je preverjena primernost uporabe
metod za ocenjevanje vrednosti lastninskih pravic v okviru vseh treh načinov: tržnega načina, na
donosu zasnovanega način in nabavno-vrednostnega načina.
Naložbe v kapitalske instrumente
Poštena vrednost finančnih naložb v kapitalske instrumente, ki kotirajo na borzi, je določena na
podlagi zaključnega borznega tečaja na datum poročanja. Poštena vrednost finančne naložbe v
družbo ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o, je določena na podlagi ocene vrednosti, ki jo je pripravil
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Vplivi ocen vrednosti so opisani v pojasnilu 19.
Poslovne in druge terjatve
Kratkoročne poslovne terjatve niso diskontirane zaradi kratkoročnosti. Po začetnem pripoznanju je
njihova vrednost zmanjšana za pričakovane kreditne izgube.
Finančne obveznosti
Pri finančnih obveznostih iz prejetih posojil poštena vrednost ne odstopa od odplačne vrednosti.
5. Sestava Skupine Telekom Slovenije
Odvisne družbe
116
Skupino Telekom Slovenije na dan poročanja sestavljajo obvladujoča družba Telekom Slovenije in
naslednje odvisne družbe:
116
GRI GS 102-45
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
195
ODVISNE DRUŽBE
Naziv Naslov
Država
Dejavnost
Davčna
stopnja
Delež v
kapitalu
v %
Delež
glasovalnih
pravic v %
Delež
glasovalnih
pravic v %
Knjigovodska
vrednost kapitala v
tisoč EUR
Poslovni izid v
tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
2021
2020
SLOVENIJA
1
GVO, gradnja in
vzdrževanje
telekomunikacijskih
omrežij, d.o.o.
Cigaletova 10, Ljubljana
Slovenija
gradnja, vzdrževanje in
upravljanje
telekomunikacijskega
omrežja
19%
100%
100%
100%
24.629
30.824
4.931
2.915
2
Avtenta, napredne
poslovne rešitve,
d.o.o.
Stegne 19, Ljubljana
Slovenija
sistemski integrator
19%
100%
100%
100%
3.296
2.915
354
240
3
TSmedia, medijske
vsebine in storitve,
d.o.o.
Cigaletova 15,
Ljubljana
Slovenija
multimedijske in internetne
vsebine
19%
100%
100%
100%
342
-
1.215
31
-
453
4
SOLINE Pridelava
soli, d.o.o.
Seča 115, Portorož
Slovenija
pridelava soli ter
ohranjanje in upravljanje
krajinskega parka
19%
100%
100%
100%
1.207
1.470
-
265
-
1.012
5
TSinpo, d.o.o.
Litostrojska cesta 58 A
Slovenija
papirna galanterija
19%
100%
100%
100%
57
16
19
19
6
Optic
-Tel, d.o.o.
Cigaletova 10, Ljubljana
Slovenija
telekomunikacijske storitve
19%
100%
100%
100%
5.282
5.137
145
20
7
Infratel, d.o.o.
Cigaletova 10, Ljubljana
Slovenija
telekomunikacijske storitve
19%
100%
100%
100%
4.995
4.981
14
6
8
USTANOVA SRČNI
SKLAD
Cigaletova 15, Ljubljana
Slovenija
humanitarna organizacija
19%
100%
100%
100%
17
23
-6
12
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
196
ODVISNE DRUŽBE
Naziv
Naslov
Država
Dejavnost
Davčna
stopnja
Delež v
kapitalu
v %
Delež
glasovalnih
pravic v %
Delež
glasovalnih
pravic v %
Knjigovodska
vrednost kapitala v
tisoč EUR
Poslovni izid v
tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
2021
2020
TUJINA
9
IPKO
Telecommunications
LLC
Lagija Ulpiana, Rruga
"Zija Shemsiu", nr 34,
Prishtina
Kosovo
telekomunikacijske storitve
10%
100%
100%
100%
14.862
2.995
11.867
-1.601
10
SIOL, d.o.o., Zagreb
Margaretska 3, Zagreb
Hrvaška
telekomunikacijske storitve
20%
100%
100%
100%
862
839
18
58
11
SiOL d.o.o.,
Sarajevo
Fra Anđela Zvizdovića
1, Sarajevo
Bosna in
Hercegovina
telekomunikacijske storitve
10%
100%
100%
100%
1.746
1.762
-16
-20
12
SIOL, d.o.o.,
Podgorica
Bulevar Svetog Petra
Cetinjskog br.106,
Podgorica
Črna gora
telekomunikacijske storitve
9%
100%
100%
100%
2.776
2.695
81
75
13
SIOL, d.o.o., Skopje
Dimitrie Chupovski no.
4-1/14, Skopje
Severna
Makedonija
telekomunikacijske storitve
10%
100%
100%
100%
1.443
1.363
75
78
14
SIOL DOO
BEOGRAD-
PALILULA
Dvadesetsedmog Marta
11, Beograd Palilula
Srbija
telekomunikacijske storitve
15%
100%
100%
100%
437
424
1
-4
15
GVO
Telecommunikation
GmbH
Daimlerstr. 3,
Stadtlohn,
Nemčija
gradbena in vzdrževalna
dela na
telekomunikacijskem
omrežju
15%
100%
100%
100%
25
27
-1
-1
16
SIOL, d.o.o.
Prishtina
Pejton, Str. Mujo
Ulqinaku 5/1, 10000
Priština
Kosovo
telekomunikacijske storitve
10%
100%
100%
100%
264
182
83
-27
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
197
Spremembe v sestavi skupine
V letu 2021 ni bilo sprememb v sestavi skupine. V letu 2021 je bil sprejet sklep o pričetku postopka
prenehanja in likvidacije družbe GVO Telecommunikation GmbH.
6. Poročanje po segmentih
Razkritja poslovanja po segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo
uporablja pri odločanju. Za poročanje po segmentih je kot merilo uporabljena država, v kateri ima
družba sedež opravljanja dejavnosti – tako skupina poslovanje predstavlja v dveh segmentih, in sicer
Slovenija in druge države.
Slovenija – v ta segment so zajete vse družbe v skupini, katerih sedež je v Sloveniji, zajema pa
predvsem dejavnost na področju telekomunikacijskih storitev fiksne in mobilne telefonije, izgradnjo in
vzdrževanje telekomunikacijskega omrežja, ponudbo multimedijskih ter internetnih storitev in vsebin
ter digitalno televizijo. V ta segment so zajete naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta,
TSmedia, Soline, TSinpo, OPTIC-TEL in družba Infratel ter Ustanova Srčni sklad, katere dejavnost je
organiziranje in zbiranje donacij, subvencij in drugih denarnih in nedenarnih sredstev za uresničevanje
dobrodelnega namena ustanove. Družba Planet TV je zaradi prodaje v letu 2020 izkazana kot
ustavljeno poslovanje in se v segmentih ne izkazuje.
Druge države – zajete so vse preostale družbe v skupini, in sicer IPKO, SiOL Zagreb, SiOL Sarajevo,
SiOL Podgorica, SiOL Skopje, SiOL Beograd, SiOL Prishtina in GVO Telekommunikation GmbH.
Glavna dejavnost tega segmenta je ponujanje telekomunikacijskih storitev.
Prodaja med segmenti se opravlja po tržnih pogojih. V postopku konsolidiranja so izločeni vsi
medsebojni posli, zajeti med izločitvami in prilagoditvami.
Skupina ne razkriva finančnih prihodkov in odhodkov po segmentih, saj financiranje skupine poteka
centralno, na ravni obvladujoče družbe. Razkritje o prihodkih zunanjih strank po posameznih vrstah
prihodkov je opisano v pojasnilu 7.
Računovodske usmeritve segmentov so enake računovodskim usmeritvam skupine, opisanim v
poglavju 3.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
198
Poročanje po odsekih
v tisoč EUR
Slovenija
Druge države
Izločitve in
prilagoditve*
Skupaj
2021
2020
2021
2020
2021
2020
2021
2020
Prodaja kupcem
580.610
592.883
67.637
54.294
648.247
647.177
Prodaja med segmenti
74.810
79.074
7.165
5.771
-81.975
-84.845
0
0
Prihodki po segmentih skupaj
655.420
671.957
74.802
60.065
-81.975
-84.845
648.247
647.177
Drugi prihodki
4.472
7.167
831
527
5.303
7.694
Nabavna vrednost prodanega
blaga in materiala
-92.090
-88.488
-1.871
-1.939
-93.961
-90.427
Stroški materiala in energije
-14.600
-12.709
-1.898
-1.837
-16.498
-14.546
Stroški storitev
-185.238
-210.340
-19.323
-15.696
-204.561
-226.036
Stroški dela
-104.925
-105.340
-6.346
-5.761
-111.271
-111.101
Amortizacija
-143.649
-138.417
-25.407
-28.862
-169.056
-167.279
Drugi odhodki poslovanja
-5.292
-1.479
-1.215
-1.400
-6.507
-2.879
Skupaj odhodki poslovanja
-545.794
-556.773
-56.060
-55.495
-601.854
-612.268
Dobiček iz poslovanja za
posamezni segment
114.098
122.351
19.573
5.097
-81.975
-84.845
51.696
42.603
Finančni prihodki
1.996
2.177
Finančni odhodki
-8.617
-10.173
Dobiček pred obdavčitvijo
45.075
34.607
Davek iz dobička
-4.705
-636
Odloženi davki
-2.482
113
Čisti dobiček poslovnega leta
37.888
34.084
Drugi podatki po segmentih
31. 12.
Slovenija
Druge države
Izločitve in
prilagoditve*
Skupaj
2021
2020
2021
2020
2021
2020
2021
2020
Sredstva segmenta poročanja
1.307.526
1.315.843
122.128
132.105
-179.315
-220.109
1.250.339
1.227.839
Neodpisana vrednost dobrega
imena
3.718
3.718
0
0
0
0
3.718
3.718
Investicije v neopredmetena
sredstva
100.948
61.208
3.326
1.590
0
0
104.274
62.798
Investicije v opredmetena
osnovna sredstva
86.884
91.571
10.671
7.945
0
0
97.555
99.516
Obveznosti segmenta poročanja
655.461
655.272
99.713
121.819
-105.266
-139.736
649.908
637.355
*Znesek iz medsebojnih razmerij med družbami, ki je izločen iz konsolidiranih izkazov.
Prihodki po segmentih
v tisoč EUR
Slovenija
Druge države
Skupaj
2021
2020
2021
2020
2021
2020
Mobilni segment končni trg
210.416
207.521
41.577
31.889
251.993
239.410
Fiksni segment končni trg
191.180
207.893
22.521
21.276
213.701
229.169
Dodatne storitve
7.090
7.209
0
0
7.090
7.209
Veleprodajni trg
143.002
143.963
3.539
1.128
146.541
145.091
Drugi prihodki in trgovsko blago
28.922
26.297
0
1
28.922
26.298
Skupaj prihodki od prodaje
580.610
592.883
67.637
54.294
648.247
647.177
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
199
v tisoč EUR
Slovenija
Druge države
Skupaj
2021
2020
2021
2020
2021
2020
Prihodki od prodaje storitev
484.884
500.260
66.309
53.216
551.193
553.476
Prihodki od prodaje blaga
95.726
92.623
1.328
1.078
97.054
93.701
Skupaj prihodki od prodaje
580.610
592.883
67.637
54.294
648.247
647.177
7. Prihodki od prodaje
Razčlenitev prihodkov od prodaje po skupinah storitev
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Mobilni segment končni trg
251.992
239.410
210.592
207.727
Fiksni segment končni trg
213.701
229.169
192.985
209.839
Dodatne storitve
7.090
7.209
7.091
7.209
Veleprodajni trg
146.542
145.091
144.912
144.654
Drugi prihodki in trgovsko blago
28.922
26.298
22.050
22.264
Skupaj prihodki od prodaje
648.247
647.177
577.630
591.693
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Prihodki od prodaje storitev
551.193
553.476
476.905
491.855
Prihodki od prodaje blaga
97.054
93.701
100.725
99.838
Skupaj prihodki od prodaje
648.247
647.177
577.630
591.693
Prihodki od prodaje predstavljajo prihodke od prodaje iz pogodb s kupci. Skupina in družba prihodke
pripoznavata na podlagi sklenjene pogodbe s kupcem ter ko se blago in storitve prenesejo na kupca v
znesku, ki odraža nadomestilo, za katero pričakujeta, da sta do njega upravičena.
Pri pogodbah s kupci, ki so vezani na 12 ali 24 mesecev in ki vključujejo več izvršitvenih obvez (npr.
delno subvencionirani mobilni telefon ali druga telekomunikacijska oprema skupaj s storitvijo), se cena
celotnega posla razporedi na posamezne izvršitvene obveze na podlagi relativnih samostojnih
prodajnih cen aparata in storitve. Prihodki od prodaje blaga se pripoznajo takoj, prihodki iz storitev pa
se pripoznajo v dobi trajanja vezave. Ob tem se pripoznajo pogodbena sredstva, ki se nanašajo na
pravico do nadomestila za prodano blago ali storitve, opravljene na datum poročanja, ne pa tudi
zaračunane.
Poslovodstvo pričakuje, da bo 75 % transakcijske cene dodeljene neizpolnjenim obveznostim na 31.
decembra 2021 v naslednjem poročevalnem obdobju pripoznanih kot prihodek v višini 59.952 tisoč
evrov. Preostalih 25 % oziroma 19.543 tisoč evrov pa bo priznanih v poslovnem letu 2023. Vse druge
naročniške pogodbe veljajo za obdobje enega leta ali manj ali se zaračunavajo glede na čas. Skupina
in družba sta uporabili praktično rešitev skladno z MSRP 15.121 in za te pogodbe ne razkrivata
informacij o preostalih izvršitvenih obvezah.
Skupina je v letu 2021 med prihodki pripoznala za 4.691 tisoč evrov (v letu 2020 5.034 tisoč evrov)
prihodkov, ki so bili vključeni na začetku obdobja v stanje obveznosti iz pogodb s kupci.
Prihodki od prodaje v Skupini Telekom Slovenije so v letu 2021 znašali 648,2 milijona evrov, kar je na
ravni prihodkov iz leta 2020.
Na mobilnem segmentu končni trg so prihodki višji predvsem zaradi višjih prihodkov iz prodaje
mobilnega trgovskega blaga v Telekomu Slovenije in višjih prihodkov v družbi IPKO. IPKO z
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
200
intenzivnimi tržnimi aktivnostmi pridobiva nove uporabnike, hkrati pa so bili višji prihodki tudi iz naslova
večjega obiska zdomcev v letu 2021.
Na fiksnem segmentu končni trg so prihodki nižji zaradi upada prihodkov klasične govorne
telefonije, ki je posledica upadanja klasičnih priključkov ter nadomeščanja z mobilno in IP-
telefonijo, ter zaradi nižjih prihodkov od prodaje licenc, posledično so nižji tudi stroški podizvajalcev.
Med dodatnimi storitvami evidentiramo prihodke finančnih storitev, energetike, eZdravja in
zavarovanj. V letu 2021 beleži porast eZdravje.
Prihodki na veleprodajnem trgu so višji od doseženih v letu 2020 predvsem zaradi višjih prihodkov
gostovanja tujih uporabnikov v mobilnih omrežjih Telekom Slovenije in IPKO.
Drugi prihodki in trgovsko blago so višji glede na dosežene v letu 2020 zaradi višjih prihodkov
odvisnih družb zunaj telekomunikacijske dejavnosti.
Prihodki iz najemnin
Skupina Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila za 9.698 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu
2020 pa 9.468 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 ustvarila za 10.492 tisoč evrov prihodkov iz najemnin, v letu
2020 pa 10.392 tisoč evrov prihodkov iz najemnin.
Analiza zapadlosti najemnin – nediskontirane najemnine, ki bodo prejete v obdobju
v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
Rok zapadlosti
2021
2020
2021
2020
- do 1 leta
11.051
6.377
11.862
7.168
- od 1 do 2 leta
6.428
10.790
7.165
11.581
- od 2 do 3 leta
6.252
5.964
6.989
6.681
- od 3 do 4 leta
6.111
5.814
6.295
6.530
- od 4 do 5 leta
5.520
5.723
5.704
5.921
- nad 5 let
32.211
34.928
32.577
35.509
8. Drugi prihodki iz poslovanja
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII
2021
I - XII 2020
Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči
1.722
2.910
371
1.228
Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev
2.234
278
2.053
182
Prevrednotovalni poslovni prihodki
46
101
8
1
Prihodki od odpisa obveznosti iz pogodb s kupci
19
22
19
14
Prihodki humanitarni sklad
52
60
0
0
Drugi prihodki
1.230
4.323
970
3.829
Skupaj drugi prihodki iz poslovanja
5.303
7.694
3.421
5.254
Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejete odškodnine, prihodke od opominov, prejete sodne
stroške in druge stroške.
Prihodki od prejetih državnih in drugih pomoči v večji meri predstavljajo ukrepe državne pomoči za
omilitev posledic epidemije covida-19. V Skupini Telekom Slovenije so nekatere družbe v skladu z
Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za
državljane in gospodarstvo koristile posamezne ukrepe državne pomoči:
- povračilo nadomestila za kratkotrajno odsotnost od dela zaradi covid bolniške do 3 dni v
breme delodajalca so koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSinpo in
TSmedia, v skupni vrednosti 12 tisoč evrov;
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
201
- povračila nadomestila plače delavcev za čas, ko delavec zaradi višje sile ni opravljal dela, so
koristile naslednje družbe: Telekom Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia, TSinpo in Soline, v
skupni vrednosti 105 tisoč evrov:
- povračila nadomestila za čas karantene sta koristili naslednji družbi: Telekom Slovenije in
GVO, v skupni vrednosti 26 tisoč EUR;
- povračilo fiksnih stroškov je koristila družba Soline, v višini 178 tisoč evrov;
- povračilo nadomestila za skrajšan delovni čas je koristila družba Soline, v višini 18 tisoč evrov;
- povračilo dodatno izplačanega kriznega dodatka so koristile naslednje družbe: Telekom
Slovenije, GVO, Avtenta, TSmedia in TSinpo, v skupni vrednosti 111 tisoč evrov.
9. Nabavna vrednost prodanega blaga, stroški materiala, energije in stroški storitev
Nabavna vrednost prodanega blaga
Nabavna vrednost prodanega blaga zajema vrednosti za mobilno blago, fiksno blago in drugo blago.
Med mobilno blago spadajo mobilni aparati, med fiksno blago pa spadajo TV aparati, tablice, prenosni
računalniki, IT blago. Med drugim blagom je zajeta oprema za dom in gospodinjstvo, material in
elektrika. V letu 2021 je v Skupini Telekom Slovenije nabavna vrednost prodanega blaga znašala
93.961 tisoč evrov (v letu 2020: 90.427 tisoč evrov), v družbi Telekom Slovenije pa 100.989 tisoč
evrov (v letu 2020: 98.493 tisoč evrov).
Stroški materiala in energije
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Stroški materiala
4.860
3.092
1.491
1.635
Stroški energije
11.638
11.454
9.122
9.117
Skupaj stroški materiala in
energije
16.498
14.546
10.613
10.752
Stroški materiala zajemajo predvsem material za vzdrževanje omrežja, pisarniški material in
računalniške potrebščine, material za pospeševanje prodaje, strokovno literaturo in drobni inventar. Pri
stroških energije največji delež predstavljajo stroški elektrike in goriva.
Stroški storitev
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Stroški telekomunikacijskih storitev
106.696
110.722
105.174
109.705
Stroški zakupi vodov, omrežij in
platform
5.322
5.819
7.978
8.365
Stroški multimedijskih vsebin
8.976
16.559
8.944
17.845
Stroški storitev podizvajalcev
22.393
34.067
18.053
28.409
Stroški vzdrževanja opredmetenih
osnovnih sredstev
21.972
21.335
22.183
21.912
Stroški drugih storitev
39.202
37.534
31.212
31.131
Skupaj stroški storitev
204.561
226.036
193.544
217.367
Stroški storitev v skupini so v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 nižji za 21.475 tisoč evrov. V letu
2021 so nižji prihodki mednarodnih govornih storitev in posledično nižji stroški mednarodnih govornih
storitev, kar je vplivalo na nižje stroške telekomunikacijskih storitev. Nižji so tudi stroški zakupov
vodov, omrežij in platform.
Stroški storitev podizvajalcev so v primerjavi z letom 2020 nižji za 11,7 milijona evrov, kar je posledica
nižjih prihodkov od prodaje licenc.
Stroški drugih storitev zajemajo predvsem stroške oglaševanja in sponzoriranja v višini 8.559 tisoč
evrov (v letu 2020: 7.271 tisoč evrov), stroške intelektualnih in osebnih storitev v višini 7.583 tisoč
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
202
evrov (v letu 2020: 7.480 tisoč evrov) in stroške zavarovalnih premij v višini 3.173 tisoč evrov (v letu
2020: 2.826 tisoč evrov).
Stroški, povezani s spremenljivimi najemninami, v letu 2021 znašajo za Skupino Telekom Slovenije
154 tisoč evrov (v letu 2020: 159 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije znašajo 35 tisoč evrov (v
letu 2020: 41 tisoč evrov).
10. Stroški dela
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Plače in nadomestila plač
95.782
96.077
73.226
74.529
Prispevki za socialno varnost
18.883
18.696
15.016
15.179
- od tega prispevki za pokojninsko
zavarovanje
12.380
11.996
9.710
9.663
Drugi stroški dela
12.684
12.429
9.249
8.903
Rezervacije za jubilejne nagrade
59
82
33
47
Rezervacije za odpravnine
772
734
427
382
- od tega rezervacije za reorganizacijo
268
273
0
0
Usredstveni lastni proizvodi in storitve
-16.909
-16.917
-5.263
-5.720
Skupaj stroški dela
111.271
111.101
92.688
93.320
V Skupini Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v
višini 19.130 tisoč evrov (v letu 2020: 19.037 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 16.909 tisoč evrov
(v letu 2020: 16.917 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja
(pojasnilo 11). Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in
opredmetenimi osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).
Povprečno število zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2021 je bilo
3.234 zaposlenih (v letu 2020: 3.176 zaposlenih).
V družbi Telekom Slovenije je od skupne vrednosti usredstvenih lastnih proizvodov in storitev v višini
6.112 tisoč evrov (v letu 2020: 6.629 tisoč evrov) v stroških dela izkazanih 5.263 tisoč evrov (v letu
2020: 5.720 tisoč evrov). Preostala vrednost je izkazana v drugih odhodkih poslovanja (pojasnilo 11).
Storitve, opravljene za potrebe skupine, so usredstvene med neopredmetenimi in opredmetenimi
osnovnimi sredstvi (pojasnili 15 in 16).
Povprečno število zaposlenih v družbi Telekom Slovenije na podlagi delovnih ur v letu 2021 je bilo
2.076 (v letu 2020 2.103) zaposlenih.
Struktura zaposlenih po dejanski stopnji izobrazbe
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
Stopnja/ število zaposlenih
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
I.–IV. stopnja
287
312
106
116
V. stopnja
970
1.022
697
722
VI. stopnja
704
706
382
384
VII. stopnja
1.158
1.191
823
829
VIII. stopnja
165
161
111
114
Skupaj
3.284
3.392
2.119
2.165
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
203
11. Drugi odhodki poslovanja
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Rezervacije
-1.005
-4.587
0
-4.500
Izguba pri prodaji in izločitvi
neopredmetenih in opredmetenih
osnovnih sredstev
989
564
974
552
Slabitev in odpisi zalog
2.192
1.231
2.161
1.000
Slabitev in odpisi poslovnih in drugih
terjatev
2.395
2.487
1.952
2.038
Popravek in odpis pogodbenih sredstev
682
795
677
769
Slabitev neopredmetenih in
opredmetenih sredstev
686
222
0
59
Slabitev sredstev v najemu
54
35
55
39
Usredstveni lastni proizvodi in storitve
-2.221
-2.120
-849
-909
Drugi humanitarni odhodki - Srčni sklad
58
63
0
0
Ostali odhodki
2.677
4.189
2.474
3.686
Skupaj drugi odhodki poslovanja
6.507
2.879
7.444
2.734
Odhodki za rezervacije so v letu 2021 v skupini negativni zaradi odprave rezervacij za dana jamstva
za dobro opravljeno delo. V družbi Telekom Slovenije v letu 2021 ni bilo oblikovanja ali odprave
rezervacij. V letu 2020 so bili odhodki za rezervacije v skupini in družbi negativni zaradi oprave
rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah. Več v pojasnilu 31.
Ostali odhodki se nanašajo predvsem na stroške nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
12. Finančni prihodki in finančni odhodki
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije*
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Prihodki iz dividend
128
8
11.128
841
Prihodki od obresti
1.317
1.375
3.569
4.087
Neto pozitivne tečajne razlike
0
688
1
691
Odpis finančnih obveznosti za sredstva v
najemu
78
75
77
75
Drugi finančni prihodki
473
31
450
30
Skupaj finančni prihodki
1.996
2.177
15.225
5.724
Odhodki za obresti izdanih obveznic
872
1.992
872
1.992
Odhodki za obresti
4.756
4.825
4.783
4.804
Neto negativne tečajne razlike
549
0
538
1
Slabitev in odpisi finančnih naložb
1
0
225
8.888
Odhodki za obresti od sredstev v najemu
2.214
2.348
2.227
2.352
Drugi finančni odhodki
225
1.008
101
464
Skupaj finančni odhodki
8.617
10.173
8.746
18.501
Finančni izid
-6.621
-7.996
6.479
-12.777
*Finančni prihodki družbe Telekoma Slovenije vključujejo prejete dividende in obresti od danih posojil odvisnim družbam.
Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 prejela dividende od svoje odvisne družbe GVO v višini
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
204
11.000 tisoč evrov (prihodki iz dividend).
V letu 2021 je družba oslabila finančno naložbo v svojo odvisno družbo TSmedia in pripoznala 225
tisoč evrov odhodkov. V letu 2020 pa je družba prodala 100-odstotni delež v svoji odvisni družbi
Planet TV. Kupnina je znašala 5.000 tisoč evrov. Družba je skupaj iz oslabitev in prodaje naložbe v
družbo Planet TV pripoznala odhodke v višini 8.888 tisoč evrov (slabitev in odpis finančnih naložb).
13. Davek iz dobička, odložene terjatve in obveznosti za davek
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Davek tekočega leta
-4.705
-636
-3.553
0
Odložene terjatve / obveznosti za davek
-2.482
244
-2.153
152
Drugi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah
0
-131
0
-131
Skupaj davek
-7.187
-523
-5.706
21
Med drugimi davki, ki niso izkazani v drugih postavkah, je zajet tudi odpis v tujini plačanega davka
(davčni odtegljaj), ki ga ni mogoče uveljaviti, saj je družba Telekom Slovenije v letu 2020 izkazovala
davčno izgubo in ni imela davčne obveznosti.
Uskladitev med dejanskim in izračunanim odhodkom za davek z upoštevanjem efektivne davčne stopnje
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
Dobiček pred obdavčitvijo
45.075
34.607
40.077
24.153
Davek iz dobička ob upoštevanju predpisane
davčne stopnje
-8.393
-6.575
-7.615
-4.589
Neobdavčene prejete dividende
124
154
2.011
154
Koriščenje davčne olajšave v tekočem obdobju
959
240
690
0
Odprava davčnih olajšav, koriščenih v prejšnjih
letih
-1
-1.034
0
-1.034
Davčno nepriznani odhodki
-1.897
-3.356
-1.731
-3.242
Priznani odhodki / prihodki, ki so bili nepriznani
v preteklih letih
1.064
13.472
1.022
13.473
Davčna izguba
-356
-6.061
0
-6.061
Neizkoriščene olajšave
-84
1.450
-84
1.450
Ostale postavke
1.397
1.187
1
-131
Skupaj davek
-7.187
-523
-5.706
21
Efektivna davčna stopnja
15,9 %
1,5 %
14,2 %
0,0 %
Stanje davčne izgube Skupine Telekom Slovenije na 31. decembra 2021 znaša 106.367 tisoč evrov
(31. 12. 2020: 116.606 tisoč evrov).
Stanje davčne izgube družbe Telekom Slovenije na 31. decembra 2021 znaša 91.967 tisoč evrov
(31. 12. 2020: 91.967 tisoč evrov).
Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav skupine je 70.547 tisoč evrov za leto 2021, za leto 2020 je
66.508 tisoč evrov. Stanje neizkoriščenih davčnih olajšav družbe Telekom Slovenije na 31. decembra
2021 znaša 69.852 tisoč evrov (31. 12. 2020: 65.771 tisoč evrov).
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti
po bilanci stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
205
V Sloveniji je obravnavanem obdobju dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo (v
letu 2020: 19 %). Davčne stopnje v drugih družbah so opredeljene v tabeli odvisnih družb v pojasnilu 5.
Odložene terjatve za davek
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
Prek
poslovnega
izida
Prek vse-
obsegajočega
donosa
2021
2020
Prek
poslovnega
izida
Prek vse-
obsegajočega
donosa
Neopredmetena
in opredmetena
osnovna
sredstva
20.194
17.000
3.194
20.185
16.990
3.195
Finančne
naložbe
1.217
1.232
-15
1.217
1.232
-15
Terjatve iz
poslovanja
2.605
2.493
112
2.483
2.371
112
Davčna izguba
in neizkoriščene
davčne olajšave
17.713
23.156
-5.443
17.712
23.155
-5.443
Rezervacije
283
567
-284
164
181
-17
Odložene
terjatve za
davek
42.012
44.448
-2.421
-15
41.761
43.929
-2.153
-15
Odložene terjatve za davek iz neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev izhajajo iz razlike
med poslovno in davčno amortizacijo.
Na 31. december 2021 imata skupina in družba 6.300 tisoč evrov odloženih terjatev za davek iz
neizkoriščenih investicijskih olajšav. Skupina in družba sta v davčnih obračunih upoštevali investicijske
olajšave iz preteklih let ter koristili odložene terjatve za davek v znesku 5.443 tisoč evrov. Odložene
terjatve za davek od investicijskih olajšav za leto 2021 niso bile oblikovane.
Koriščenje odloženih terjatev za davek iz prenesenih neizrabljenih davčnih izgub temelji na kriteriju
časovne neomejenosti koriščenja davčne izgube in možnosti znižanja davčne osnove za največ 50%.
Na 31. decembra 2021 imata skupina in družba 11.413 tisoč evrov odloženih terjatev za davek od
davčne izgube.
Skupina in družba pri davčnem načrtovanju upoštevata dva kriterija: strateški poslovni načrt in
veljavno davčno zakonodajo. Skupina in družba imata potrjen strateški poslovni načrt za naslednjih
pet let, iz katerega izhajajo prihodnji obdavčljivi dobički. Pri davčnem načrtovanju sta skupina in
družba pripravili plan koriščenja davčnih olajšav v naslednjem 5-letnem obdobju, iz katerih izhaja, da
bodo odložene terjatve za davek iz investicijskih olajšav v načrtovanem obdobju petih let v celoti
koriščene do leta 2024, odložene terjatve za davek od davčne izgube, ki zakonsko ni omejena, pa se
z različno dinamiko začnejo koristiti v letu 2025.
Odložene obveznosti za davek
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
Prek
poslovnega
izida
Prek vse-
obsegajočega
donosa
2021
2020
Prek
poslovnega
izida
Prek vse-
obsegajočega
donosa
Neopredmetena
in opredmetena
osnovna
sredstva
1.389
1.328
61
0
0
0
0
0
Finančne
naložbe
321
235
0
86
321
235
0
86
Odložene
obveznosti za
davek
1.710
1.563
61
86
321
235
0
86
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
206
Gibanje odloženih terjatev za davek
v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2020
44.044
43.545
Črpanje
-5.704
-5.662
Odprava
-1.957
-1.806
Oblikovanje
8.065
7.852
Stanje 31. 12. 2020
44.448
43.929
Črpanje
-7.735
-7.704
Odprava
-1.078
-767
Oblikovanje
6.377
6.303
Stanje 31. 12. 2021
42.012
41.761
Gibanje odloženih obveznosti za davek
v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
Stanje 1. 1. 2020
1.676
275
Odprava
-113
-40
Stanje 31. 12. 2020
1.563
235
Odprava
23
-38
Oblikovanje
124
124
Stanje 31. 12. 2021
1.710
321
Znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov za
katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek, v družbi Telekom Slovenije znašajo:
- na 31. 12. 2020: 35.866 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 6.814 tisoč evrov;
- na 31. 12. 2021: 68.591 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 13.032 tisoč evrov.
V Skupini Telekom Slovenije znesek odbitnih začasnih razlik, neizrabljenih davčnih izgub in
neizrabljenih davčnih dobropisov za katere niso bile oblikovane odložene terjatve za davek znaša:
- na 31. 12. 2020 50.655 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 9.624 tisoč evrov:
- na 31. 12. 2021 83.500 tisoč evrov, odložene terjatve za davek bi bile 15.865 tisoč evrov.
Skupina in družba odloženih davkov nista oblikovali ker dolgoročne projekcije ne izkazujejo možnosti
koriščenja.
Obveznosti za davek iz dobička
Tekoča obveznost za davek iz dobička za leto 2021 znaša za Skupino Telekom Slovenije 3.595 tisoč
evrov (v letu 2020: 90 tisoč evrov).
Za družbo Telekom Slovenije znaša obveznost za davek iz dobička 3.553 tisoč evrov, v letu 2020
družba ni imela obveznosti.
14. Dobiček na delnico
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada
delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic, pri čemer se izločijo navadne
delnice, ki jih ima v lasti družba oziroma skupina.
Skupina in družba nimata popravljalnih potencialnih rednih delnic, zato sta osnovni in popravljalni
dobiček na delnico enaka.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
207
Tehtano povprečno število navadnih delnic
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Tehtano povprečno število
navadnih delnic
6.535.478
6.535.478
6.535.478
6.535.478
Manj lastne delnice družbe
-30.000
-30.000
-30.000
-30.000
Skupaj
6.505.478
6.505.478
6.505.478
6.505.478
Dobiček na delnico
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Čisti poslovni izid delujočega
poslovanja
37.888
34.084
34.371
24.174
Tehtano povprečno število navadnih
delnic za dobiček na delnico
6.505.478
6.505.478
6.505.478
6.505.478
Dobiček na delnico iz delujočega
poslovanja
5,82
5,24
5,28
3,72
Čisti poslovni izid ustavljenega
poslovanja
0
-9.219
Dobiček na delnico iz ustavljenega
poslovanja
0,00
-1,42
0,00
0,00
15. Neopredmetena sredstva
Koncesije predstavljajo pravice do uporabe frekvence spektra GSM, UMTS in LTE na območju
Republike Slovenije in GSM na Kosovu v skupnem znesku 109.392 tisoč evrov (31. 12. 2020: 65.910
tisoč evrov). Med koncesijami in licencami skupina izkazuje tudi programske pravice in licence za
uporabo računalniških programov. Podrobnosti o posameznih koncesijah so razkrite v pojasnilu 45, v
tabeli Koncesije za storitve mobilne telefonije.
Dobro ime v Skupini Telekom Slovenije v višini 3.718 tisoč evrov je nastalo pri prevzemu družb TSinpo
(v višini 115 tisoč evrov) v letu 2017 ter iz prevzema in pripojitve družbe Debitel v letu 2015 (v višini
3.603 tisoč evrov). Zmanjšanje dobrega imena je iz odprave že oslabljenega dobrega imena,
nastalega pri prevzemu družb, ki pa jih je skupina že odtujila v preteklih letih.
Skupina in družba sta konec leta 2021 ocenili nadomestljive vrednosti dobrega imena, nastalega s
prevzemom družbe Debitel. Oceno vrednosti je izvedel pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Za
oceno nadomestljive vrednosti dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel je bila
uporabljena metoda sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov. Ugotovljeno je bilo, da
nadomestljiva vrednost dolgoročnih sredstev denar ustvarjajoče enote Debitel presega njeno
knjigovodsko vrednost, zato ni potrebe po oslabitvi dobrega imena.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
208
Skupina Telekom Slovenije
Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Dobro
ime
Koncesije
in licence
Stroški
pridobitev
pogodb s
kupci
Računalniški
programi
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredmetena
sredstva v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
107.654
364.567
20.900
279.791
67.161
15.520
855.593
Povečanja
0
0
0
8
3
102.332
102.343
Sredstva ustvarjena v
skupini
0
0
0
0
0
1.931
1.931
Prenosi v uporabo
0
69.595
7.182
29.457
229
-106.463
0
Zmanjšanja
-57.917
-6.517
-7.564
-6.662
-27
-7
-78.694
Drugi prenosi*
0
2.697
0
485
0
-518
2.664
Stanje 31. 12. 2021
49.737
430.342
20.518
303.079
67.366
12.795
883.837
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
103.936
255.792
10.454
249.041
46.070
267
665.560
Zmanjšanja
-57.917
-3.939
-7.564
-6.095
-27
0
-75.542
Drugi prenosi*
0
353
0
594
0
0
947
Amortizacija
0
39.795
7.198
23.419
2.344
0
72.756
Stanje 31. 12. 2021
46.019
292.001
10.088
266.959
48.387
267
663.721
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
3.718
108.775
10.446
30.750
21.091
15.253
190.033
Stanje 31. 12. 2021
3.718
138.341
10.430
36.120
18.979
12.528
220.116
Gibanje neopredmetenih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Dobro
ime
Koncesije
in licence
Stroški
pridobitev
pogodb s
kupci
Računalniški
programi
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredmetena
sredstva v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
107.654
359.630
16.683
265.574
66.740
14.612
830.893
Povečanja
0
614
0
114
269
59.954
60.951
Sredstva ustvarjena v
skupini
0
0
0
193
0
1.654
1.847
Prenosi v uporabo
0
36.066
7.775
16.443
244
-60.528
0
Zmanjšanja
0
-31.744
-3.558
-4.017
-89
0
-39.408
Drugi prenosi*
0
1
0
1.484
-3
-172
1.310
Stanje 31.12.2020
107.654
364.567
20.900
279.791
67.161
15.520
855.593
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
103.936
254.855
7.944
228.473
40.473
267
635.948
Zmanjšanja
0
-31.562
-3.558
-3.991
-89
0
-39.200
Drugi prenosi*
0
-1
-1
1.189
-2
0
1.185
Amortizacija
0
32.500
6.069
23.370
5.688
0
67.627
Stanje 31.12.2020
103.936
255.792
10.454
249.041
46.070
267
665.560
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
3.718
104.775
8.739
37.101
26.267
14.345
194.945
Stanje 31. 12.2020
3.718
108.775
10.446
30.750
21.091
15.253
190.033
* V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med skupinami sredstev.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
209
Pomembnejša povečanja neopredmetenih sredstev se nanašajo predvsem na dodelitev radijskih
frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, ki jih je Telekom
Slovenije pridobil na javni dražbi. Pridobljen je radiofrekvenčni spekter v višini 52.078 tisoč evrov v 700
MHz FDD pasu, 700 MHz SDL pasu, 1500 MHz pasu, 2100 MHz pasu, 3600 MHz pasu in 26 GHz
pasu. Druga povečanja se nanašajo na nakup in razvoj programske opreme.
Na 31. december 2021 skupina izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 8.056
tisoč evrov (31.12. 2020: 6.057 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in
na licence za računalniške programe.
Družba Telekom Slovenije
Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Dobro
ime
Koncesije
in licence
Stroški
pridobitev
pogodb s
kupci
Računalniški
programi
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredmetena
sredstva v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
3.602
224.008
20.900
267.480
18.893
14.543
549.426
Povečanja
0
0
0
0
0
99.109
99.109
Sredstva ustvarjena v
družbi
0
0
0
0
0
1.564
1.564
Prenosi v uporabo
0
67.898
7.182
27.443
207
-102.730
0
Zmanjšanja
0
-3.962
-7.564
-6.289
0
-5
-17.820
Drugi prenosi*
0
230
0
486
0
-1
714
Stanje 31. 12. 2021
3.602
288.174
20.518
289.120
19.100
12.480
632.994
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
0
147.865
10.454
234.282
15.374
0
407.975
Zmanjšanja
0
-3.937
-7.564
-5.722
0
0
-17.223
Drugi prenosi*
0
96
0
594
0
0
690
Amortizacija
0
31.096
7.198
22.217
790
0
61.301
Stanje 31. 12. 2021
0
175.120
10.088
251.371
16.164
0
452.743
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
3.602
76.143
10.446
33.198
3.519
14.543
141.451
Stanje 31. 12. 2021
3.602
113.054
10.430
37.749
2.936
12.480
180.251
Gibanje neopredmetenih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Dobro
ime
Koncesije
in licence
Stroški
pridobitev
pogodb s
kupci
Računalniški
programi
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredmetena
sredstva v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
3.602
216.896
16.683
253.812
18.649
14.111
523.753
Povečanja
0
0
0
0
0
61.858
61.858
Sredstva ustvarjena v družbi
0
0
0
0
0
1.606
1.606
Prenosi v uporabo
0
38.695
7.775
16.317
244
-63.031
0
Zmanjšanja
0
-31.583
-3.558
-3.926
0
0
-39.067
Drugi prenosi*
0
0
0
1.277
0
-1
1.276
Stanje 31. 12. 2020
3.602
224.008
20.900
267.480
18.893
14.543
549.426
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
0
156.875
7.944
215.028
11.214
0
391.061
Zmanjšanja
0
-31.469
-3.558
-3.926
0
0
-38.953
Drugi prenosi*
0
-3
-1
1.187
0
0
1.183
Amortizacija
0
22.462
6.069
21.993
4.160
0
54.684
Stanje 31. 12. 2020
0
147.865
10.454
234.282
15.374
0
407.975
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
3.602
60.021
8.739
38.784
7.435
14.111
132.692
Stanje 31. 12. 2020
3.602
76.143
10.446
33.198
3.519
14.543
141.451
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med
skupinami sredstev.
Družbe v skupini na neopredmetenih sredstvih nimajo omejene lastninske pravice, prav tako sredstva
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
210
niso predmet obremenitve.
Na 31. december 2021 družba izkazuje pogodbene obveze za neopredmetena sredstva v višini 9.280
tisoč evrov (31.12. 2020: 6.585 tisoč evrov), ki se nanašajo na vzpostavitev računalniških sistemov in
na licence za računalniške programe.
Skupina in družba kot usredstvene dolgoročno odložene stroške razvijanja izkazuje notranje in
zunanje razvijanje pri projektih oziroma razvojnih aktivnostih ali dejavnostih, ki izpolnjujejo merila
pripoznavanja med neopredmetenimi sredstvi. Pri presoji so ključni strokovna izvedljivost projekta,
namen dokončanja in sposobnost uporabe ali prodaje ter s tem ustvarjanja prihodnjih gospodarskih
koristi. Pri razvojnih projektih gre za strateške projekte, ki so vnaprej načrtovani ter se jim zagotovijo
zadostni tehnični, finančni in človeški resursi, ključni za dokončanje projekta, rezultati teh projektov pa
so bistveno izboljšani produkti, procesi, sistemi ali storitve pred samo uporabo.
Dolgoročno odloženi stroški razvijanja na 31. decembra 2021 znašajo 11.056 tisoč evrov za Skupino
Telekom Slovenije in 10.310 tisoč evrov za družbo Telekom Slovenije ter se večinoma nanašajo na
razvoj računalniških programov. Dobe koristnosti za dolgoročno odložene stroške razvijanja so končne
in sledijo ocenjenim dobam koristnosti neopredmetenih sredstev z enakomernim letnim
amortiziranjem. Stanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja je odbitna postavka pri izračunu
bilančnega dobička.
Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Računalniški
programi
Lastno delo
-
razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Lastno
delo -
razvoj
Računalniški
programi
Zunanji -
razvoj
D
ruga
neopr.
dolgoročna
srestva
Zunanji -
razvoj
Investicije v
teku
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
10.477
4
34.694
318
3.488
48.981
Povečanja zunanji razvoj
0
0
0
0
1.445
1.445
Povečanje z lastnim razvojem
0
0
0
0
368
368
Prenos iz sredstev v izgradnji
469
0
4.054
0
-4.523
0
Zmanjšanja
-845
0
-380
0
-5
-1.230
Stanje 31. 12. 2021
10.101
4
38.368
318
773
49.564
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
8.807
3
24.066
80
0
32.956
Zmanjšanja
-682
0
-246
0
0
-928
Amortizacija
1.021
1
5.442
16
0
6.480
Stanje 31. 12. 2021
9.146
4
29.262
96
0
38.508
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
1.670
1
10.628
238
3.488
16.025
Stanje 31. 12. 2021
955
0
9.106
222
773
11.056
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
211
Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Računalniški
programi
Lastno delo
- razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Lastno
delo -
razvoj
Računalniški
programi
Zunanji -
razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Zunanji -
razvoj
Investicije
v teku
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
10.100
4
31.456
318
3.670
45.548
Povečanja zunanji razvoj
0
0
0
0
3.212
3.212
Povečanje z lastnim razvojem
0
0
0
0
307
307
Prenos iz sredstev v izgradnji
440
0
3.261
0
-3.701
0
Zmanjšanja
-63
0
-23
0
0
-86
Stanje 31. 12. 2020
10.477
4
34.694
318
3.488
48.981
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
7.491
2
18.411
64
0
25.968
Zmanjšanja
-22
0
-22
0
0
-44
Amortizacija
1.338
1
5.677
16
0
7.032
Stanje 31. 12. 2020
8.807
3
24.066
80
0
32.956
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
2.609
2
13.045
254
3.670
19.580
Stanje 31. 12. 2020
1.670
1
10.628
238
3.488
16.025
Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Računalniški
programi
Lastno delo
- razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Lastno
delo -
razvoj
Računalniški
programi
Zunanji -
razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
srestva
Zunanji -
razvoj
Investicije
v teku
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
8.639
4
33.055
318
3.190
45.206
Povečanja zunanji razvoj
0
0
0
0
1.340
1.340
Povečanje z lastnim razvojem
0
0
0
0
136
136
Prenos iz sredstev v izgradnji
198
0
3.950
0
-4.148
0
Zmanjšanja
-845
0
-380
0
-5
-1.230
Stanje 31. 12. 2021
7.992
4
36.625
318
513
45.452
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
7.121
3
22.625
80
0
29.829
Zmanjšanja
-681
0
-246
0
0
-927
Amortizacija
927
1
5.296
16
0
6.240
Stanje 31. 12. 2021
7.367
4
27.675
96
0
35.142
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
1.518
1
10.430
238
3.190
15.377
Stanje 31. 12. 2021
625
0
8.950
222
513
10.310
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
212
Gibanje dolgoročno odloženih stroškov razvijanja družbe Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Računalniški
programi
Lastno delo
- razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Lastno
delo -
razvoj
Računalniški
programi
Zunanji -
razvoj
Druga
neopr.
dolgoročna
sredstva
Zunanji -
razvoj
Investicije
v teku
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
8.264
4
29.904
318
3.404
41.894
Povečanja zunanji razvoj
0
0
0
0
3.105
3.105
Povečanje z lastnim razvojem
0
0
0
0
259
259
Prenos iz sredstev v izgradnji
424
0
3.154
0
-3.578
0
Zmanjšanja
-49
0
-3
0
0
-52
Stanje 31. 12. 2020
8.639
4
33.055
318
3.190
45.206
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
5.984
2
17.122
64
0
23.172
Zmanjšanja
-7
0
-2
0
0
-9
Amortizacija
1.144
1
5.505
16
0
6.666
Stanje 31. 12. 2020
7.121
3
22.625
80
0
29.829
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
2.280
2
12.782
254
3.404
18.722
Stanje 31. 12. 2020
1.518
1
10.430
238
3.190
15.377
16. Opredmetena osnovna sredstva
Pomembnejša povečanja opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi v letu 2021 se nanašajo
predvsem na izgradnjo in posodobitev kabelskega omrežja, pridobitev kabelske kanalizacije ter
telekomunikacijske in druge opreme. Med drugo opremo so zajeti modemi, druga oprema pri
naročnikih, računalniška oprema, pohištvo, vozila in ostala oprema.
Osnovna sredstva, ustvarjena v skupini in družbi, se nanašajo na storitve, opravljene v skupini in
družbi, ter se nanašajo predvsem na montažo opreme baznih postaj, klim, elektroenergetskih naprav
in terminalne opreme pri naročnikih.
Stroški izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v
pripravi, so del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo in izgradnjo
sredstev se usredstvijo, če so povezani z nabavo pomembnega sredstva, katerega izgradnja bi trajala
več kot 12 mesecev. V letu 2021 je bilo več kot 90 % investicij zaključenih v obdobju krajšem od 12
mesecev, tudi na segmentu izgradnje kabelskih omrežij, saj gre večinoma za nadgradnje obstoječih
omrežij. Skupina in družba sta v letu 2021 črpali namensko posojilo za nakup ali izgradnjo sredstev
optičnega omrežja. Stroške izposojanja nenamenskih posojil sta skupina in družba v letu 2021
evidentirali kot stroške obdobja, prav tako stroške izposojanja namenskega posojila za izgradnjo
optičnega omrežja, saj je znesek obresti iz črpanja tega, nematerialen.
Skupina Telekom Slovenije
Pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva 31. decembra 2021 znašajo 5.159 tisoč evrov
(31. 12. 2020: 5.273 tisoč evrov) in se večinoma nanašajo na gradnjo telekomunikacijskega omrežja.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
213
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v izgradnji
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
479.628
1.166.201
105.528
326.580
382.369
36.402
111
2.496.819
Razlika iz preračuna na
predstavitveno valuto
0
5
0
0
11
0
0
16
Povečanja
128
329
0
0
1.516
79.536
157
81.666
Osnovna sredstva
ustvarjena v skupini
0
0
0
0
0
15.889
0
15.889
Prenosi v uporabo
20.166
25.132
1.835
11.674
32.219
-91.026
0
0
Zmanjšanja
-9.844
-1.375
-17.620
-22.907
-30.779
-495
0
-83.020
Drugi prenosi*
4
0
-911
138
54
517
0
-198
Stanje 31. 12. 2021
490.082
1.190.292
88.832
315.485
385.390
40.823
268
2.511.172
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
206.279
930.137
97.239
275.918
311.212
11.390
0
1.832.175
Razlika iz preračuna na
predstavitveno valuto
0
2
0
0
2
0
0
4
Povečanja
3
0
0
0
6
0
0
9
Zmanjšanja
-2.369
-1.360
-17.603
-22.783
-26.957
0
0
-71.072
Amortizacija
12.833
22.581
3.694
13.690
30.889
0
0
83.687
Drugi prenosi*
1
0
-717
0
26
0
0
-690
Stanje 31. 12. 2021
216.747
951.360
82.613
266.825
315.178
11.390
0
1.844.113
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
273.349
236.064
8.289
50.662
71.157
25.012
111
664.644
Stanje 31. 12. 2021
273.335
238.932
6.219
48.660
70.212
29.433
268
667.059
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
214
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v izgradnji
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
466.622
1.130.374
111.950
506.633
407.157
34.727
23
2.657.486
Razlika iz preračuna na
predstavitveno valuto
0
-7
0
0
-3
-23
0
-33
Povečanja
20
3.066
4
1.377
4.138
74.916
0
83.521
Osnovna sredstva
ustvarjena v skupini
0
47
0
39
0
15.909
0
15.995
Prenosi v uporabo
12.912
33.471
1.649
9.462
29.114
-86.607
0
1
Zmanjšanja
-327
-4.432
-8.075
-186.735
-57.997
-26
0
-257.592
Drugi prenosi*
401
3.682
0
-4.196
-40
-2.494
88
-2.559
Stanje 31.12.2020
479.628
1.166.201
105.528
326.580
382.369
36.402
111
2.496.819
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
193.284
911.852
101.077
447.344
336.156
11.390
0
2.001.103
Razlika iz preračuna na
predstavitveno valuto
0
-22
0
4
-728
0
0
-746
Povečanja
0
0
0
20
16
0
0
36
Zmanjšanja
-275
-4.347
-8.057
-186.611
-54.521
0
0
-253.811
Amortizacija
12.950
22.634
4.219
16.922
30.380
0
0
87.105
Drugi prenosi*
320
20
0
-1.761
-91
0
0
-1.512
Stanje 31.12.2020
206.279
930.137
97.239
275.918
311.212
11.390
0
1.832.175
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
273.338
218.522
10.873
59.289
71.001
23.337
23
656.383
Stanje 31. 12.2020
273.349
236.064
8.289
50.662
71.157
25.012
111
664.644
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med
skupinami sredstev.
Od skupnih sredstev je Skupina Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:
V letu 2021
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Drugo
Skupaj
Sredstva dana v
poslovni najem
8.483
0
0
0
217
0
0
8.701
V letu 2020
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Drugo
Skupaj
Sredstva dana v
poslovni najem
4.491
301
0
0
321
0
0
5.113
Družba Telekom Slovenije
Na 31. december 2021 družba izkazuje pogodbene obveze za opredmetena osnovna sredstva v višini
16.526 tisoč evrov (31. 12. 2020: 22.862 tisoč evrov), ki se nanašajo na izgradnjo omrežja, nakup
telekomunikacijske opreme, nakup in gradnjo nepremičnin ter nakup strojne in druge opreme.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
215
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
450.523
1.092.744
104.352
213.758
363.176
40.956
2.265.509
Povečanja
0
0
0
0
0
79.549
79.549
Osnovna sredstva ustvarjena v
družbi
0
0
0
0
0
4.547
4.547
Prenosi v uporabo
19.779
22.422
1.835
8.183
28.729
-80.948
0
Zmanjšanja
-9.844
0
-17.620
-17.124
-27.037
-24
-71.649
Drugi prenosi*
4
0
-911
138
54
0
-715
Stanje 31. 12. 2021
460.462
1.115.166
87.656
204.955
364.922
44.080
2.277.241
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
198.208
886.373
96.024
185.733
298.639
0
1.664.977
Povečanja
3
0
0
0
0
0
3
Zmanjšanja
-2.369
0
-17.603
-17.065
-24.231
0
-61.268
Amortizacija
12.281
18.230
3.692
8.473
26.830
0
69.506
Drugi prenosi*
1
0
-716
0
27
0
-688
Stanje 31. 12. 2021
208.124
904.603
81.397
177.141
301.265
0
1.672.530
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
252.315
206.371
8.328
28.025
64.537
40.956
600.532
Stanje 31. 12. 2021
252.338
210.563
6.259
27.814
63.657
44.080
604.711
Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev družbe Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
438.151
1.059.317
110.774
391.394
385.997
37.112
2.422.745
Povečanja
0
0
4
0
2.049
83.990
86.043
Osnovna sredstva ustvarjena v družbi
0
0
0
0
0
5.024
5.024
Prenosi v uporabo
12.882
33.471
1.649
9.461
27.685
-85.148
0
Zmanjšanja
-276
-42
-8.075
-185.840
-52.514
-22
-246.769
Drugi prenosi*
-234
-2
0
-1.257
-41
0
-1.534
Stanje 31.12.2020
450.523
1.092.744
104.352
213.758
363.176
40.956
2.265.509
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
186.304
868.180
99.863
363.312
320.969
0
1.838.628
Povečanja
0
0
0
20
14
0
34
Zmanjšanja
-236
-39
-8.057
-185.775
-49.344
0
-243.451
Amortizacija
12.393
18.232
4.218
9.352
27.014
0
71.209
Drugi prenosi*
-253
0
0
-1.176
-14
0
-1.443
Stanje 31.12.2020
198.208
886.373
96.024
185.733
298.639
0
1.664.977
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
251.847
191.137
10.911
28.082
65.028
37.112
584.117
Stanje 31.12.2020
252.315
206.371
8.328
28.025
64.537
40.956
600.532
*V okviru drugih prenosov so zajeti prenosi med neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, prenosi med
skupinami sredstev.
Družba in skupina na opredmetenih osnovnih sredstvih nimata omejene lastninske pravice, prav tako
sredstva niso predmet obremenitve.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
216
Od skupnih sredstev je družba Telekom Slovenije dala v najem sredstva v (neodpisani) vrednosti:
V letu 2021
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Drugo
Skupaj
Sredstva dana v
poslovni najem
12.448
0
0
0
70
0
0
12.518
V letu 2020
v tisoč EUR
Zemljišča,
zgradbe in
kabelska
kanalizacija
Kabelsko
omrežje
Telefonske
centrale
Oprema
za
mobilno
omrežje
Druga
oprema
Sredstva
v
izgradnji
Drugo
Skupaj
Sredstva dana v
poslovni najem
10.041
404
0
0
36
0
0
10.482
17. Sredstva v najemu
Skupina in družba imata sklenjene najemne pogodbe za različna sredstva, kot so bazne postaje,
prostori, najem vodov, vozil in drugo. Najemne pogodbe so večinoma sklenjene za obdobje od 10 do
15 let.
Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Bazne
postaje
najem
in
služnost
Tehnološki
prostori
najem in
služnost
Najem
prostorov
in
zemljišč
Vozila
Najem
vodov
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
60.304
8.421
8.877
2.587
18.826
2.354
101.369
Razlika iz preračuna na predstavitveno valuto
0
0
9
0
0
0
9
Spremembe pogodb
1.193
84
439
-1
-8
671
2.378
Prenos v uporabo - nove pogodbe
4.307
383
16
173
1.807
143
6.829
Zmanjšanja
-185
-315
-94
-502
-68
-9
-1.173
Drugi prenosi
0
-66
-4
0
0
687
617
Stanje 31. 12. 2021
65.619
8.507
9.243
2.257
20.557
3.846
110.029
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
14.272
1.765
3.123
1.185
3.053
551
23.949
Zmanjšanja
-89
-84
-48
-478
-3
0
-702
Amortizacija
7.318
881
1.568
603
1.689
491
12.550
Drugi prenosi
0
-29
-2
0
0
293
262
Stanje 31. 12. 2021
21.501
2.533
4.641
1.310
4.739
1.335
36.059
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
46.032
6.656
5.754
1.402
15.773
1.803
77.420
Stanje 31. 12. 2021
44.118
5.974
4.602
947
15.818
2.511
73.970
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
217
Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Bazne
postaje
najem in
služnost
Tehnološki
prostori
najem in
služnost
Najem
prostorov
in
zemljišč
Vozila
Najem
vodov
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
52.656
7.493
8.236
2.541
18.492
2.401
91.819
Spremembe pogodb
1.583
445
403
-167
-40
97
2.321
Prenos v uporabo - nove pogodbe
6.282
690
614
755
1.022
253
9.616
Zmanjšanja
-217
-207
-376
-585
-648
-464
-2.497
Drugi prenosi
0
0
0
43
0
67
110
Stanje 31. 12.2020
60.304
8.421
8.877
2.587
18.826
2.354
101.369
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
6.999
863
1.592
925
1.568
572
12.519
Spremembe pogodb
0
0
16
-68
0
-297
-349
Zmanjšanja
-83
-35
-58
-535
-121
-464
-1.296
Amortizacija
7.356
937
1.587
846
1.592
520
12.838
Drugi prenosi
0
0
-14
17
14
220
237
Stanje 31.12.2020
14.272
1.765
3.123
1.185
3.053
551
23.949
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
45.657
6.630
6.644
1.616
16.924
1.829
79.300
Stanje 31. 12.2020
46.032
6.656
5.754
1.402
15.773
1.803
77.420
Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) družbe Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
Bazne
postaje
najem
in
služnost
Tehnološki
prostori
najem in
služnost
Najem
prostorov
in
zemljišč
Vozila
Najem
vodov
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
54.081
7.824
3.884
2.352
39.285
661
108.088
Spremembe pogodb
368
22
-10
-5
-861
-16
-502
Prenos v uporabo - nove pogodbe
4.307
99
0
173
1.807
0
6.385
Zmanjšanja
-116
-267
-89
-466
-68
0
-1.006
Stanje 31. 12. 2021
58.640
7.678
3.785
2.054
40.163
645
112.965
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
11.208
1.491
1.128
1.055
6.543
156
21.581
Zmanjšanja
-37
-43
-44
-442
-3
0
-569
Amortizacija
5.762
740
554
550
3.514
165
11.286
Stanje 31. 12. 2021
16.933
2.188
1.638
1.163
10.054
321
32.298
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
42.872
6.333
2.756
1.298
32.742
505
86.506
Stanje 31. 12. 2021
41.706
5.490
2.147
891
30.109
324
80.667
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
218
Gibanje sredstev v najemu (pravica do uporabe) družbe Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
Bazne
postaje
najem in
služnost
Tehnološki
prostori
najem in
služnost
Najem
prostorov
in
zemljišč
Vozila
Najem
vodov
Drugo
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
46.491
6.900
3.250
2.080
38.335
333
97.389
Spremembe pogodb
1.501
694
273
-17
159
446
3.056
Prenos v uporabo - nove pogodbe
6.282
401
614
724
1.022
90
9.134
Zmanjšanja
-193
-171
-253
-435
-230
-209
-1.491
Stanje 31.12.2020
54.081
7.824
3.884
2.352
39.285
661
108.088
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
5.474
728
576
767
3.226
217
10.987
Zmanjšanja
-71
-21
-28
-423
-79
-209
-830
Amortizacija
5.805
784
580
711
3.396
148
11.424
Stanje 31. 12.2020
11.208
1.491
1.128
1.055
6.543
156
21.581
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
41.017
6.172
2.674
1.314
35.108
117
86.402
Stanje 31. 12.2020
42.872
6.333
2.756
1.298
32.742
505
86.506
Zneski pripoznani v izkazu poslovnega izida
v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Stroški amortizacije pravice do uporabe
sredstev v najemu
12.550
12.838
11.286
11.424
Odhodki za obresti iz obveznosti iz najema
2.214
2.348
2.227
2.352
Odhodki v zvezi s spremenljivimi najemninami,
ki niso vključeni v merjenje obveznosti iz
najema
154
159
35
41
Skupaj
14.918
15.345
13.548
13.817
18. Naložbe v odvisne družbe
Družba Telekom Slovenije ima v naslednjih odvisnih družbah 100-odstotne deleže, ki na 31. december
2021 vrednostno znašajo:
v tisoč EUR
31.12.2020
Povečanje
Slabitev
31.12.2021
GVO
5.758
0
0
5.758
Avtenta
1.323
0
0
1.323
TSmedia
2.485
1.500
-225
3.760
IPKO
20.730
0
0
20.730
Soline
147
0
0
147
SIOL Zagreb
501
0
0
501
SIOL Podgorica
2.620
0
0
2.620
SIOL Sarajevo
1.710
0
0
1.710
SIOL Skopje
1.005
0
0
1.005
SIOL Beograd
100
0
0
100
SIOL Prishtina
200
0
0
200
TSinpo
419
0
0
419
Ustanova Srčni sklad
3
0
0
3
Naložbe v odvisne družbe
37.001
1.500
-225
38.276
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
219
Družba Telekom Slovenije je ugotavljala obstoj znakov slabitve in pristopila k oceni poštene vrednosti
za družbi TSmedia in TSinpo d.o.o.
TSmedia
Nadomestljiva vrednost 100-odstotnega deleža lastniškega kapitala družbe TSmedia za namen
računovodskega poročanja znaša 3.760 tisoč evrov. Pri oceni vrednosti je bila uporabljena metoda
sedanje vrednosti pričakovanih prostih denarnih tokov za petletno obdobje brez upoštevanja
zadolženosti. Uporabljena diskontna stopnja pri projekciji je 9,6 %, ocena dolgoročne stopnje rasti pa
2,00 %.
Na podlagi opravljene cenitve je družba oslabila naložbo v družbo TSmedia v višini 225 tisoč evrov
(pojasnilo 12).
Cenitev družbe TSinpo ni pokazala potrebe po slabitvi naložbe, saj je nadomestljiva vrednost višja od
knjigovodske vrednosti.
19. Druge finančne naložbe
Dolgoročne finančne naložbe
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Naložbe v druge delnice in deleže
3.241
2.965
3.241
2.963
Posojila podjetjem
0
0
53.950
60.885
- od tega do družb v skupini
0
0
53.950
60.885
Posojila zaposlencem
44
103
44
103
Druga dolgoročna finančna sredstva
7
0
0
0
Skupaj dolgoročne finančne naložbe
3.292
3.068
57.235
63.951
Druge finančne naložbe v delnice in deleže so razporejene kot finančne naložbe, merjene po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa. Od skupne vrednosti naložb se 2.305 tisoč evrov
(31. 12. 2020: 1.854 tisoč evrov) nanaša na finančne naložbe, ki kotirajo na borzi vrednostnih papirjev.
Finančne naložbe se ne uporabljajo kot zavarovanje in so proste bremen.
Konec leta 2021 sta skupina in družba preverjali znamenja slabitve pomembnejše finančne naložbe v
11,94-odstotni lastniški delež družbe ABCITI, Družba za investiranje, d.o.o. Oceno vrednosti je izvedel
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, na njeni podlagi sta skupina in družba oslabili naložbo v
višini 173 tisoč evrov. Učinki slabitev so izkazani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa kot
sprememba rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov (pojasnilo 29).
Kratkoročne finančne naložbe
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Kratkoročna posojila podjetjem
0
0
12.139
17.353
* od tega do družbam v skupini
0
0
12.139
17.353
Posojila zaposlencem
38
61
38
61
Depoziti pri bankah
702
451
0
0
Skupaj kratkoročne finančne naložbe
740
512
12.177
17.414
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
220
Dana posojila
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Dolgoročna dana posojila
44
103
53.994
60.988
Dana posojila
0
0
53.950
60.885
Posojila zaposlencem
44
103
44
103
Kratkoročna dana posojila
38
61
12.177
17.414
Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih
- dana posojila
0
0
10.985
15.270
Del dolgoročnega posojila, ki zapade v 12 mesecih
- posojila zaposlencem
38
61
38
61
Kratkoročna dana posojila in obresti
0
0
1.154
2.083
Stanje konec obdobja za dana posojila
82
164
66.171
78.402
Zapadlost dolgoročnih in kratkoročnih posojil ter drugi podatki so razkriti v pojasnilu 44.
Obrestna mera posojil, danih zaposlenim je med 4,08 % in 6,23 %.
V družbi Telekom Slovenije se dolgoročna posojila v celoti nanašajo na posojila, dana odvisnim
družbam. Obrestna mera posojil, danih odvisnim družbam, se giblje med 0,513% in 3,032%. Več v
pojasnilu 44.
20. Pogodbena sredstva
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Pogodbena sredstva
2.854
2.668
2.469
2.337
Skupaj pogodbena sredstva
2.854
2.668
2.469
2.337
Dolgoročna pogodbena sredstva nastanejo, kadar skupina izvede prenos blaga ali storitev kupcu,
preden kupec plača nadomestilo za ta prenos. Kupci telekomunikacijskega blaga in storitev se za
pridobitev popustov na storitve in/ali blago lahko vežejo za določeno obdobje (npr. 24 mesecev).
Zaradi razporeditve prihodkov na podlagi relativne samostojne cene se prihodki od prodaje blaga
pripoznajo prej, kot posledica pa nastanejo pogodbena sredstva.
Dolgoročna pogodbena sredstva se oslabijo v primeru, ko kupec pogodbo predčasno prekine. V tem
primeru se odpravi pogodbena sredstva in se pripozna slabitev. V letu 2021 je skupina pripoznala za
682 tisoč evrov slabitev pogodbenih sredstev (v letu 2020: 795 tisoč evrov), družba Telekom Slovenije
pa 677 tisoč evrov (v letu 2020: 769 tisoč evrov).
21. Odloženi stroški
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Vnaprej plačane najemnine
38
194
38
194
Druga dolgoročna sredstva
1.021
1.244
1.571
885
Skupaj odloženi stroški
1.058
1.438
1.608
1.078
Druga dolgoročna sredstva predstavljajo stanje dolgoročno odloženih stroškov vzdrževanja licenc in
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
221
podobnih stroškov.
22. Naložbene nepremičnine
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Zemljišče
Zgradbe
Skupaj
Zemljišče
Zgradbe
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2021
1.924
2.149
4.073
4.896
2.149
7.045
Povečanja
62
4.156
4.218
62
4.282
4.344
Stanje 31. 12. 2021
1.986
6.305
8.291
4.958
6.431
11.389
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2021
1.689
1.126
2.815
1.689
1.126
2.815
Povečanja
0
850
850
0
850
850
Amortizacija
0
81
81
0
83
83
Stanje 31. 12. 2021
1.689
2.057
3.746
1.689
2.059
3.748
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2021
235
1.023
1.258
3.207
1.023
4.230
Stanje 31. 12. 2021
297
4.248
4.545
3.269
4.372
7.641
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Zemljišče
Zgradbe
Skupaj
Zemljišče
Zgradbe
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje 1. 1. 2020
1.893
1.914
3.807
4.865
1.914
6.779
Povečanja
31
235
266
31
235
266
Stanje 31.12.2020
1.924
2.149
4.073
4.896
2.149
7.045
Popravek vrednosti
Stanje 1. 1. 2020
1.689
1.088
2.777
1.689
1.088
2.777
Povečanja
0
2
2
0
2
2
Amortizacija
0
36
36
0
36
36
Stanje 31.12.2020
1.689
1.126
2.815
1.689
1.126
2.815
Neodpisana vrednost
Stanje 1. 1. 2020
204
826
1.030
3.176
826
4.002
Stanje 31.12.2020
235
1.023
1.258
3.207
1.023
4.230
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani
amortizacijski popravek vrednosti in izgubo zaradi slabitve. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin
je prikazana v pojasnilu 39.
Na 31. december 2021 Skupina Telekom Slovenije med naložbenimi nepremičninami izkazuje
zemljišče, zunanjo ureditev in zgradbo hotela Tisa na Pohorju v višini 980 tisoč evrov (v letu 2020:
1.016 tisoč evrov), zemljišče in zgradbo Rakovnik ter stanovanja v skupni višini 219 tisoč evrov (v letu
2020: 242 tisoč evrov). V letu 2021 sta skupina in družba naložbene nepremičnine povečali za
zemljišče in zgradbo na Vilharjevi ulici v Ljubljani in konec leta znaša 3.346 tisoč evrov.
Družba Telekom Slovenije dodatno med naložbenimi nepremičninami izkazuje še zemljišče in zgradbo
v Sečoveljskih solinah v višini 3.096 tisoč evrov in ima skupaj 31. decembra 2021 7.641 tisoč evrov
naložbenih nepremičnin.
Prihodki od naložbenih nepremičnin, pripoznani v poslovnem izidu skupine v letu 2021, znašajo 360
tisoč evrov (v letu 2020: 283 tisoč evrov).
Skupina in družba na naložbenih nepremičninah nimata nobene omejene lastninske pravice, prav tako
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
222
naložbe niso predmet obremenitve.
23. Sredstva za odtujitev
Sredstva za odtujitev na 31. decembra 2021 zajemajo vrednost zemljišč in zgradb, ki jih družbe v
skupini ne nameravajo uporabljati v poslovne namene in za katere so poslovodstva družb sprejela
sklep o njihovi prodaji, ki je predvidena v naslednjih 12 mesecih.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Sredstva za odtujitev
Sredstva za
odtujitev
Stanje 1. 1. 2020
500
500
Povečanja
12
12
Prodaja
-12
-12
Prenos na opredmetena osnovna sredstva
-286
-286
Stanje 31. 12. 2020
214
214
Povečanja
4.071
4.071
Prodaja
-3.486
-3.486
Stanje 31. 12. 2021
799
799
Skupina in družba sta v letu 2021 prenesli iz opredmetenih sredstev na sredstva za odtujitev del
zemljišča in zgradbo na Vilharjevi ulici v Ljubljani ter ju tudi prodali. Pri tem sta ustvarili 1.877 tisoč
evrov dobička od prodaje, ki je pripoznan v izkazu poslovnega izida v postavki dobiček pri prodaji
opredmetenih osnovnih sredstev (pojasnilo 8).
24. Zaloge
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Material
11.664
13.663
10.044
11.362
Proizvodi
527
764
0
0
Trgovsko blago
10.287
11.748
9.559
10.449
Skupaj zaloge
22.478
26.175
19.603
21.811
V letu 2021 je Skupina Telekom Slovenije slabila in odpisala 2.192 tisoč evrov zalog (v letu 2020:
1.231 tisoč evrov).
Družba Telekom Slovenije je v letu 2021 odpisala ali slabila za 2.161 tisoč evrov zalog (v letu 2020:
1.000 tisoč evrov).
25. Poslovne in druge terjatve
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami skupina in družba izkazujeta terjatve iz prodaje blaga, katerih
zapadlost je daljša od enega leta. Popravki vrednosti terjatev se nanašajo na pričakovane kreditne
izgube. Analiza starosti terjatev je predstavljena v pojasnilu 44.
Skupina Telekom Slovenije
31.12.2021
31.12.2020
v tisoč EUR
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Neto vrednost
Dolgoročne poslovne terjatve
18.387
-87
18.300
17.081
Skupaj poslovne in druge terjatve
18.387
-87
18.300
17.081
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
223
Kratkoročne poslovne terjatve
31.12.2021
31.12.2020
v tisoč EUR
Bruto
vrednost
Popravek
vrednosti
Neto vrednost
Neto vrednost
Poslovne terjatve
136.135
-11.651
124.484
121.195
Poslovne terjatve do tujih operaterjev
13.771
-1.751
12.020
16.925
Poslovne terjatve do domačih operaterjev
15.440
-3.447
11.993
18.651
Skupaj poslovne terjatve
165.346
-16.849
148.497
156.771
Dani predujmi
824
0
824
646
Terjatve za DDV in druge davke
5.536
0
5.536
4.232
Terjatve za davek iz dobička
208
0
208
94
Druge terjatve
1.095
-8
1.087
1.193
Skupaj druge terjatve
7.663
-8
7.655
6.165
Skupaj poslovne in druge terjatve
173.009
-16.857
156.152
162.936
Poslovne terjatve se ne obrestujejo.
Gibanje popravka vrednosti terjatev
v tisoč EUR
2021
2020
Stanje 1. 1.
-15.968
-18.344
Spremembe v skupini
0
91
Popravki v letu
-5.373
-6.520
Odprava popravkov
3.346
4.502
Odpisi
1.051
4.303
Stanje 31.12.
-16.944
-15.968
Telekom Slovenije
31.12.2021
31.12.2020
v tisoč EUR
Bruto vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Neto
vrednost
Dolgoročne poslovne terjatve
18.381
-87
18.294
17.639
Skupaj poslovne in druge terjatve
18.381
-87
18.294
17.639
Kratkoročne poslovne terjatve
31.12.2021
31.12.2020
v tisoč EUR
Bruto vrednost
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Neto
vrednost
Poslovne terjatve
124.325
-7.817
116.508
114.865
Terjatve do tujih operaterjev
13.873
-1.752
12.121
17.680
Terjatve do domačih operaterjev
16.918
-3.455
13.463
21.143
Skupaj terjatve do kupcev
155.116
-13.024
142.092
153.688
Dani predujmi in varščine
645
0
645
460
Terjatve za DDV in druge davke
4.739
0
4.739
4.391
Terjatve za davek iz dobička
116
0
116
0
Druge terjatve
786
0
786
821
Skupaj druge terjatve
6.286
0
6.286
5.672
Skupaj poslovne in druge terjatve
161.402
-13.024
148.378
159.360
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
224
Gibanje popravka vrednosti terjatev
v tisoč EUR
2021
2020
Stanje 1. 1.
-12.532
-11.985
Popravki v letu
-5.244
-6.090
Odprava popravkov
3.220
3.975
Odpisi
1.445
1.568
Stanje 31.12.
-13.111
-12.532
Več o strukturi terjatev po starosti v pojasnilu 44.
26. Pogodbena sredstva
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Pogodbena sredstva iz mobilnega in fiksnega
segmenta
6.867
8.312
6.868
8.312
Ostala pogodbena sredstva
10.396
15.215
10.299
14.951
Skupaj pogodbena sredstva
17.263
23.527
17.167
23.263
Kratkoročna pogodbena sredstva nastanejo ob prodaji predvsem telekomunikacijskih storitev in blaga,
kjer pogodbe s kupci vsebujejo naročnino in subvencionirano storitev ali blago ter se kupci vežejo na
12 mesecev, ter vnaprej vračunani prihodki - roaming.
27. Odloženi stroški
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Odloženi stroški
3.766
4.250
3.150
3.764
Skupaj odloženi stroški
3.766
4.250
3.150
3.764
Med kratkoročnimi odloženimi stroški se evidentirajo predvsem odloženi stroški mednarodnega
obračuna.
28. Denar in denarni ustrezniki
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Denarna sredstva v blagajni in na računih v
banki
15.935
8.167
3.754
2.086
Skupaj denar in denarni ustrezniki
15.935
8.167
3.754
2.086
Skupina in družba imata za uravnavanje kratkoročne likvidnosti pri bankah odprte posojilne linije
oziroma revolving posojila v skupni višini 100 milijonov evrov in limit na transakcijskem računu 5
milijonov evrov. Posojilne linije skupina prikazuje v pojasnilu 33.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
225
29. Kapital in rezerve
Odobreni, izdani in v celoti vplačani vpoklicani kapital znaša 272.721 tisoč evrov in je razdeljen na
6.535.478 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč
znesek v osnovnem kapitalu.
Lastniška struktura
31.12.2021
31.12.2020
Delničar
Število delnic
Delež v %
Število delnic
Delež v %
Republika Slovenija
4.087.569
62,54%
4.087.569
62,54%
Individualni delničarji
(domači in tuji)
896.517
13,72%
897.734
13,74%
Tuje pravne osebe
422.864
6,47%
417.069
6,38%
Kapitalska družba
d.d.
365.175
5,59%
365.175
5,59%
Slovenski državni
holding d.d. (SDH)
277.839
4,25%
277.839
4,25%
Domače pravne
osebe
255.688
3,91%
254.874
3,90%
Domače finančne
družbe in skladi
199.826
3,06%
205.218
3,14%
Lastne delnice
30.000
0,46%
30.000
0,46%
Skupaj
6.535.478
100,00%
6.535.478
100,00%
Stanje in gibanje postavk kapitala sta predstavljena v izkazu gibanja kapitala. V letu 2021 ni bilo
sprememb v številu izdanih delnic.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Na 31. december
2021 so kapitalske rezerve družbe Telekom Slovenije znašale 180.956 tisoč evrov, od tega 126.135
tisoč evrov kapitalskih rezerv izhaja iz postopka lastninskega preoblikovanja družbe. Kapitalske
rezerve v višini 54.821 tisoč evrov vsebinsko predstavljajo presežke iz prevrednotenja. Kapitalske
rezerve se v letu 2021 niso spremenile.
Zakonske rezerve družbe oblikujejo tako, da skupaj s kapitalskimi rezervami znašajo 20 % njihovega
osnovnega kapitala.
Kapitalske in zakonske rezerve se v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah lahko v presežnem
znesku porabijo za povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe ter za kritje čiste in prenesene
izgube, če se hkrati ne uporabijo rezerve iz dobička za izplačilo dobička delničarjem.
Na 31. december 2021 je imela družba Telekom Slovenije 30.000 lastnih delnic, kar predstavlja 0,46
% vseh delnic. Njihovo število je nespremenjeno od pridobitve v letu 2003. Vrednost lastnih delnic v
višini 3.671 tisoč evrov se izkazuje kot odbitna postavka kapitala in je izkazana po nabavni vrednosti
kupljenih lastnih delnic. V enaki višini se skladno z zakonskimi zahtevami oblikujejo tudi rezerve za
lastne delnice.
Lastne delnice smeta skupina in družba pridobivati le po določbah 247. člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1).
Statutarne rezerve se uporabljajo za oblikovanje rezerv za lastne delnice, za kritje izgube, za
povečanje osnovnega kapitala ter za kritje vseh vrst poslovnih in drugih tveganj. Te rezerve se lahko
porabijo v skladu s statutom za povečanje osnovnega kapitala, za pokrivanje tekoče in prenesene
izgube, če te izgube ni mogoče pokriti z drugimi viri, in za oblikovanje lastnih delnic, če niso na
razpolago drugi viri.
Ob sestavitvi letnega poročila lahko skupina oziroma družba oblikuje druge rezerve iz dobička do
višine 50 % čistega poslovnega izida poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane statutarne ali
zakonske rezerve. Druge rezerve iz dobička se lahko uporabijo za katere koli namene skladno z
zakonom, statutom, poslovno politiko in sklepi skupščine.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
226
Zadržani čisti poslovni izid
Zadržani čisti poslovni izid vključuje prenesene čiste poslovne izide prejšnjih let in čisti poslovni izid
tekočega leta.
Na podlagi sklepa skupščine delničarjev z 18. junija 2021 se je bilančni dobiček za leto 2020 v znesku
34.981 tisoč evrov uporabil za izplačilo dividend v višini 29.275 tisoč evrov, kar predstavlja 4,50 evra
bruto na delnico (v letu 2020 so bile izplačane dividende za leto 2019 v znesku 22.769 tisoč evrov, kar
znaša 3,50 evra bruto na delnico). Preostali del bilančnega dobička v vrednosti 5.706 tisoč evrov ni bil
razporejen in povečuje zadržani čisti poslovni izid prejšnjih let.
Dividende so bile izplačane delničarjem, ki so bili na presečni dan 2. avgusta 2021 vpisani v delniško
knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend.
Ugotovitev bilančnega dobička družbe Telekom Slovenije za leto 2021
v EUR
Čisti poslovni izid leta 2021
34.370.988,72
Preneseni čisti poslovni izid
21.144.258,24
Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja
-10.310.292,67
Skupaj
45.204.954,29
Predlagano izplačilo dividend za leto 2021
v EUR
Dividenda na navadno delnico
3,50
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov
Rezerve za poštene vrednosti finančnih instrumentov vključujejo spremembe poštene vrednosti
finančnih naložb v kapitalske instrumente, merjene po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, in spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov za varovanje pred
tveganji.
Spremembe rezerv za pošteno vrednost finančnih instrumentov so vidne iz izkaza drugega
vseobsegajočega donosa.
Konec leta 2021 sta skupina in družba preverjali znamenja slabitve finančne naložbe v družbo ABCITI,
Družba za investiranje, d. o. o. Učinki ocen vrednosti in slabitve so razkriti v pojasnilu 19.
Rezerve za aktuarske primanjkljaje in presežke
Kot rezerva za aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti
obveznosti do zaposlenih zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah in na podlagi izkustvenih
prilagoditev. Gibanje rezerv za aktuarske presežke in primanjkljaje je prikazano v izkazu gibanja
kapitala.
30. Pogodbene obveznosti
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Dolgoročne pogodbene obveznosti
278
451
191
318
Pogodbene obveznosti – najemi
13.480
13.887
13.480
13.886
Pogodbene obveznosti – drugo
520
617
81
97
Skupaj pogodbene obveznosti
14.278
14.955
13.752
14.301
Dolgoročne pogodbene obveznosti predstavljajo obvezo skupine, da bodisi prenese blago ali storitve v
prihodnosti kupcu bodisi vrne prejeto nadomestilo. V obeh primerih se obveznost meri kot znesek
nadomestila, prejetega od kupca.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
227
31. Rezervacije
Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
31. 12.
2020
Prenos iz
kratkoročn
ega dela
Črpanje
Odprava
Oblikovanje
Sprememba
diskontne
stopnje
31.12.
2
0
2
1
Rezervacije za verjetne
obveznosti po tožbah
251
0
0
-1
0
0
250
Rezervacije za jubilejne
nagrade
2.351
0
-167
-5
65
-87
2.157
Rezervacije za
odpravnine ob upokojitvi
12.052
0
-63
-964
651
55
11.731
Rezervacije za ocenjene
stroške odstranitve
sprejemno-oddajnih
postaj
4.232
0
-24
-15
74
-311
3.956
Druge rezervacije
1.248
3.988
-528
-638
631
0
4.701
Rezervacije za
reorganizacijo podjetja
273
0
-273
0
268
0
268
Skupaj rezervacije
20.407
3.988
-1.055
-1.623
1.689
-343
23.063
Gibanje rezervacij Skupine Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
31.12.
2019
Povečanje
v
poslovnih
združitvah
Črpanje
Odprava
Oblikovanje
Sprememba
diskontne
stopnje
31.12.
2020
Rezervacije za verjetne
obveznosti po tožbah
4.666
0
0
-4.536
119
3
251
Rezervacije za
odpravnine ob upokojitvi
10.920
-66
-14
-182
1.283
111
12.052
Rezervacije za jubilejne
nagrade
2.298
-22
-140
-1
90
126
2.351
Rezervacije za ocenjene
stroške odstranitve
sprejemno-oddajnih
postaj
3.868
0
-13
-5
119
263
4.232
Druge rezervacije
1.438
0
-649
-47
505
0
1.248
Rezervacije za
reorganizacijo podjetja
103
0
-103
0
273
0
273
Skupaj rezervacije
23.293
-88
-919
-4.771
2.389
502
20.407
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
228
Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2021
v tisoč EUR
31.12.2020
Prenos
z/na
kratkoročni
del
Črpanje
Odprava
Oblikovanje
Sprememba
diskontne
stopnje
31.12.2021
Rezervacije za
jubilejne nagrade
1.897
0
-139
0
33
-72
1.719
Rezervacije za
odpravnine ob
upokojitvi
10.050
0
-45
-869
426
46
9.608
Rezervacije za
ocenjene stroške
odstranitve
sprejemno-
oddajnih postaj
4.232
0
-24
-15
74
-311
3.956
Druge rezervacije
5
4.274
-28
0
27
0
4.278
Skupaj
rezervacije
16.184
4.274
-236
-884
560
-337
19.561
Gibanje rezervacij družbe Telekom Slovenije v letu 2020
v tisoč EUR
31.12.2019
Črpanje
Odprava
Oblikovanje
Sprememba
diskontne
stopnje
31.12.2020
Rezervacije za verjetne
obveznosti po tožbah
4.500
0
-4.500
0
0
0
Rezervacije za odpravnine ob
upokojitvi
8.916
0
0
1.044
90
10.050
Rezervacije za jubilejne
nagrade
1.847
-104
0
47
107
1.897
Rezervacije za ocenjene
stroške odstranitve sprejemno-
oddajnih postaj
3.868
-13
-5
119
263
4.232
Druge rezervacije
7
-14
0
12
0
5
Rezervacije za reorganizacijo
podjetja
0
0
0
0
0
0
Skupaj rezervacije
19.138
-131
-4.505
1.222
460
16.184
Rezervacije za verjetne obveznosti po tožbah
Rezervacije za verjetne obveznosti za tožbe so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je
opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za
katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka. V do zdaj pravnomočno zaključenih
zadevah je bila Skupina Telekom Slovenije večinoma uspešna, kar skladno s pravili borze tekoče
objavlja.
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije v letih 2021 in 2020 nista imeli bistvenih
črpanj oziroma oblikovanj rezervacij za verjetne obveznosti po tožbah. Družba Telekom Slovenije je v
letu 2020 v celoti odpravila rezervacije, oblikovane v letu 2019, v letu 2021 ni oblikovala novih
rezervacij.
Proti družbam Skupine Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku 128.158 tisoč evrov (v
letu 2020: 43.136 tisoč evrov). Proti družbi Telekom Slovenije so vložene tožbe v skupnem znesku
125.326 tisoč evrov (v letu 2020: 40.691 tisoč evrov). Več v pojasnilu 40.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade so oblikovane na podlagi aktuarskih izračunov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
229
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Rezervacije
za jubilejne
nagrade
Rezervacije
za
odpravnine
Skupaj
Rezervacije
za jubilejne
nagrade
Rezervacije
za
odpravnine
Skupaj
Rezervacije na dan 1. 1. 2020
2.298
10.920
13.218
1.847
8.916
10.763
Stroški obresti
25
112
137
19
90
109
Stroški tekočega službovanja
154
477
631
114
382
496
Stroški preteklega službovanja
-2
-15
-17
0
0
0
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)
38
638
676
21
662
683
Spremembe v skupini
-22
-66
-88
0
0
0
Plačila med letom
-141
-13
-154
-104
0
-104
Rezervacije na dan 31. 12. 2020
2.350
12.053
14.403
1.897
10.050
11.947
Stroški obresti
11
56
67
9
46
54
Stroški tekočega službovanja
159
524
682
118
426
544
Odhodi zaposlenih (odprava)
-3
-29
-32
0
0
0
Aktuarski dobički (+) in izgube (-)
-198
-819
-1.016
-166
-869
-1.035
- zaradi sprememb v finančnih
predpostavkah
-101
-602
-702
-80
-618
-698
- zaradi izkustvenih prilagoditev
-97
-217
-314
-85
-251
-336
Plačila med letom
-163
-52
-215
-139
-45
-184
Rezervacije na dan 31. 12. 2021
2.156
11.732
13.888
1.719
9.608
11.327
Družba Telekom Slovenije in Skupina Telekom Slovenije sta izpostavljeni tveganjem iz dolgoročnih
zaslužkov zaposlenih, predvsem na podlagi:
- sprememb zakonodaje, ki ureja zaposlovanje, upokojitve, prispevke in davke;
- sprememb kolektivnih pogodb in poslovnih dogovorov ter drugih notranjih aktov, ki vplivajo na vrsto
in raven zaslužkov;
- bistvenih sprememb zneskov, na katere se nanašajo zaslužki: povprečne plače v Republiki
Sloveniji, plač zaposlencev, stalnih zneskov nagrad in neobdavčenih zneskov nagrad;
- sprememb gospodarskega okolja, npr. odpravnina ob prenehanju zaposlitve.
Sedanje vrednosti dolgoročnih zaslužkov zaposlenih so izpostavljene naslednjim tveganjem:
- vsem tveganjem, ki so jim izpostavljeni dolgoročni zaslužki zaposlenih;
- razliki med dejansko izkušnjo in aktuarsko predpostavko (umrljivost, fluktuacija zaposlenih,
predčasna ali pozna upokojitev, stopnja rasti plač in neobdavčeni zneski nagrad);
- spremembi diskontnih mer, uporabljenih pri merjenju, glede na različne datume bilance stanja.
Naslednje aktuarske predpostavke so bile upoštevane pri izračunu rezervacij za jubilejne nagrade in
pozaposlitvene zaslužke:
- demografske predpostavke:
• pričakovana umrljivost se določa na podlagi tablic umrljivosti prebivalstva v Republiki
Sloveniji (objavljena za leto 2007);
• fluktuacija, ki označuje zapustitev podjetja po lastni odločitvi, se določa linearno padajoče
glede na starost zaposlenca in znaša povprečno 2,4 % za družbo Telekom Slovenije, d. d.
za leto 2021, v Skupini Telekom Slovenije pa povprečno 2,8 % za leto 2021, tehtano s
številom zaposlenih v posamezni družbi, medtem ko se ocenjen datum upokojitve določi kot
dan, ko je izpolnjen prvi pogoj za upokojitev, ob upoštevanju zakonodaje v Republiki
Sloveniji;
- finančne predpostavke:
• pričakovana rast povprečnih plač v Republiki Sloveniji upošteva projekcije urada UMAR:
Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2021 in se določi kot 2,5-odstotna dolgoročna letna
rast;
• pričakovano povečanje plač zaposlenih v Skupini Telekom Slovenije upošteva rast zaradi
inflacije, napredovanja in dodatek na skupno delovno dobo ter znaša po družbah:
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
230
Dolgoročna rast plač v podjetju
od 2022 dalje
Telekom Slovenije
0,76%
GVO
2,74%
Avtenta
1,00%
TSmedia
0,85%
Soline
2,00%
TSinpo
0,72%
- izbrana diskontna obrestna mera znaša 0,95 % letno, kolikor je konec decembra 2021 znašala
donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju za družbe Telekom
Slovenije, Soline, GVO in TSinpo ter 1,17 % letno, kolikor je konec decembra 2021 znašala
donosnost 15-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju za družbi Avtenta in
TSmedia.
Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v Skupini Telekom Slovenije
Predpostavka
Odmik
Opis
Skupaj
Odpravnine
Jubilejne nagrade
Centralni scenarij
0,00%
stanje
13.888
11.732
2.156
Diskontna obrestna mera
-0,50%
stanje
14.715
12.465
2.250
(razlika)
827
733
94
0,50%
stanje
13.130
11.060
2.070
(razlika)
-759
-671
-88
Rast plač
-0,50%
stanje
13.131
11.060
2.071
(razlika)
-758
-671
-87
0,50%
stanje
14.706
12.457
2.249
(razlika)
817
725
92
Analiza občutljivosti sprememb aktuarskih predpostavk v družbi Telekom Slovenije
Predpostavka
Odmik
Opis
Skupaj
Odpravnine
Jubilejne nagrade
Centralni scenarij
0,00%
stanje
11.327
9.608
1.719
Diskontna obrestna mera
-0,50%
stanje
11.999
10.207
1.792
(razlika)
672
599
73
0,50%
stanje
10.709
9.058
1.651
(razlika)
-618
-550
-68
Rast plač
-0,50%
stanje
10.709
9.057
1.652
(razlika)
-618
-550
-68
0,50%
stanje
11.992
10.201
1.791
(razlika)
665
593
72
Rezervacije za ocenjene stroške odstranitve sprejemno-oddajnih postaj
Rezervacije so oblikovane v višini predvidenih stroškov odstranitve, diskontirane z diskontno stopnjo
0,95 % letno (v letu 2020: 0,72 % letno), kolikor je konec decembra 2020 znašala donosnost 10-letnih
podjetniških obveznic z visoko boniteto v evrskem območju.
Druge rezervacije
Med drugimi rezervacijami skupina in družba izkazujeta obveznosti iz sklenjenih pogodb, ki imajo
sedanjo obveznost z negotovo ročnostjo poplačila. Zato so bile v tekočem letu prenesene iz
kratkoročnih na dolgoročne rezervacije.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
231
Rezervacije za prestrukturiranje podjetja
Skupina je v letu 2021 črpala rezervacije za prestrukturiranje podjetja v višini 273 tisoč evrov, ki so bile
oblikovane v preteklem poročevalskem obdobju in oblikovala nove v višini 268 tisoč evrov.
V družbi Telekom Slovenije ni bilo novih oblikovanj rezervacij za prestrukturiranje podjetja.
32. Druge obveznosti
V Skupini Telekom Slovenije je med drugimi poslovnimi obveznostmi zajeta obveznost plačila
frekvenčnine na Kosovu.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Poslovne obveznosti za
programske pravice
11.834
31.074
11.834
20.302
Drugo
6.621
7.822
447
554
Skupaj druge obveznosti
18.455
38.896
12.281
20.856
33. Posojila in krediti
To pojasnilo vsebuje informacijo o pogodbenih pogojih, ki veljajo za prejeta posojila. Več informacij o
izpostavljenosti obrestnemu in tečajnemu tveganju je navedenih v pojasnilu 44.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Prejeta dolgoročna posojila
Bančna posojila
349.032
214.801
349.001
214.801
- tekoča zapadlost dolgoročnih posojil
-40.009
-30.580
-39.978
-30.580
- dolgoročni del posojil
309.023
184.221
309.023
184.221
Skupaj dolgoročni del
309.023
184.221
309.023
184.221
Prejeta kratkoročna posojila
Bančna posojila - revolving posojilo
0
1.500
0
1.500
Posojila družb v skupini
0
0
1.400
13.000
Tekoča zapadlost dolgoročnih
bančnih posojil
40.009
30.580
39.978
30.580
Obresti in drugi odhodki od posojil
6
0
37
15
Skupaj kratkoročni del
40.015
32.080
41.415
45.095
Dolgoročne finančne obveznosti Skupine Telekom Slovenije se nanašajo na prejeta dolgoročna
posojila družbe Telekom Slovenije od bank. Prvo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo in ga
sestavljajo tri tranše, od katerih zapadeta dve v letu 2023 in ena v letu 2025. Posojilo je vezano na
spremenljivo obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo od 1,35 % do 1,65 % ter je
zavarovano z bianko menicami. Tudi drugo dolgoročno posojilo je sindicirano posojilo in ga prav tako
sestavljajo tri tranše, vse s končno zapadlostjo v letu 2028. Posojilo je vezano na spremenljivo
obrestno mero s pribitki na posamezne tranše, ki se gibljejo od 0,75 % do 1,00 % in je zavarovano z
bianko menicami. Tretje dolgoročno posojilo je prejeto od Evropske investicijske banke (EIB), posojilo
je le deloma črpano in zapade v plačilo v letu 2031. Preostanek posojila je mogoče črpati do konca
leta 2023. Črpana tranša posojila je obrestovana s fiksno obrestno mero v višini 1,571%. Posojilo je
prav tako zavarovano z bianko menicami.
Skupina oziroma družba Telekom Slovenije ima pri bankah odprte tudi kratkoročne posojilne linije
oziroma revolving posojila, ki pa ob koncu leta niso bila črpana. Kratkoročne revolving linije so
zavarovane z bianko menicami. Kratkoročna revolving posojila zapadejo v letu 2022 in imajo fiksno ali
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
232
spremenljivo obrestno mero s pribitki od 0,05 % do 2,50 %. Z eno od bank je podpisana tudi pogodba
o limitu na transakcijskem računu z obrestno mero 2,65 %.
Banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti
finančnih zavez na ravni Skupine Telekom Slovenije: razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA,
delež kapitala v bilančni vsoti ter razmerje med EBITDA in finančnimi odhodki. Nedoseganje
predpisane vrednosti zavez je lahko razlog za predčasno zapadlost posojil v plačilo. Na 31. december
2021 so bile vse finančne zaveze na ravni skupine izpolnjene.
Družba Telekom Slovenije ima poleg zgoraj opisanega tudi finančne obveznosti do družb v skupini v
obliki kratkoročnih revolving posojil, ki zapadejo v plačilo v letu 2022 in imajo obrestno mero od 0,495
% do 0,557 %.
Gibanje prejetih posojil
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
Stanje 1.1
216.301
245.840
229.316
252.810
Črpanja
196.000
1.000
196.000
7.000
Vračila
-62.995
-30.801
-74.595
-30.769
Ostalo
-268
262
-283
275
Stanje 31.12.
349.038
216.301
350.438
229.316
Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer prenose vnaprej plačanih stroškov
povezanih z odobritvijo posojila v finančne odhodke, odhodke od posojil in prenose med posameznimi
kategorijami.
34. Obveznosti iz najemov
Kratkoročne finančne obveznosti iz najemov predstavljajo obveznosti za sredstva v najemu, katerih
poravnava se pričakuje v naslednjih 12 mesecih.
Obveznosti iz najemov
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Dolgoročne obveznosti iz sredstev v najemu
57.096
59.092
62.748
67.093
Kratkoročne obveznosti iz sredstev v najemu
9.460
10.180
10.949
11.660
Skupaj obveznosti iz sredstev v najemu
66.556
69.272
73.697
78.753
Gibanje obveznosti iz najemov
v tisoč EUR
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
Stanje na 1.1.2020
69.054
76.382
Povečanja
10.037
11.484
Obresti
2.348
2.352
Plačilo najemnin
-12.167
-11.465
Stanje na 31.12.2020
69.272
78.753
Povečanja
9.877
6.599
Obresti
2.214
2.227
Plačilo najemnin
-14.807
-13.882
Stanje na 31.12.2021
66.556
73.697
Stanje na 31.12.2020
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
Kratkoročne obveznosti iz najemov
10.180
11.660
Dolgoročne obveznosti iz najemov
59.092
67.093
Skupaj obveznosti iz najemov
69.272
78.753
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
233
Stanje na 31.12.2021
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
Kratkoročne obveznosti iz najemov
9.460
10.949
Dolgoročne obveznosti iz najemov
57.096
62.748
Skupaj obveznosti iz najemov
66.556
73.697
Skupni denarni tok iz najemnin za skupino Telekom Slovenije znaša 14.806 tisoč evrov, za družbo
Telekom Slovenije pa 13.882 tisoč evrov in je izkazan kot denarni tok iz dejavnosti financiranja. Glavni
elementi najemnin, podani v izkazu denarnih tokov, obsegajo le odplačilo glavnice najema, plačila
obresti pa so vključena v vrstici o plačanih obrestih.
35. Druge finančne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Obveznosti za obrestno zamenjavo
88
244
88
244
Skupaj druge dolgoročne finančne obveznosti
88
244
88
244
Kratkoročne finančne obveznosti
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Obveznosti iz izdanih obveznic
0
101.078
0
101.078
Obveznosti za obrestno zamenjavo
0
98
0
98
Druge finančne obveznosti
2
63
0
61
Skupaj druge kratkoročne finančne obveznosti
2
101.239
0
101.237
Ob zapadlosti v juniju 2021 je Telekom Slovenije odplačal obveznice v višini 100 milijonov evrov, vir za
odplačilo je bilo novo dolgoročno sindicirano posojilo.
V februarju 2017 je bila sklenjena obrestna zamenjava z namenom varovanja obrestne mere, katere
poštena vrednost znaša na 31. decembra 2021 88 tisoč evrov (31. 12. 2020: 342 tisoč evrov). Skupina
in družba zaradi nematerialnosti višine obrestne zamenjave dodatnih razkritij glede obvladovanja
tveganj nista pripravljala.
Gibanje drugih finančnih obveznosti
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Obveznice
Ostalo
Obveznice
Ostalo
Stanje 1.1.2020
101.036
829
100.036
753
Plačila obresti
-1.950
-444
-1.950
-444
Ostalo
1.992
20
1.992
94
Stanje 31.12.2020
101.078
405
101.078
403
Plačila obresti + vračilo obveznic
-101.950
-247
-101.950
-247
Ostalo
872
-68
872
-68
Stanje 31.12.2021
0
90
0
88
Ostale spremembe se nanašajo na nedenarne postavke in sicer vračunane obresti, prenose vnaprej
plačanih stroškov, povezanih z izdajo obveznic v finančne odhodke, odpise dividend in na spremembo
poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
234
36. Poslovne obveznosti
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Obveznosti do dobaviteljev
79.928
64.003
65.612
52.939
Obveznosti do domačih operaterjev
1.724
1.887
7.297
7.489
Obveznosti do tujih operaterjev
8.034
11.161
8.540
11.335
Obveznost za DDV in druge davčne
obveznosti
6.596
7.745
4.944
7.105
Obveznosti do zaposlenih
8.698
8.329
7.007
6.655
Obveznosti za predujme in varščine
2.293
2.861
377
430
Druge obveznosti
23.682
23.072
22.604
23.802
Skupaj poslovne obveznosti
130.955
119.058
116.381
109.755
Poslovne obveznosti niso obrestovane in so običajno poravnane v dogovorjenem roku od 8 do 120
dni. Enako velja za obveznosti do operaterjev, ki prav tako niso obrestovane in so običajno poravnane
v dogovorjenem roku od 10 do 90 dni od dneva izstavitve računa.
Druge obveznosti v družbi in skupini so predvsem obveznosti iz cesij in asignacij v višini 1.788 tisoč
evrov (v letu 2020: 3.030 tisoč evrov), programskih pravic za TV vsebine v višini 18.241 tisoč evrov (v
letu 2020: 9.968 tisoč evrov) in druge kratkoročne obveznosti.
37. Pogodbene obveznosti
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Pogodbene obveznosti - najemi
1.833
1.714
1.833
2.043
Druge kratkoročne pogodbene
obveznosti
10.485
10.942
6.619
6.664
Skupaj pogodbene obveznosti
12.318
12.656
8.452
8.707
Druge kratkoročne pogodbene obveznosti se nanašajo predvsem na pogodbene obveznosti iz
programa zvestobe in predplačila za mobilne storitve.
38. Razmejene obveznosti
Skupina in družba med razmejenimi obveznostmi izkazujeta kratkoročno odložene prihodke in
kratkoročno vnaprej vračunane stroške kot sledi:
Kratkoročno odloženi prihodki
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Kratkoročni del vladne podpore za
opredmetena osnovna sredstva
56
65
54
64
Drugi kratkoročni odloženi prihodki -
sofinanciranje evropskih projektov
768
478
267
97
Skupaj kratkoročno odloženi
prihodki
824
543
321
161
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
235
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Vnaprej vračunani stroški in odhodki za
že opravljene storitve in dobavo blaga
(še ni računov)
7.985
19.087
6.991
18.286
Vnaprej vračunani stroški in odloženi
prihodki - mednarodni obračun
11.511
13.927
11.520
14.715
Vnaprej vračunane plače, nagrade in
odpravnine
3.856
3.823
3.715
3.636
Vnaprej vračunani stroški za
neizkoriščene letne dopuste
3.932
4.477
3.243
3.723
Drugo
678
0
673
0
Skupaj vnaprej vračunani stroški in
odhodki
27.962
41.314
26.142
40.360
Skupaj razmejene obveznosti
28.786
41.857
26.463
40.521
39. Knjigovodske in poštene vrednosti
Tabela vsebuje podatke o razvrstitvi v ravni hierarhije poštene vrednosti le za sredstva in finančne
obveznosti, ki so merjene po pošteni vrednosti in za katere se poštena vrednost razkriva.
Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže
vrednotene po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa, ki
kotirajo na trgu vrednostnih papirjev
2.305
2.305
2.305
Naložbe v delnice in deleže
vrednotene po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa, ki
ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev
936
936
936
Dana posojila
44
44
44
Druga dolgoročna finančna sredstva
7
7
7
Poslovne terjatve
18.300
18.300
18.300
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila
38
38
38
Druga kratkoročna finančna sredstva
702
702
702
Poslovne in druge terjatve
156.152
156.152
156.152
Denar in denarni ustrezniki
15.935
15.935
15.935
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
309.023
309.023
309.023
Obveznosti za obrestno zamenjavo
88
88
88
Druge obveznosti
18.455
18.455
18.455
Kratkoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
40.015
40.015
40.015
Druge finančne obveznosti
2
2
2
Poslovne obveznosti
130.955
130.955
130.955
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
236
Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2020
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene
po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na
trgu vrednostnih papirjev
1.854
1.854
1.854
Naložbe v delnice in deleže vrednotene
po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo
na trgu vrednostnih papirjev
1.111
1.111
1.111
Dana posojila
103
103
103
Poslovne terjatve
17.081
17.081
17.081
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila
61
61
61
Druga kratkoročna finančna sredstva
451
451
451
Poslovne in druge terjatve
162.936
162.936
162.936
Denar in denarni ustrezniki
8.167
8.167
8.167
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
184.221
184.221
184.221
Obveznosti za obrestno zamenjavo
244
244
244
Poslovne obveznosti
38.896
38.896
38.896
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice
101.078
100.500
100.500
Prejeta posojila
32.080
32.080
32.080
Obveznosti za obrestno zamenjavo
98
98
98
Druge finančne obveznosti
63
63
63
Poslovne obveznosti
119.058
119.058
119.058
Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12.
2021
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, ki kotirajo na
trgu vrednostnih papirjev
2.305
2.305
2.305
Naložbe v delnice in deleže vrednotene po
pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, ki ne kotirajo na
trgu vrednostnih papirjev
936
936
936
Dana posojila
53.994
53.994
53.994
Poslovne terjatve
18.294
18.294
18.294
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila
12.177
12.177
12.177
Poslovne in druge terjatve
148.378
148.378
148.378
Denar in denarni ustrezniki
3.754
3.754
3.754
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
309.023
309.023
309.023
Obveznosti za obrestno zamenjavo
88
88
88
Poslovne obveznosti
12.281
12.281
12.281
Kratkoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
41.415
41.415
41.415
Poslovne obveznosti
116.381
116.381
116.381
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
237
Knjigovodske in poštene vrednosti finančnih instrumentov družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12.
2020
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Dolgoročna finančna sredstva
Naložbe v delnice in deleže
vrednotene po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa, ki
kotirajo na trgu vrednostnih papirjev
1.854
1.854
1.854
Naložbe v delnice in deleže
vrednotene po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa, ki
ne kotirajo na trgu vrednostnih papirjev
1.109
1.109
1.109
Dana posojila
60.988
60.988
60.988
Poslovne terjatve
17.081
17.081
17.081
Kratkoročna finančna sredstva
Dana posojila
17.385
17.385
17.385
Poslovne in druge terjatve
158.367
158.367
158.367
Denar in denarni ustrezniki
2.086
2.086
2.086
Dolgoročne finančne obveznosti
Prejeta posojila
184.221
184.221
184.221
Obveznosti za obrestno zamenjavo
244
244
244
Poslovne obveznosti
20.856
20.856
20.856
Kratkoročne finančne obveznosti
Obveznice
101.078
100.500
100.500
Prejeta posojila
45.083
45.083
45.083
Obveznosti za obrestno zamenjavo
98
98
98
Druge finančne obveznosti
61
61
61
Poslovne obveznosti
109.755
109.755
109.755
Poštene vrednosti na 2. in 3. nivoju hierarhije so bile ocenjene z uporabo tehnike vrednotenja
diskontiranih denarnih tokov.
Skupina in družba v letu 2021 in 2020 ni imela prehodov med nivoji poštene vrednosti.
Sredstva, ki niso izmerjena po pošteni vrednosti v bilanci stanja, razkrita pa je njihova poštena
vrednost
Skupina in družba vodita naložbene nepremičnine v svojih knjigah po nabavni vrednosti ter pošteno
vrednost le razkrivata. Oceno vrednosti naložbenih nepremičnin je pripravil pooblaščeni ocenjevalec
nepremičnin na 30. novembra 2021. Za oceno poštene vrednosti, zmanjšane za stroške uporabe je bil
uporabljen način tržnih primerjav.
Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2021
Skupina Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Naložbene nepremičnine
4.545
5.162
5.162
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Naložbene nepremičnine
7.641
8.831
8.831
Knjigovodske in poštene vrednosti na 31. 12. 2020
Skupina Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Naložbene nepremičnine
1.258
1.704
1.704
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
1. nivo
2. nivo
3. nivo
Naložbene nepremičnine
4.230
4.849
4.849
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
238
40. Pogojne obveze
Višina tožbenih zahtevkov
Skupina Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
Višina tožbenih zahtevkov
127.766
43.136
Na dan bilance stanja je proti skupini vloženih 99 tožb (31. 12. 2020: 91 tožb).
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj so oblikovane rezervacije iz tožb v višini
250 tisoč evrov (pojasnilo 31).
Družba Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
Višina tožbenih zahtevkov
125.326
40.691
Na dan bilance stanja je proti družbi vloženih 57 tožb (31. 12. 2020: 51 tožb).
Tožbe so v različnih fazah postopkov, in sicer:
Telekom Slovenije je od Okrožnega sodišča v Ljubljani 2. marca 2021 prejel tožbo družbe T-2,
d. o. o., zaradi plačila navadne škode, plačilo izgubljenega dobička in ugotovitev neobstoja
terjatev v višini 49.735 tisoč evrov. Vtoževani zahtevek naj bi predstavljal škodo, ki naj bi jo
tožeča stranka utrpela v obdobju od 1. septembra 2018 do 31. julija 2020. Telekom Slovenije
ocenjuje, da bo tožbeni znesek v celoti zavrnjen.
Dne 2. avgusta 2021 je Telekom Slovenije od Okrožnega sodišča v Ljubljani prejel tudi tožbo družbe
Telemach d. o. o., zaradi plačila škode v viši 28.796 tisoč evrov z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 1. junija 2021 dalje do plačila. Družba Telemach d. o. o. tožbeni zahtevek utemeljuje z
domnevnimi kršitvami regulatornih odločb, izdanih s strani Agencije za komunikacijska omrežja
in storitve Republike Slovenije, ter z domnevno zlorabo prevladujočega položaja. Telekom
Slovenije ocenjuje, da bo tožbeni znesek v celoti zavrnjen.
Na podlagi ocene poslovodstva in pridobljenih pravnih mnenj ima skupina oblikovane rezervacije v
višini 250 tisoč evrov (v letu 2020 251 tisoč evrov). Družba nima oblikovanih rezervacij iz tožb.
Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo verjetnosti napovedati čas zaključka
posameznih zadev.
Podporno pismo, dano odvisni družbi
Matična družba Telekom Slovenije je, kot edini družbenik družbe SIOL Sarajevo, izdala navedeni
družbi podporno pismo, v katerem izjavlja, da bo družbi še naprej zagotavljala finančno podporo za
nadaljnje poslovanje in da ta podpora ne bo preklicana v dvanajstih mesecih po podpisu podpornega
pisma.
Dane garancije
Skupina in družba zagotavljata naslednja jamstva:
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
Garancije za dobro opravljeno delo in za odpravo napak
11.028
9.292
7.892
7.587
Garancije za zavarovanje pogodbenih obveznosti
0
0
435
431
Druga jamstva
353
405
133
162
Skupaj dane garancije
11.381
9.697
8.460
8.180
Dane garancije med povezanimi družbami znašajo 435 tisoč evrov. Nanašajo se na zavarovanje
pogodbenih obveznosti in predstavljajo garancije družbe Telekom Slovenije bankam za zavarovanje
obveznosti odvisnih družb. Nobena od naštetih obveznosti ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med
bilančne postavke, skupina in družba pa iz tega naslova ne pričakujeta materialnih posledic.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
239
41. Posli s povezanimi strankami
Povezane osebe so posamezniki ali družbe, povezani s Skupino Telekom Slovenije.
Posli s fizičnimi osebami
Povezane fizične osebe (predsednik in člani uprave ter namestnik predsednika nadzornega sveta in
člani nadzornega sveta) imajo 31. decembra 2021 skupaj v lasti 974 delnic družbe, kar je 0,01490-
odstotni lastniški delež.
V letu 2021 ni bilo odobrenih posojil povezanim fizičnim osebam.
Podatki o skupinah oseb v letu 2021
Posojila
v tisoč EUR
Skupni
bruto
znesek
vseh
prejemkov
Izplačila kot
udeležba v
dobičku na
podlagi sklepa
skupščine
Neodplačan
del 31. 12.
2021
Odplačila
v letu
2021
Člani uprave skupaj
893
-
-
-
Člani nadzornega sveta
262
-
-
-
Člani komisij nadzornega sveta
23
-
-
-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na
podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del
kolektivne pogodbe
4.803
-
1
5
Podatki o skupinah oseb v letu 2020
Posojila
v tisoč EUR
Skupni
bruto
znesek vseh
prejemkov
Izplačila kot
udeležba v
dobičku na
podlagi
sklepa
skupščine
Neodplačan
del 31. 12.
2020
Odplačila
v letu
2020
Člani uprave skupaj
934
-
-
-
Člani nadzornega sveta
262
-
-
-
Člani komisij nadzornega sveta
20
-
-
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi
pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe
4.621
-
7
6
Posojila drugim vodilnim delavcem družb v skupini, zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja
tarifni del kolektivne pogodbe, so odobrena s 4,24-odstotno letno obrestno mero in z odplačilno dobo
do 20 let.
Skupina in družba nista nobeni od skupin oseb odobrili predujmov ali poroštev niti ne izkazujeta
obveznosti do teh oseb. Prav tako omenjenim skupinam nista odpisali ali odpustili nobenih zneskov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
240
Prejemki članov uprave za leto 2021 – razčlenjeno
v EUR
Osnovno
plačilo
Spremenljivi
prejemek*
Drugi
osebni
prejemki
Povračila
stroškov
Regres
Zavarovalne
premije
Bonitete
PDPZ
Skupaj
bruto**
Skupaj
neto***
Cvetko Sršen (10.3.-
31.12)
130.223
0
0
1.470
1.216
0
7.734
2.349
142.992
61.201
Tomaž Jontes (1.1.-
31.12.)
152.840
6.160
0
1.285
1.621
1.005
9.588
2.819
175.318
76.183
Mitja Štular (10.3.-31.12.)
117.717
0
689
1.088
1.312
59
2.551
2.278
125.694
66.263
Barbara Galičič Drakslar
(31.3.-31.12.)
109.970
0
0
1.379
1.197
366
5.010
2.114
120.036
53.552
Špela Fortin (1.1.-31.12.)
133.707
8.284
0
1.316
1.621
1.005
7.783
2.819
156.535
68.148
Tomaž Seljak (1.1.-10.3.)
30.987
53.655
0
282
314
639
1.670
552
88.099
36.922
Vida Žurga (1.1. - 10.3.)
0
30.787
0
0
314
639
2.558
552
34.850
14.535
Matjaž Beričič (1.1.-10.3.)
30.521
11.700
0
275
314
639
1.067
552
45.068
20.940
Ranko Jelača (za leto
2020)
0
4.786
0
0
0
0
0
0
4.786
3.072
Skupaj
705.965
115.372
689
7.095
7.909
4.352
37.961
14.035
893.378
400.816
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2018, 2019 in 2020.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ
(prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje).
***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek
članov uprave, vendar brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.
Prejemki članov uprave za leto 2020 – razčlenjeno
Član uprave je bil za leto 2021, upravičen do sejnin za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v
odvisni družbi GVO, kot je prikazano spodaj:
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Komisije
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto
Mitja Štular (10.3.-31.12.)
550
2.966
0
3.516
2.557
Skupaj
550
2.966
0
3.516
2.557
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij.
Člani uprave niso prejeli udeležbe v dobičku, opcij, provizij, drugih prejemkov.
v EUR
Osnovno
plačilo
Spremenljivi
prejemek*
Drugi
osebni
prejemki
Povračila
stroškov
Regres
Zavarovalne
premije
Bonitete
PDPZ
Skupaj
bruto**
Skupaj
neto***
Tomaž Seljak (1. 1. - 31.
12.)
157.783
28.715
0
1.433
1.481
795
9.213
2.819
202.239
87.185
Vida Žurga (1.1. - 31.12.)
130.615
11.195
0
1.394
1.481
795
14.381
2.819
162.680
62.568
Matjaž Beričič (1.1. -
31.12.)
155.995
780
0
1.383
1.481
795
5.906
2.819
169.159
79.336
Tomaž Jontes (22.6.-
31.12.)
82.134
0
0
734
0
218
4.622
1.484
89.192
37.078
Špela Fortin (1.1. -
31.12.)
110.456
2.594
0
1.322
1.481
795
7.431
2.819
126.898
57.084
Ranko Jelača (1.1.-
14.3.)
31.908
58.703
77.999
166
247
461
1.074
470
171.028
72.313
Rudolf Skobe (za leto
2019)
0
6.949
0
0
0
0
0
0
6.949
3.962
Dean Žigon (za leto
2019)
0
5.891
0
0
0
0
0
0
5.891
2.843
Skupaj
668.891
114.827
77.999
6.432
6.171
3.859
42.627
13.230
934.036
402.369
*Spremenljivi prejemek predstavlja del plačila za uspešnost poslovanja za leta 2017, 2018 in 2019.
**Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov dela, vključujoč neto prejemke (povračila stroškov), zavarovalne premije, bonitete in PDPZ (prostovoljno dodatno
pokojninsko zavarovanje).
***Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov članov uprave, vključujoč zavarovalne premije in bonitete, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek članov uprave, vendar
brez PDPZ, ki ga član uprave ne prejeme osebno temveč se nakaže pokojninski družbi.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
241
Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2021 - razčlenjeno
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Komisije
Potni
stroški
Zavarovanje
odgovornosti
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto**
Predstavniki kapitala
Iztok Černoša (22.1.-31.12.)
5.500
23.328
2.420
0
689
31.937
22.727
Karla Pinter (18.6.-31.12.)
2.420
10.094
660
28
0
13.202
9.601
Radovan Cerjak (22.1.-31.12.)
5.280
19.626
1.980
0
689
27.575
19.554
Aleksander Igličar (22.1.-31.12.)
5.500
19.626
4.004
28
689
29.847
21.207
Marko Kerin (22.1.-31.12.)
4.675
19.626
4.950
124
689
30.064
21.365
Jurij Toplak (18.6.-31.12.)
2.420
9.343
660
383
0
12.806
9.314
Štefan Belingar (1.1.-21.1.)
275
1.482
220
0
0
1.977
1.438
Barbara Gorjup (1.1.-27.4.)
2.805
7.394
1.672
0
689
12.560
8.634
Boštjan Koler (1.1.-21.1.)
275
1.778
220
0
0
2.273
1.653
Barbara Kürner Čad (1.1.-27.4.)
2.805
8.318
1.540
0
689
13.352
9.209
Dimitrij Marjanović (1.1.-21.1.)
275
1.185
0
0
0
1.460
1.062
Igor Rozman (1.1.-21.1.)
275
1.185
0
0
0
1.460
1.062
Predstavniki zaposlenih
Drago Kijevčanin (1.1.-31.12.)
5.396
22.400
5.104
0
689
33.589
23.928
Dušan Pišek (1.1.-31.12.)
5.775
18.813
660
0
689
25.937
18.363
Jana Žižek Kuhar (1.1.-31.12)
5.500
17.500
660
0
689
24.349
17.208
Skupaj
49.176
181.698
24.750
563
6.201
262.388
186.325
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke (potni stroški)
in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
Prejemki članov nadzornega sveta za leto 2020 - razčlenjeno
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Komisije
Potni
stroški
Zavarovanje
odgovornosti
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto**
Predstavniki kapitala
Boštjan Koler (3.11.-31.12.)
1.045
4.539
660
0
0
6.244
4.541
Barbara Kürner Čad (1.1.-
31.12.)
4.950
22.463
5.302
0
409
33.124
23.794
Bernarda Babič (1.1.-3.11.)
3.658
16.766
814
264
409
21.911
15.638
Štefan Belingar (3.11.-
31.12.)
1.045
4.195
440
0
0
5.680
4.131
Barbara Cerovšek Zupančič
(1.1.-3.11.)
3.905
18.163
4.448
0
409
26.925
19.285
Barbara Gorjup (1.1.-31.12.)
4.950
21.514
5.328
0
409
32.201
23.122
Dimitrij Marjanović(1.1.-
13.5.,3.11.-31.12.)
2.008
9.828
1.236
0
409
13.481
9.507
Igor Rozman (1.1.-31.12.)
4.950
20.394
2.838
0
409
28.591
20.497
Aleš Šabeder (5.6.-3.11.)
1.925
11.200
660
0
0
13.785
10.026
Predstavniki zaposlenih
Drago Kijevčanin (1.1.-
31.12.)
4.950
21.432
5.328
0
409
32.119
23.063
Dušan Pišek (1.1.-31.12.)
4.675
17.695
2.002
0
409
24.781
17.726
Jana Žižek Kuhar (1.1.-
31.12)
4.675
16.742
880
0
409
22.706
16.217
Skupaj
42.736
184.931
29.936
264
3.681
261.548
187.547
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke
(potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, vključujoč zavarovanje odgovornosti, ki dejansko zmanjšujejo neto prejemek
članov nadzornega sveta, skupaj s potnimi stroški.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
242
Člani nadzornega sveta družbe so v letu 2021 prejeli sledeča plačila za opravljanje funkcije revizijske
komisije v družbi Soline
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto**
Aleksander Igličar (24.5.- 31.12.)
220
0
0
220
160
Barbara Gorjup (24.5. - 31.12.)
220
0
0
220
160
Marko Hočevar (24.5. - 31.12.)
220
0
0
220
160
Marko Kerin (24.5. - 31.12.)
220
0
0
220
160
Drago Kijevčanin (24.5. - 31.12.)
220
0
0
220
160
Skupaj
1.100
0
0
1.100
800
*Skupaj bruto predstavlja vsoto vseh vrst stroškov sejnin, osnovnih plačil za opravljanje funkcij, komisij vključujoč neto prejemke
(potni stroški) in zavarovanje odgovornosti.
**Skupaj neto predstavlja vsoto neto prejemkov, skupaj s potnimi stroški.
Drugih prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.
Člani nadzornega sveta so se v letu 2021 izobraževali na različnih področjih delovanja nadzornega
sveta. Skupni stroški izobraževanja so znašali 2.329,65 evra (v letu 2020 1.139,12 evra). Drugih
prejemkov člani nadzornega sveta niso prejeli.
Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2021 (razčlenjeno)
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto**
Zunanji člani komisij
Barbara Gorjup (22.6.-31.12.)
1.672
3.442
0
5.114
3.719
Marko Hočevar (11.2.-31.12.)
3.124
5.975
0
9.099
6.618
Melita Malgaj (1.1.-6.4.)
660
1.867
0
2.527
1.838
Barbara Nose (1.1.-11.2.)
220
1.219
0
1.439
1.046
Gregor Rajšp (1.1.-6.4.)
660
1.867
0
2.527
1.838
Alenka Stanič (1.1.-6.4.)
660
1.867
0
2.527
1.838
Skupaj
6.996
16.237
0
23.233
16.897
* Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.
** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta.
Prejemki članov komisij nadzornega sveta za leto 2020 (razčlenjeno)
v EUR
Sejnine
Osnovno
plačilo
Potni
stroški
Skupaj
bruto*
Skupaj
neto**
Zunanji člani komisij
Barbara Nose (1.1.-31.12.)
4.096
9.713
0
13.809
10.043
Melita Malgaj (9.12.-31.12.)
440
216
0
656
477
Gregor Rajšp (12.2.-1.4.,9.12.-31.12.)
1.056
1.021
0
2.077
1.511
Alenka Stanič (12.2.-1.4.,9.12.-
31.12.)
1.056
1.021
0
2.077
1.511
Boštjan Koler (12.2.-1.4.)
616
805
0
1.421
1.033
Skupaj
7.264
12.776
0
20.040
14.575
* Skupaj bruto predstavlja vsoto osnovnega plačila za opravljanje funkcije in plačilo komisij.
** Skupaj neto predstavlja neto prejemek članov komisije nadzornega sveta
Člani uprave in nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije so člani nadzornih svetov ali uprav drugih
družb ali lastniki drugih družb, s katerimi posluje družba Telekom Slovenije. Vse transakcije s temi
povezanimi strankami potekajo po tržnih pogojih.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
243
Obveznosti do povezanih oseb
Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije imata do povezanih oseb obveznosti iz
naslova prejemkov, ki še niso bili izplačani in znašajo:
v tisoč EUR
Skupni znesek vseh
obveznosti 31.12.2021
Skupni znesek vseh
obveznosti 31.12.2020
Člani uprave skupaj
197
285
Drugi vodstveni delavci družbe, zaposleni na podlagi
pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne
pogodbe
392
429
Posli s podjetji v skupini
Vse transakcije s podjetji v skupini so opravljene na podlagi tržnih pogojev, ki veljajo za transakcije z
nepovezanimi osebami.
Družba Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
Terjatve do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek
2.584
3.872
Odvisne družbe - popravek vrednosti
-8
-22
Odvisne družbe - neto znesek
2.576
3.850
Posojila do podjetij v skupini
Odvisne družbe - bruto znesek
66.089
78.238
Odvisne družbe - neto znesek
66.089
78.238
Obveznosti do podjetij v skupini
Odvisne družbe
26.041
41.810
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
Prihodki od prodaje v skupini
13.408
14.551
Odvisne družbe
13.408
14.551
Nakup materiala in storitev v skupini
18.477
18.361
Odvisne družbe
18.477
18.361
Družba ustvarja prihodke s prodajo materiala družbi GVO, z dajanjem poslovnih prostorov in
opredmetenih osnovnih sredstev v najem ter z opravljanjem telekomunikacijskih storitev in izvajanjem
storitev poslovne podpore. Telekom Slovenije poravnava družbi GVO stroške investicijskih gradenj,
vzdrževanja in odprave napak.
TSmedia plačuje družbi Telekom Slovenije opravljanje telekomunikacijskih storitev in storitev klicnega
centra, vzdrževanje, razvoj in nabavo multimedijskih platform in vsebin, storitev poslovne podpore ter
najemnino za zunanje digitalne zaslone in poslovne prostore. Obvladujoči družbi zaračunava prodajo
ter upravljanje multimedijskih storitev in vsebin, uporabo poslovne aplikacije BiziPro, storitve v zvezi z
izvajanjem univerzalne imeniške službe in storitve 1977 ter upravljanje, urejanje oglasov in prodajo
oglasnega prostora. Hkrati zaračunava tudi prihodke iz telefonskega imenika, poslovnega imenika
Bizi.si in izvajanja storitev klicnega centra, ki jih Telekom Slovenije prek skupnega računa fakturira
končnim uporabnikom.
Družba zaračunava odvisni družbi Avtenta najem poslovnih prostorov, komunikacijske storitve na
lokaciji in storitve podpornih dejavnosti, poravnava pa ji stroške IKT-storitev.
Telekom Slovenije zaračunava odvisni družbi IPKO IP-storitve v mednarodnem prometu, storitev
gostovanja njenih uporabnikov, storitev tranzitiranja prometa in storitve najema sistemov. Odvisna
družba zaračunava obvladujoči družbi zakupe vodov in telekomunikacijske storitve v mednarodnem
prometu ter tudi storitve, vezane na gostovanje uporabnikov.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
244
Medsebojne cene so oblikovane na enakih osnovah kot za druge uporabnike.
Telekom Slovenije je na datum poročanja svojim odvisnim družbam za zavarovanje pogodbenih
obveznosti dal garancije v višini 434 tisoč evrov (31. 12. 2020: 431 tisoč evrov).
Družba v letu 2021 ni oblikovala popravka vrednosti danih posojil, saj so ocenjene pričakovane
kreditne izgube nepomembne.
Dana posojila odvisnim družbam
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
TSmedia, d.o.o.
400
1.556
IPKO d.o.o.
55.650
65.650
SOLINE d.o.o.
1.627
1.998
SIOL d.o.o., Zagreb
504
151
SiOL d.o.o. Sarajevo
4.715
5.317
Siol BEOGRAD
20
241
SIOL Priština
3.173
3.325
Skupaj do povezanih družb
66.089
78.238
Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami
Največji lastnik družbe Telekom Slovenije je Republika Slovenija, ki ima skupaj s Slovenskim državnim
holdingom 66,79-odstotni lastniški delež v družbi Telekom Slovenije.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno
najmanj 20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH
(http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-nalozb/seznam-nalozb).
Skupna vrednost poslov je prikazana v spodnji tabeli.
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Odprte poslovne terjatve
4.717
3.480
4.247
3.336
Odprte poslovne obveznosti
4.867
2.156
4.830
2.060
Obveznosti za DDV
3.791
5.845
3.695
6.026
Obveznosti za davek iz dobička
3.654
75
3.437
0
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Prihodki od prodaje
17.580
19.346
15.839
16.860
Stroški za nakup materiala in storitev
10.026
9.300
9.267
8.363
v tisoč EUR
I - XII 2021
I - XII 2020
I - XII 2021
I - XII 2020
Plačilo DDV
58.908
55.249
58.402
55.278
Plačilo DDPO
679
794
0
0
Izplačilo dividend
19.687
15.312
19.687
15.312
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih pogojih.
42. Stroški revizorja
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
2021
2020
2021
2020
Storitve revidiranja
185
225
122
181
Druge storitve dajanja zagotovil
8
13
8
13
Druge nerevizijske storitve
13
14
0
0
Skupaj stroški revizorja
206
252
130
194
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
245
43. Kategorije finančnih instrumentov
Skupina in družba sta finančne instrumente razvrstili v skupine, kot je prikazano v spodnji tabeli.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Finančna sredstva merjena po
odplačni vrednosti
Denar in denarni ustrezniki
15.935
8.167
3.754
2.086
Depoziti pri bankah
702
451
0
0
Dana posojila
82
164
66.171
78.402
Poslovne in druge terjatve
174.452
180.017
166.672
176.999
Finančna sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Naložbe v delnice in deleže družb
3.241
2.965
3.241
2.963
Finančne obveznosti po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
Obveznosti za obrestno zamenjavo
88
244
88
244
Finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
Poslovne obveznosti
149.410
157.954
128.662
130.611
Prejeta posojila
349.038
216.301
350.438
229.316
Obveznosti iz izdanih obveznic
0
101.078
0
101.078
Druge finančne obveznosti
2
63
0
61
Skupina in družba med letom teh instrumentov nista prerazvrstili v druge skupine.
44. Finančni instrumenti in obvladovanje finančnih tveganj
Finančna tveganja, ki sta jim Skupina Telekom Slovenije in družba Telekom Slovenije pri svojem
poslovanju najbolj izpostavljeni so kreditno tveganje, plačilno-sposobnostno (likvidnostno) tveganje in
obrestno tveganje. Izpostavljenost posameznim vrstam finančnih tveganj se redno presoja ter se na
podlagi ocene potencialnih negativnih učinkov na finančno stabilnost in uspešnost izvajajo ustrezni
ukrepi za njihovo obvladovanje.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, če naročnik ali pogodbena stranka svojih obveznosti ne
plača v celoti ali jih sploh ne poravna.
Maksimalno izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavlja knjigovodska vrednost finančnih sredstev.
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Dana posojila
82
164
66.171
78.402
Depoziti
702
451
0
0
Poslovne in druge terjatve
174.452
180.017
166.672
176.999
- od tega terjatve do kupcev
166.196
173.852
159.790
170.769
Denar in denarni ustrezniki
15.935
8.167
3.754
2.086
SKUPAJ
191.171
188.799
236.597
257.487
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
246
Ključno kreditno tveganje skupine in družbe Telekom Slovenije izhaja predvsem iz neplačevanja
obveznosti s strani naročnikov (maloprodaja) in s strani operaterjev (veleprodaja). Najvišjo
izpostavljenost kreditnemu tveganju predstavljajo terjatve do kupcev. Te so 31. decembra 2021
znašale 166.196 tisoč evrov in so se v primerjavi s koncem leta 2020 znižale za 7.656 tisoč evrov.
Večino poslovnih in drugih terjatev skupine predstavljajo terjatve Telekoma Slovenije. Večina terjatev
je nezavarovanih. Skupina ima terjatve do velikega števila fizičnih in pravnih oseb. Največji kupci
skupine so operaterji, pri katerih pa je promet praviloma obojestranski, kar zmanjšuje neto kreditno
izpostavljenost. Ocenjujemo, da ni pomembne koncentracije kreditnega tveganja do posamezne
stranke oziroma posamezne gospodarske panoge.
V družbah v skupini so uvedeni postopki upravljanja terjatev, ki obsegajo spremljanje bonitete
poslovnih partnerjev, zavarovanje terjatev, spremljanje visokega prometa naročnikov in izterjavo.
Izterjava se izvaja v družbi po vnaprej postavljenem terminskem načrtu (opominjanje in izklopi) ter prek
specializiranih zunanjih izvajalcev. V Telekomu Slovenije je za sklenitev in spremembo naročniškega
razmerja ter nakup blaga na odlog plačila potrebna predhodna avtorizacija. Kot dodaten ukrep za
obvladovanje kreditnega tveganja imajo večje družbe v skupini implementirane sisteme za
preprečevanje zlorab (FMS – Fraud Management System), Telekom Slovenije, ki ima večino »postpaid«
plačnikov, pa ima tudi bonitetni modul (CMS – Credit Management System).
Kreditno tveganje je zaradi uvedenih postopkov upravljanja terjatev ocenjeno kot obvladljivo.
Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v Skupini Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
Bruto
vrednost
Pričakovan
%
kreditnih
izgub
Popravek
vrednost
Neto
vrednost
Bruto
vrednost
Pričakovan
%
kreditnih
izgub
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Skupaj terjatve do kupcev
183.132
-16.936
166.196
189.812
-15.960
173.852
Nezapadle terjatve do kupcev
149.508
0,5%
-795
148.713
156.592
0,5%
-783
155.809
Zapadle
- do vključno 30 dni
11.159
3%
-341
10.818
11.726
3%
-341
11.385
- od vključno 31 do vključno 60 dni
3.591
7%
-269
3.322
3.492
8%
-293
3.199
- od vključno 61 do vključno 90 dni
780
12%
-90
690
607
9%
-56
551
- od vključno 91 do vključno 180 dni
1.448
44%
-633
815
1.433
51%
-735
698
- od vključno 181 do vključno 365 dni
2.010
53%
-1.065
945
2.546
54%
-1.378
1.168
- od vključno 366 dni do dveh let
5.427
85%
-4.604
823
4.387
79%
-3.461
926
- nad dve leti
5.438
99%
-5.368
70
4.894
98%
-4.786
108
- terjatve do kupcev v insolvenčnih
postopkih
3.771
100%
-3.771
0
4.135
100%
-4.127
8
Skupaj zapadle terjatve do kupcev
33.624
-16.141
17.483
33.220
-15.177
18.043
Druge poslovne terjatve
8.264
-8
8.256
6.173
-8
6.165
Skupaj terjatve
191.396
-16.944
174.452
195.985
0
-15.968
180.017
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
247
Analiza zapadlosti terjatev na datum poročanja v družbi Telekom Slovenije
31.12.2021
31.12.2020
v tisoč EUR
Bruto
vrednost
Pričakovan
%
kreditnih
izgub
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Bruto
vrednost
Pričakovan
%
kreditnih
izgub
Popravek
vrednosti
Neto
vrednost
Skupaj terjatve do kupcev
172.901
-13.111
159.790
183.301
-12.532
170.769
Nezapadle terjatve do kupcev
148.256
0,5%
-799
147.457
157.096
0,5%
-798
156.298
Zapadle
- do vključno 30 dni
6.995
5%
-338
6.657
8.512
4%
-340
8.172
- od vključno 31 do vključno 60 dni
2.765
9%
-262
2.503
3.276
9%
-295
2.981
- od vključno 61 do vključno 90 dni
988
10%
-94
894
647
9%
-58
589
- od vključno 91 do vključno 180 dni
1.093
49%
-540
553
1.284
49%
-629
655
- od vključno 181 do vključno 365 dni
1.686
49%
-834
852
2.279
49%
-1.117
1.162
- od vključno 366 dni do dveh let
2.744
70%
-1.926
818
2.047
60%
-1.228
819
- nad dve leti
5.242
99%
-5.184
58
4.617
98%
-4.524
93
- terjatve do kupcev v insolvenčnih
postopkih
3.132
100%
-3.134
-2
3.543
100%
-3.543
0
Skupaj zapadle terjatve do kupcev
24.645
-12.312
12.333
26.205
-11.734
14.471
Druge poslovne terjatve
6.882
0
6.882
6.230
0
6.230
Skupaj terjatve
179.783
-13.111
166.672
189.531
-12.532
176.999
Pričakovane kreditne izgube iz naslova nezapadlih terjatev do kupcev so ocenjene v višini 0,50 %
(enako v letu 2020).
Skupina Telekom Slovenije in Telekom Slovenije spremljata kreditna tveganja tudi v preostalih
segmentih poslovanja. Denar na TRR se razporeja po načelih minimizacije tveganj in zasledovanja
ustrezne razpršenosti po bankah, zato je tveganje koncentracije nizko. Tveganje je majhno, saj zaradi
stabilnosti bančnega sistema in visoke likvidnosti bank ni večjega tveganja z vidika držanja denarnih
sredstev na TRR. Za denar in denarne ustreznike zato pričakovane kreditne izgube niso evidentirane,
saj so tudi glede na razpršenost denarnih sredstev po bankah ocenjene kot nepomembne.
Tveganju je skupina izpostavljena tudi pri terjatvah iz naslova posojil, danih zaposlencem, in pri
naložbah v kratkoročne depozite. Tveganje je pri danih posojilih majhno, saj se njihova odplačila
večinoma poravnavajo ob izplačilu plač zaposlenim, pri depozitih pa se tveganje omejuje s
spremljanjem bonitete posamezne banke. Za te naložbe pričakovane kreditne izgube niso
evidentirane, saj so glede na višino sredstev ocenjene kot nepomembne.
Telekom Slovenije je kreditnemu tveganju izpostavljen pri terjatvah iz posojil, danih odvisnim družbam.
Za dana posojila je družba ocenila, da pri njih ni prišlo do pomembnega povečanja kreditnega
tveganja, zato se popravki vrednosti za kreditne izgube izmerijo na podlagi pričakovanih kreditnih
izgub v 12-mesečnem obdobju (faza 1). Družba v letu 2021 ni oblikovala popravka vrednosti iz tega
naslova, saj so ocenjene pričakovane kreditne izgube nepomembne.
Družba redno spremlja in nadzoruje poslovanje odvisnih družb ter njihovo sposobnost vračila posojil, s
čimer omejuje kreditno tveganje iz tega naslova. Dodatno obvladuje tveganje tudi z različnimi
instrumenti zavarovanj v posojilnih pogodbah, pri čemer redno spremlja pokritost naložbe z
zavarovanji. Podrobneje so dana posojila razkrita v poglavju 19 Druge finančne naložbe.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
248
Roki zapadlosti danih posojil
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Zapadle
0
6
0
6
Nezapadle:
82
158
66.171
78.396
- v manj kot 3 mesecih
15
15
2.604
323
- od 3 do 12 mesecev
23
40
9.573
17.085
- od 1 do 2 let
19
40
9.336
9.582
- od 2 do 5 let
23
53
39.366
44.358
- več kot 5 let
2
10
5.292
7.048
Skupaj
82
164
66.171
78.402
Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2021
Skupina Telekom Slovenije
Zapadle
v tisoč EUR
Nezapadle
Manj kot 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do
2 let
Od 2 do
5 let
Več kot
5 let
Skupaj
Dana posojila
82
0
0
0
0
0
82
Telekom Slovenije, d.d.
Zapadle
v tisoč EUR
Nezapadle
Manj kot 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do
2 let
Od 2 do
5 let
Več kot
5 let
Skupaj
Dana posojila
66.171
0
0
0
0
0
66.171
Analiza zapadlosti danih posojil na 31. 12. 2020
Skupina Telekom Slovenije
Zapadle
v tisoč
EUR
Nezapadle
Manj kot
3 mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do
2 let
Od 2 do
5 let
Več kot
5 let
Skupaj
Dana
posojila
158
6
0
0
0
0
164
Telekom Slovenije
Zapadle
v tisoč
EUR
Nezapadle
Manj kot
3 mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do
2 let
Od 2 do
5 let
Več kot
5 let
Skupaj
Dana
posojila
78.396
6
0
0
0
0
78.402
Tveganje plačilne sposobnosti
Skupina Telekom Slovenije tekoče poravnava svoje obveznosti. Plačilna sposobnost skupine je
rezultat aktivnega načrtovanja in uravnavanja denarnih tokov, zagotavljanja ustrezne ročnosti ter
razpršitve finančnega dolga, financiranja v okviru skupine, optimiziranja obratnega kapitala in denarnih
sredstev. Likvidnostno tveganje na ravni skupine se obvladuje v obvladujoči družbi, ki načrtuje in
spremlja potrebe po finančnih sredstvih odvisnih družb ter jim zagotavlja potrebne finančne vire.
Na ravni skupine in družbe se izkazuje relativno nizka zadolženost. Glavnina finančnih obveznosti
skupine se nanaša na dve dolgoročni sindicirani posojili v skupni višini 309,9 milijona evrov,
dolgoročno posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 40 milijonov evrov ter na obveznosti iz
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
249
najema v višini 66,6 milijona evrov na ravni skupine oziroma 73,7 milijona evrov na ravni družbe.
Skupina in družba redno odplačujeta svoje obveznosti iz financiranja.
Ob zapadlosti, v juniju 2021, je Telekom Slovenije odplačal izdane petletne obveznice v višini 100
milijonov evrov, vir za poplačilo pa je bilo novo dolgoročno sindicirano posojilo domačih bank v višini
130 milijonov evrov. Preostali del posojila je bil črpan v decembru za namen financiranja investicij za
nadaljnje uresničevanje zastavljene strategije.
Poleg poplačila obveznic je družba vrnila tudi 35,5 milijona evrov dolgoročnih posojil.
Skupina ima za namen zagotavljanja visoke ravni likvidnosti pri bankah odprte kratkoročne kreditne
linije, ki se obnavljajo glede na predvidene potrebe. Skupna likvidnostna rezerva v obliki odobrenih,
neizkoriščenih kratkoročnih revolving linij pri bankah je ob koncu leta 2021 znašala 74 milijonov evrov.
Družba Telekom Slovenije ima odprte revolving linije tudi pri odvisnih družbah v višini 8,5 milijona
evrov, tako da je njena likvidnostna rezerva v obliki neizkoriščenih kreditnih linij ob koncu leta znašala
81,1 milijona evrov. Prav tako še ni črpan del dolgoročnega posojila Evropske investicijske banke v
višini 60 milijonov evrov; družba ima možnost črpanja do konca leta 2023.
Zapadlost obveznosti Skupine Telekom Slovenije na 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 na podlagi
pogodbenih, nediskontiranih plačil
v tisoč EUR
Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 2 do 5
let
Nad 5 let
Skupaj
Knjigovodska
vrednost
obveznosti
31.12.2021
Posojila in krediti
12
44.772
136.416
79.863
103.976
365.039
349.927
Druge finančne
obveznosti
0
2
88
0
0
90
90
Obveznosti do
dobaviteljev in druge
poslovne obveznosti
101.285
29.670
9.874
2.216
6.365
149.410
149.410
Finančne obveznosti
iz najemov
4.714
6.710
9.125
20.196
39.238
79.983
66.556
Skupaj
106.011
81.154
155.503
102.275
149.579
594.522
565.983
31.12.2020
Posojila in krediti
17
35.471
33.494
156.602
0
225.584
216.885
Druge finančne
obveznosti
159
103.047
244
0
0
103.450
101.500
Obveznosti do
dobaviteljev in druge
poslovne obveznosti
108.839
10.220
9.313
18.988
10.594
157.954
157.954
Finančne obveznosti
iz najemov
5.783
6.401
8.633
22.105
40.229
83.151
69.272
Skupaj
114.798
155.139
51.684
197.695
50.823
570.139
545.611
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
250
Zapadlost obveznosti družbe Telekom Slovenije na dan 31. 12. 2021 in 31. 12. 2020 na podlagi
pogodbenih, nediskontiranih plačil
v tisoč EUR
Do 3
mesece
Od 3 do 12
mesecev
Od 1 do 2
let
Od 2 do 5
let
Nad 5 let
Skupaj
Knjigovodska
vrednost
obveznosti
31.12.2021
Posojila in krediti
12
46.172
136.416
79.863
103.977
366.440
351.327
Druge finančne
obveznosti
0
0
88
0
0
88
88
Obveznosti do
dobaviteljev in druge
poslovne obveznosti
98.012
18.369
9.874
2.215
192
128.662
128.662
Finančne obveznosti
iz najemov
5.098
7.917
10.862
25.951
37.934
87.762
73.697
Skupaj
103.122
72.458
157.240
108.029
142.103
582.952
567.839
31.12.2020
Posojila in krediti
28
48.522
33.494
156.602
0
238.646
229.887
Druge finančne
obveznosti
159
103.045
244
0
0
103.448
101.498
Obveznosti do
dobaviteljev in druge
poslovne obveznosti
99.769
9.986
10.551
10.045
260
130.611
130.611
Finančne obveznosti
iz najemov
6.072
7.772
10.762
27.065
40.997
92.668
78.753
Skupaj
106.028
169.325
55.051
193.712
41.257
565.373
540.749
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje negativnega vpliva spremembe tržnih obrestnih mer na poslovanje
skupine. Izpostavljenost obrestnemu tveganju skupine in družbe na 31. december 2021 izhaja iz
potencialne spremembe referenčne obrestne mere Euribor, vezane na obrestno občutljive obveznosti.
V strukturi finančnih obveznosti skupine
117
na dan 31. december 2021 predstavljajo obveznosti iz
prejetih posojil, ki se obrestujejo po spremenljivih obrestnih merah, vezanih na 6-mesečni Euribor,
74,4-odstotni delež (na ravni družbe 72,9%). Preostale obveznosti so iz tranše dolgoročnega posojila
in najema s fiksno obrestno mero.
Z namenom delnega varovanja obrestne izpostavljenosti iz dolgoročnega sindiciranega posojila,
katerega končni rok vračila je 31. december 2025, ima skupina oziroma družba sklenjeno obrestno
zamenjavo v višini 50% ene od skupno treh tranš posojila. Višina varovane glavnice je na dan 31.
decembra 2021 znašala 11,5 milijona evrov. Z zavarovanjem obrestne izpostavljenosti prek uporabe
obrestne zamenjave (IRS swap) skupina oziroma družba deloma zavaruje prihodnje denarne tokove
pred tveganjem porasta obrestne mere. Glavnica je varovana za rast referenčne obrestne mere, če je
slednja večja ali enaka nič. Na ravni skupine ima fiksno oziroma varovano obrestno mero 28,4 %
finančnega dolga in na ravni družbe 29,8 %.
Skupina in družba za sklenjene obrestne zamenjave uporabljata računovodsko obračunavanje
varovanja pred tveganji, t. i. »hedge accounting«. Varovane postavke in instrumenti varovanja tvorijo
učinkovito varovalno razmerje (uspešnost varovanja se giblje v razponu 80-125 %), zato se učinki
vrednotenja izkazujejo v drugem vseobsegajočem donosu.
117
Upoštevane glavnice posojil in finančni najem
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
251
Izpostavljenost obrestnemu tveganju
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Finančni instrumenti po variabilni
obrestni meri
Finančne obveznosti
298.352
147.654
298.352
147.654
Neto finančne obveznosti
298.352
147.654
298.352
147.654
V tabelo niso vključeni neobrestovani finančni instrumenti in instrumenti, obrestovani po fiksni obrestni
meri, saj niso izpostavljeni obrestnemu tveganju. Prav tako niso vključene finančne obveznosti, kjer je
varovana obrestna mera za rast Euribor.
Analiza občutljivosti
V spodnji tabeli je predstavljena analiza občutljivosti spremembe obrestne mere na dobiček skupine in
družbe na dan poročanja, pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne.
Tabela obrestnega tveganja
2021
Zvišanje/znižanje obrestne mere
Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije, d.d.
EURO
+100 bt
-1.282
-1.282
EURO
-100 bt
-115
-115
2020
Zvišanje/znižanje obrestne mere
Učinek na dobiček pred obdavčitvijo v tisoč EUR
Skupina Telekom Slovenije
Telekom Slovenije, d.d.
EURO
+100 bt
-202
-202
EURO
-100 bt
-692
-692
Vrednosti obrestne mere EURIBOR
EURIBOR
Vrednost na 31. 12. 2021
Vrednost na 31. 12. 2020
Sprememba v %
6-mesečni
-0,544
-0,523
-4,02
Upravljanje kapitala
Ključni cilji upravljanja kapitala skupine in družbe so kapitalska ustreznost ter posledično dolgoročna
plačilna sposobnost in finančna stabilnost, s čimer se skuša zagotoviti čim boljša kreditna boniteta za
financiranje poslovanja ter nadaljnjega razvoja skupine in družbe, s tem pa tudi doseganje čim višje
vrednosti za delničarje.
V skupini in družbi se gibanje kapitala spremlja z uporabo kazalnika neto finančne zadolženosti v
kapitalu in kazalnika deleža kapitala v bilančni vsoti. V okviru neto finančnih obveznosti skupina
vključuje prejeta posojila in druge finančne obveznosti, znižane za znesek kratkoročnih finančnih
naložb in denarnih sredstev z denarnimi ustrezniki. Pri sprejemanju odločitev o upravljanju kapitala
skupina sledi tudi finančnim zavezam iz kreditnih pogodb.
Skupina Telekom
Slovenije
Telekom Slovenije
v tisoč EUR
31.12.2021
31.12.2020
31.12.2021
31.12.2020
Prejeta posojila in druge finančne obveznosti
415.684
387.056
424.223
409.550
Manj kratkoročne finančne naložbe in denar
ter denarni ustrezniki
-16.675
-8.679
-15.931
-19.500
Neto finančne obveznosti
399.009
378.377
408.292
390.050
Kapital
600.431
590.484
612.241
605.784
Bilančna vsota
1.250.339
1.227.839
1.237.941
1.226.566
Neto dolg v kapitalu
66,5%
64,1%
66,7%
64,4%
Kapital v bilančni vsoti
48,0%
48,1%
49,5%
49,4%
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
252
45. Splošno pooblastilo ter pravica do uporabe radijske frekvence in številk
Storitve fiksne in mobilne telefonije
Skupina in družba imata splošno pooblastilo za posredovanje elektronskega komunikacijskega
omrežja oziroma storitev elektronskih komunikacij. Pred začetkom opravljanja storitve javnega
komunikacijskega omrežja v Sloveniji mora družba pisno obvestiti Agencijo za komunikacijska omrežja
in storitve (v nadaljevanju: agencija). Pred začetkom opravljanja storitve na podlagi obvestila družbi ni
treba pridobiti nikakršne izključne odločbe ali zagotoviti administrativnega dejanja lokalnega
upravnega organa.
Družba Telekom Slovenije je plačala letno nadomestilo za naslednje pomembnejše storitve
elektronskih komunikacij:
− nadomestilo za uporabo radijskih frekvenc za leto 2021;
− nadomestilo za uporabo elementov oštevilčenja za leto 2021;
− nadomestilo na podlagi odločbe iz leta 2013 do leta 2021;
− nadomestilo na podlagi obvestila o zagotavljanju storitev in omrežij.
Znesek nadomestila je določen na podlagi zakona in tarife iz splošnega akta agencije.
Družbe v skupini letno plačujejo nadomestila tudi za pravico do uporabe radijske frekvence, pravico do
uporabe številskega prostora ter druge pravice za opravljanje fiksne in mobilne telefonije.
V letu 2021 je skupni znesek nadomestil znašal za Skupino Telekom Slovenije 3.357 tisoč evrov (v
letu 2020: 3.434 tisoč evrov), za družbo Telekom Slovenije pa 1.727 tisoč evrov (v letu 2020: 2.034
tisoč evrov).
Koncesije za storitve mobilne telefonije v Skupini Telekom Slovenije
Datum podelitve
pooblastila
Obdobje
Nadomestilo v tisoč
EUR
Koncesijska pogodba za uporabo
radiofrekvenčnega spektra za opravljanje
storitev UMTS/IMT-2000
27. 11. 2001
do 21. 9. 2021
91.870
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za LTE
800 MHz, UMTS 210 MHz
26. 5. 2014
od 31. 5. 2014
do 31. 5. 2029
26.769
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za GSM
900 in 1800 MHz, LTE 2600 MHz
26. 5. 2014
od 4. 1. 2016
do 4. 1. 2031
37.705
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v
pasovih 700MHz, 1500 MHz, 3600 MHz, 26
GHz
15. 6. 2021
do 15. 6. 2036
28.524
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu
2100 MHz
22. 9. 2021
do 22. 9. 2036
19.239
Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc v pasu
2100 MHz
9. 4. 2023
do 9. 4. 2036
4.315
Koncesijska pogodba za izgradnjo,
vzdrževanje in delovanje druge generacije
GSM v mobilnem omrežju na območju
Kosova
6. 3. 2007
do 5. 3. 2022
75.000
Podaljšanje dovoljenja za frekvenco 900 MHz,
1800 MHz na območju Kosova
30. 7. 2019
do 30. 7. 2039
11.734
Dodelitev licence 2x5MHz (1730 -1735 MHz &
1825 - 1830MHz) v frekvenčnem pasu
1800MHz
7. 1. 2021
do 7. 1. 2039
1.355
Koncesije prikazane v tabeli, ki se nanašajo na Slovenijo, pripadajo družbi Telekom Slovenije,
koncesije na Kosovu pa pripadajo družbi IPKO.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
253
46. Dogodki po datumu bilance
• Top Employers Institute, ki predstavlja mednarodni strokovni standard na področju
prepoznavanja odličnosti praks, ki jih podjetja izvajajo za svoje zaposlene, je Telekomu
Slovenije za leto 2022 podelil priznanje – Top Employer. Podjetja, ki prejmejo naziv Top
Employer, se uvrščajo med najbolj zaželene delodajalce ter izkazujejo svojo predanost
ustvarjanju čim boljšega delovnega okolja skozi odlične kadrovske prakse in razvojne
programe za zaposlene.
• Telekom Slovenije je z borznim članom Ilirika borzno posredniška hiša d. d., Ljubljana, sklenil
pogodbo za opravljanje storitev vzdrževanja likvidnosti delnice Telekoma Slovenije, d.d.,
(delnice z oznako TLSG). Storitve po pogodbi se bodo začele izvajati s 1. 2. 2022 in
dopolnjujejo ostale aktivnosti Telekoma Slovenije na področju odnosov z investitorji. Hkrati s
1. 2. 2022 preneha veljati pogodba za opravljanje storitev vzdrževanja likvidnosti delnice
Telekoma Slovenije ,ki je bila sklenjena z borznim članom Interkapital vrijednosni papiri d.o.o.
• V Skupini Telekom Slovenije pri svojem poslovanju nismo neposredno vezani na ruski ali
ukrajinski trg, tako da zaenkrat ocenjujemo, da konflikt med navedenima državama ne bo imel
pomembnega neposrednega vpliva na denarne tokove in finančne vire skupine, bomo pa
občutili posredne vplive, kot so zvišanje cen energentov in elektrike. Ob tem je skupina
izpostavljena posameznim tveganjem v oskrbovalni verigi, saj bo lahko prišlo do pomanjkanja
določenih materialov za proizvodnjo naprav in ostalih tehničnih izdelkov, posledično pa tudi do
zamud v dobavi ali višjih cen. Situacijo pozorno spremljamo in jo bomo tudi v prihodnje ter po
potrebi prilagajali aktivnosti.
Spremenjene globalne razmere povečujejo tveganja na področju kibernetske varnosti, zato so
naše aktivnosti usmerjene v zagotavljanje najvišje stopnje varnosti, zanesljivosti, zaupnosti in
obvladovanje tveganj na tem področju. V Operativnem centru kibernetske varnosti Telekoma
Slovenije varnostne dogodke 24/7 podrobno spremljamo, analiziramo in ocenjujemo
informacije, ki jih z različnih virov prejemamo glede potencialnih groženj. Na globalnem nivoju
sodelujemo z različnimi organizacijami in sprejemamo dodatne ukrepe za povečevanje
varnosti tako lastnih storitev kot storitev, ki jih zagotavljamo naročnikom, v stalni pripravljenosti
je kibernetska odzivna skupina.
Kot družbeno odgovorno podjetje se v Telekomu Slovenije s finančnimi in drugimi viri
odgovorno odzivamo na humanitarne, zdravstvene in druge okoliščine, v katerih lahko
pomagamo pomoči potrebnim. Kulturnemu društvu Ljubljana – Kijev smo za humanitarno
pomoč prebivalcem Ukrajine donirali 20.000 evrov, hkrati pa društvu za ljudi, ki so se k nam
zatekli iz Ukrajine in bivajo pri sorodnikih, prijateljih ali znancih, podarili predplačniške SIM-
kartice s prednaloženim dobroimetjem. S 25. februarjem smo omogočili brezplačne klice iz
svojega mobilnega in fiksnega omrežja v mobilna in fiksna omrežja v Ukrajini, za zbiranje
sredstev med dobrodelnim koncertom Skupaj za Ukrajino, ki je potekal 8. marca, pa smo
odstopili svoj klicni center. V humanitarno delovanje so se vključili tudi zaposleni, ki so zbirali
hrano, higienske pripomočke in ostale potrebščine.
• Skladno s programom odkupa lastnih delnic z dne 4. 11. 2021 je družba Telekom Slovenije, v
obdobju od 1. januarja 2022 do vključno 18. marca 2022 odkupila 6.836 lastnih delnic. Konec
tega obdobja je Telekom Slovenije imel 36.836 lastnih delnic to je 0,56 % vseh delnic.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
254
3.3 Poročilo neodvisnega revizorja za Skupino Telekom Slovenije in
družbo Telekom Slovenije
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
255
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
256
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
257
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
258
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
259
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
260
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
261
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
262
4 PRILOGA
4.1 Družbe v Skupini Telekom Slovenije
Telekom Slovenije, d. d., je obvladujoča družba v Skupini Telekom Slovenije.
Družba: Telekom Slovenije, d. d.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana
Enotna identifikacijska številka: 5014018000
Davčna številka: SI98511734
Številka vpisa v sodni register: vložna številka 1/24624/00, Okrožno sodišče v Ljubljani
Število delnic: 6.535.478
Kosovne delnice – oznaka: TLSG
Telefon: + 386 1 234 10 00
Telefaks: + 386 1 231 47 36
Spletna stran: http://www.telekom.si
Elektronski naslov: info@telekom.si
LinkedIn https://www.linkedin.com/company/telekom-slovenije
Facebook: https://sl-si.facebook.com/TelekomSlovenije
Twitter: @TelekomSlo
Instagram Telekom_Slovenije
YouTube: TelekomSlovenije
Odvisne družbe v skupini
Družbe v Sloveniji
Družba: GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 234 1950
Spletna stran: www.gvo.si
Elektronski naslov: gvo@telekom.si
Družba: GVO Telekommunikation GmbH
Sedež: DE 48683 Ahaus, Nemčija
Naslov: Schorlemer Straße 48
Družba: OPTIC-TEL telekomunikacije, d. o. o
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 10, Ljubljana
Družba: INFRATEL, telekomunikacijska infrastruktura, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 10, Ljubljana
Družba: AVTENTA, napredne poslovne rešitve, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Stegne 19, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 583 68 00
Spletna stran: www.avtenta.si
Elektronski naslov: prodaja@avtenta.si, marketing@avtenta.si
Družba: TSmedia, medijske vsebine in storitve, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Cigaletova 15, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 473 00 10
Spletna stran: www.tsmedia.si
Elektronski naslov: info@tsmedia.si
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
263
Družba: SOLINE Pridelava soli, d. o. o.
Sedež: Seča
Naslov: Seča 115, 6320 Portorož/Portorose
Telefon: + 386 5 672 13 43
Spletna stran: www.soline.si
Elektronski naslov: info@soline.si
Družba: TSinpo, storitveno in invalidsko podjetje, d. o. o.
Sedež: Ljubljana
Naslov: Litostrojska cesta 58A, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 500 60 60
Spletna stran: www.tsinpo.si
Elektronski naslov: info@tsinpo.si
Družbe v tujini
Družba: IPKO Telecommunications LLC
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Lagija Ulpiana
Rruga »Zija Shemsiu« Nr. 34, Prishtinë
Telefon: + 381 38 700 700,
Spletna stran: www.ipko.com
Elektronski naslov: info@ipko.com
Družba: SIOL d. o. o.
Sedež: Zagreb, Hrvaška
Naslov: Margaretska 3
Spletna stran: http://www.siol.com/
Družba: SiOL d. o. o. Sarajevo
Sedež: Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Naslov: Fra Anđela Zvizdovića 1
Družba: SIOL d. o. o. Podgorica
Sedež: Podgorica, Črna gora
Naslov: Džordža Vašingtona 108/36A, The Capital Plaza
Družba: SIOL DOOEL Skopje
Sedež: Skopje, Severna Makedonija
Naslov: Dimitrie Chupovski 22A-1/13
Družba: SIOL d. o. o. Beograd-Palilula
Sedež: Beograd, Srbija
Naslov: Ulica 27. marta 11
Družba: SIOL Prishtina LLC
Sedež: Priština, Kosovo
Naslov: Pejton, Str. Mujo Ulqinaku 5/1
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
264
4.2 Slovar kratic, tujk in strokovnih izrazov
Kratica
Angleški izraz
Slovenski prevod
2G (GSM)
Global system for mobile communication
Globalni sistem mobilnih komunikacij
3G (UMTS)
Universal Mobile Telecommunications
System
Univerzalni mobilni telekomunikacijski
sistem/protokol 3G
4G (LTE)
Long Term Evolution
LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem
standardu
4G (LTE-A)
Long Term Evolution Advanced
LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več
kot 300 Mb/s)
5G
5th generation mobile network
Mobilno omrežje pete generacije
AKOS
The Agency for Communication
Networks and Services of the RS
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve
RS
APM
Alternative Performance Measures
alternativna merila uspešnosti poslovanja
ARKEP
Regulatory Authority of Electronic and
Postal Communications of Kosovo
Agencija za elektronske in poštne komunikacije
Kosova
ARPU
Average Revenue Per User
Povprečni prihodek na uporabnika
ARSO
Slovenian Environment agency
Agencija republike Slovenije za okolje
AVK
Slovenian Competition Protection
Agency
Javna agencija Republike Slovenije za varstvo
konkurence
BCaaS
Business Connect as a service
Sodobna rešitev za upravljanje z
dokumentarnim gradivom kot storitev
BDP
Gross Domestic Product
Bruto domači proizvod
BSS
Business Support System
Sistem za podporo poslovanju
BSS/OSS
Business/Operational Support System
Sistem za podporo poslovnega procesa /
sistemi za operativni podporni proces
Cloud services
Storitve v oblaku
Cross-sale
Navzkrižna prodaja
CAGR
Compound Annual Growth Rate
Povprečni letni prirast
CAPEX
Capital Expenditure
Vrednost investicij
COSO ERM
Committiee of Sponsoring Organizations
of the Treadway Commision, Enterprise
risk management Integrated Framework
Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve
komisije, Upravljanje tveganj v organizaciji v
povezavi s strategijo in delovanjem organizacije
CRM
Customer relationship management
Sistemi za upravljanje z uporabniki
CSI
Customer Satisfaction Index
Indeks zadovoljstva uporabnikov
DDOS
Distributed Denial of Services
Porazdeljena zavrnitev storitve
DTV
Digital television
Digitalna TV
DWDM
Dense Wavelength Division Multiplex
Gosti valovni multipleks
EBIT
Earnings before interest, taxes
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi in davki
EBITDA
Earnings before interest, taxes,
depreciation and amortization
Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in
amortizacijo
EFQM
European Foundation for Quality
Management
Evropska nagrada za poslovno odličnost
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
265
Kratica
Angleški izraz
Slovenski prevod
ERP
Enterprise Resource Planning
poslovni informacijski sistem
ESMA
European Securities and Markets
Authority
Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje
in trge
EU
European Union
Evropska unija
FTTH
Fiber To The Home
Optično vlakno do doma
FTTx
Fiber To The Exchange
Optika do X
FURS
Financial administration of the Republic
of Slovenia
Finančna uprava RS
GDPR
General Data Protection Regulation
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov
GOŠO
Construction of Open Broadband
network
Gradnja odprtega širokopasovnega omrežja
(bele lise – subvencionirano s sredstvi EU)
GPON
Gigabit Pasive Optical Network
Gigabitno pasivno optično omrežje
GRI
Global reporting initiative
Pobuda za globalno poročanje
IFRS/MSRP
International Financial Reporting
Standards
Mednarodni standardi računovodskega
poročanja
IKT
Information and Communication
Technologies
Informacijsko komunikacijske tehnologije
IMF WEO
International Monetary Fund World
Economic Outlook
Mednarodni denarni sklad
INA
Intelligent Automotive Network
Applications
Inteligentne avtomobilske omrežne aplikacije
IoT
Internet of Things
Internet stvari
IP TV / IPTV
IP television
Televizija prek internetnega protokola
ISO
International Organization for
Standardization
Mednarodna organizacija za standardizacijo
IT
Information Technology
Informacijska tehnologija
ITSM Remedy
Incident management System Remedy
Sistem za upravljanje napak
KFI
Key Financial Indicators
Ključni finančni indikatorji poslovanja
KKD
Central Securities Clearing Corporation
Centralna klirinško depotna družba
KPI
Key Performance Indicators
Ključni kazalniki poslovanja
KPSS
Sečovlje Salina Nature park
Krajinski park Sečoveljske soline
LTE
Long Term Evolution
LTE/4G, post LTE/4G, po 3 GPP mobilnem
standardu
LTE-A
Long Term Evolution Advanced
LTE/4G z višjo prenosno hitrostjo podatkov (več
kot 300 Mb/s)
LTE-M
Long Term Evolution Machine Type
Communication
LTE/4G s strojno komunikacijo
MEC
Multi-access edge computing
Sodostopno računalništvo na robu
MOSS
Slovenian ranking reach of websites
Merjenje obiskanosti spletnih strani
MPLS
Multiprotocol label switching
Tehnologija za posredovanje, usmerjanje in
preklapljanje prometnih tokov skozi omrežje
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
266
Kratica
Angleški izraz
Slovenski prevod
MVNO
Mobile Virtual Network Operator
Mobilni operater navideznega omrežja
NB-Iot
Narrowband Internet of Things
Ozkopasovni internet stvari
NEO
The smart life platform connects the best
home and entertainment solutions in one
place.
Platforma za pametno življenje na enem mestu
povezuje najboljše rešitve za dom in zabavo.
NPS
Net Promotor Score
Kazalnik lojalnosti naših uporabnikov
NR
Internal audit
Notranja revizija
NSA
Non Stand-Alone
5G nesamostojna arhitektura
OCKV
Operational center of cyber security
Operativni center kibernetske varnosti
OPEX
Operational Expenditure
Stroški poslovanja brez amortizacije
OSS
Operations Support system
Ssistem za podporo delovanja
OTT
Over-the-top content
Storitve, ki delujejo neodvisno od omrežja –
distribucija video- in avdiovsebin prek interneta
PaaS
Platform as a Service
Platforma kot storitev
PCTO
Punktum
Vrednost spora
PP
Pripadki (glavnica, nastali stroški in obresti)
PPDR
Public Protection and Disaster Relief
Storitve javne varnosti
ROA
Return on Assets
Dobičkonosnost sredstev
ROADM
Reconfigurable Optical Add-Drop
Multiplexer
Nastavljiv optični multipleksor za dodajanje in
odvzemanje
ROE
Return on Equity
Dobičkonosnost kapitala
ROO
Regional Optical Network
Regionalno optično omrežje
Small cell
Mala celica
SA
Stand-Alone
5G samostojna arhitektura
SAP
Systems Applications and Products
Programska oprema za posel
SAPaaS
SAP as a service
SAP aplikacija
SASB
Sustainability Accounting Standards
Board
Odbor za trajnostne računovodske standarde
SB
General Hospital
splošna bolnišnica
SDG / ESG
Sustainable Development Goals
Cilji trajnostnega razvoja
SDH
Synchronous Digital Hierarchy
Sinhrona digitalna hierarhija
SLA
Service Level Agreement
Sporazum o ravni zagotavljanja storitve
SME/SOHO
Small and Medium Eneterprises / Small
Office Home Office
Mala in srednja podjetja
SMS
Short Message Service
Storitev kratkih sporočil
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
267
Kratica
Angleški izraz
Slovenski prevod
SPLA
Service Provider Licence Agreement
Licenčni sporazum za ponudnika storitev
SUNP
Business continuity management
system
Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja
SURS
Statistical office of Republic Slovenia
Statistični urad Republike Slovenije
SVVI
Information security management
system
Sistem vodenja varovanja informacij
TDM
Time Division Multiplex
Časovni multipleks, sistem s porazdeljevanjem
časa
TOM telefon
Phone for children and adolescents
Telefon za otroke in mladostnike
TSLO-CERT
Telekom Slovenije – Computer
Emergency Response Team
Odzivni center za kibernetsko varnost
Telekoma Slovenije
Up-sale
Nadgradnja storitev
UKC
University Medical Centre
Univerzitetni klinični center
ULR
Usredstvena lastna režija
UMAR
Institute of macroeconomic analysis and
development
Urad za makroekonomske analize in razvoj
UMTS/HSPA
Universal Mobile Telecommunications
System/High Speed Packet Access
univerzalni mobilni telekomunikacijski
sistem/protokol 3G, ki pomeni nadgradnjo
omrežja UMTS in omogoča večje prenosne
hitrosti
VALU
/
Napredna finančna storitev, ki omogoča
plačevanje z mobilnim telefonom na številnih
plačilnih mestih z oznako VALU.
VDSL
Very High Speed Digital Subscriber Line
Digitalni naročniški vod z zelo visokimi hitrosti
VFN
Virtual Network Function
Funkcija navideznega omrežja
VoIP
Voice over IP
Govor prek IP-protokola
Wi-Fi
Wireless Fidelity
Brezžično omrežje po standardih IEEE 802.11
XGS-PON
Technology that can deliver upstream
and downstream (symmetrical) speeds
Tehnologija, ki omogoča prenašanje podatkov
od in k uporabniku v enakih hitrostih
ZGD
Zakon o gospodarskih družbah
ZPPOGD
Zakona o prejemkih poslovodnih oseb v
gospodarskih družbah v večinski lasti
Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih
skupnostih
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
268
4.3 Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Skupina Telekom Slovenije za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti
poslovanja (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja Skupina Telekom Slovenije uporablja tudi pri načrtovanju
poslovanja organizacijskih enot, odvisnih družb in skupine, pri poročanju za interne potrebe spremljanja
izvajanja planov ter pri postavljanju ciljev organizacijskih enot oziroma posameznikov za namene
sistema nagrajevanja.
Vrednostne postavke prikazujemo zaokroženo na tisoč evrov, razen tam, kjer je navedeno, da je merilo
v evrih. Za Skupino Telekom Slovenije ne izračunavamo števila zaposlenih na podlagi delovnih ur, zato
povprečno število zaposlenih izračunavamo iz stanja na začetku in koncu obdobja.
Deleže v celoti prikazujemo v odstotkih, praviloma zaokroženo na eno decimalno mesto ali kot razmerje
med dvema kategorijama.
Alternativna merila uspešnosti poslovanja prikazujemo med ključnimi poudarki poslovanja in so
naslednja:
Alternativno merilo
poslovanja
Metodologija izračuna
Izbor merila
EBIT (dobiček iz
poslovanja)
Poslovni prihodki – Poslovni odhodki
Eden ključnih pokazateljev
poslovne uspešnosti podjetja in
indikator dobičkonosnosti, ki jo
družba dosega pri opravljanju
svoje osnovne dejavnosti.
Prilagojeni EBIT
(dobiček iz
poslovanja)
Poslovni prihodki – Poslovni odhodki z
upoštevanjem prilagoditev za enkratne
dogodke, ki niso del rednega
poslovanja, kot so enkratne slabitve
sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.;
navedeno pod tabelo izračuna
Zaradi konsistentnosti in
primerljivosti poslovanja iz
poslovanja tekočega leta
izločamo vplive enkratnih
dogodkov.
EBITDA (dobiček iz
poslovanja pred
amortizacijo)
EBIT + Amortizacija
Poslovni izid iz poslovanja pred
odpisi vrednosti. Pokazatelj
poslovne uspešnosti podjetja v
osnovni dejavnosti in dober
približek denarnega toka iz
poslovanja.
Prilagojeni EBITDA
EBIT + Amortizacija z upoštevanjem
prilagoditev za enkratne dogodke, ki
niso del rednega poslovanja, kot so
enkratne slabitve sredstev, prilagoditve
za MSRP 16 ipd.; navedeno pod tabelo
izračuna
Zaradi konsistentnosti in
primerljivosti poslovanja iz
poslovanja tekočega leta
izločamo vplive enkratnih
dogodkov.
Marža EBITDA v
prihodkih od prodaje
v %
EBITDA / Prihodki od prodaje x 100
Merilo poslovne uspešnosti in
dobičkonosnosti.
Marža EBITDA v
poslovnih prihodkih v
%
EBITDA / Poslovni prihodki x 100
Merilo poslovne uspešnosti in
dobičkonosnosti.
Merilo uporablja SDH za
merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo
države.
Prilagojeni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid po davkih z
upoštevanjem prilagoditev za enkratne
dogodke, ki niso del rednega
Zaradi konsistentnosti in
primerljivosti poslovanja iz
poslovanja tekočega leta
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
269
Alternativno merilo
poslovanja
Metodologija izračuna
Izbor merila
poslovanja, kot so enkratne slabitve
sredstev, prilagoditve za MSRP 16 ipd.;
navedeno pod tabelo izračuna
izločamo vplive enkratnih
dogodkov.
EBITDA – CAPEX
EBITDA – Vrednost naložb za nakup
nepremičnin, naprav, opreme in
neopredmetenih osnovnih sredstev
Kazalnik prostega denarnega
toka.
Delež (EBITDA –
CAPEX) v EBITDA
(Cash Margin)
(EBITDA – Vrednost naložb za nakup
nepremičnin, naprav, opreme in
neopredmetenih osnovnih sredstev) /
EBITDA
Finančni vzvod
Razmerje med kapitalom in sredstvi
Kazalnik financiranja z lastniškim
kapitalom.
Distribuirana
ekonomska vrednost
Operativni stroški + Stroški dela +
Dividende + Davek iz dobička
Obseg ustvarjenih sredstev,
razdeljenih med deležnike.
Dodana vrednost
Stroški dela + Finančni odhodki +
Dobiček pred obdavčitvijo
Je poslovni izid, ki se deli:
zaposlencem s plačami in
povračili; posojilodajalcem in
kreditorjem z obrestmi in drugimi
nadomestili; lastnikom z
dividendami in drugimi vrstami
nadomestil; podjetju z
oblikovanjem rezerv in
zadržanim čistim dobičkom ter
državi z davki.
Dodana vrednost na
zaposlenega v evrih
((Dodana vrednost / (Število zaposlenih
na začetku obdobja + število
zaposlenih na koncu obdobja) / 2)) x
1.000
Kazalnik produktivnosti, ki kaže,
koliko vrednosti v povprečju
odpade na posameznega
zaposlenega v določenem
obdobju.
Bruto dodana
vrednost na
zaposlenega
((Kosmati donos iz poslovanja – Stroški
blaga, materiala in storitev – Drugi
odhodki iz poslovanja) / Število
zaposlenih na začetku obdobja +
število zaposlenih na koncu obdobja) /
2) x 1.000
Osnovni ekonomski pokazatelj in
osnovno merilo gospodarske
aktivnosti ter uspeha.
Predstavlja novo ustvarjeno
vrednost gospodarske družbe v
časovnem obdobja.
Merilo uporablja tudi SDH za
merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo
države.
Donosnost prodaje
EBIT / Prihodki od prodaje
Kazalnik cenovne politike
podjetja in njene zmožnosti
nadzora stroškov.
NFD (Neto finančni
dolg)
Dolgoročne finančne obveznosti +
Kratkoročne finančne obveznosti –
Denarna sredstva – kratkoročne
finančne naložbe
Kratkoročne in dolgoročne
finančne obveznosti, zmanjšane
za likvidna sredstva, s katerimi
jih je mogoče poplačati.
Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije in družbe Telekom Slovenije, d. d., za leto 2021
270
Alternativno merilo
poslovanja
Metodologija izračuna
Izbor merila
Neto finančni dolg na
EBITDA
NFD / EBITDA
Kazalnik, ki kaže, v koliko letih bi
se lahko finančni dolg poplačal iz
obstoječih likvidnih sredstev ter
ustvarjenega denarnega toka iz
poslovanja ob predpostavki
enakega obsega poslovanja in
dobičkonosnosti.
ROA (Čista
donosnost sredstev)
v %
Čisti poslovni izid / (Vrednost sredstev
na prvi dan obdobja + vrednost
sredstev na zadnji dan obdobja) / 2) x
100
Pokazatelj učinkovitosti podjetja
pri upravljanju sredstev, ki jih ima
na voljo za ustvarjanje dobička.
ROE (Čista
donosnost kapitala) v
%
Čisti poslovni izid / (Vrednost kapitala
na prvi dan obdobja + vrednost
kapitala na zadnji dan obdobja) / 2) x
100
Pokazatelj učinkovitosti podjetja
pri ustvarjanju dobička z viri, ki
jih zagotavljajo lastniki oziroma
delničarji.
Merilo uporablja tudi SDH za
merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo
države.
Delež CAPEX v
poslovnih prihodkih
(Bruto) izdatki za nakup nepremičnin,
naprav, opreme in neopredmetenih
osnovnih sredstev / Poslovni prihodki
Merilo uporablja tudi SDH za
merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo
države.
Delež sponzorstev in
donatorstev v čistih
prihodkih od prodaje
Sponzorstva in donacije / Prihodki od
prodaje
Pokazatelj vrednosti vlaganja
podjetja v družbeno okolje.
Merilo uporablja tudi SDH za
merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo
države.