Slika na naslovnici predstavlja bodoči Center Šumi, ki bo obsegal stanovanjski, trgovsko-gostinski ter hotelski del.

mandatno obdobje, ki začne teči z dnem 11. 3. 2021, imenoval Matija Gantar.

ki ga je dne 3. 3. 2021 sprejel upravni odbor družbe KD Group d. d. Osnovni kapital družbe KD Group se je znižal za

KDHR. Število izdanih delnic KDHR po izvedenem umiku znaša 2.157.487.

traja. Kljub temu, da se je konec leta 2020 začelo množično cepljenje, je težko napovedati, kdaj nam bo pandemijo

uspelo zajeziti.

KD pomembne dogodke skladno z zakonskimi obveznostmi redno objavlja na spletnem portalu Ljubljanske borze vrednostnih

obveznosti in zaključili obdobje, ko je skupina delovala kot zavarovalniški holding in pomembna upravljavka vzajemnih skladov

ter premoženja institucionalnih investitorjev, je sledilo posebno leto 2020, ki nam bo vsem ostalo v spominu po pandemiji

COVID-19. Družba KD Group je v letu 2020 izplačala rekordno dividendo v višini 32 evrov. Manjšinskim lastnikom družbe KD

Group je bilo izplačanih 7,6 milijonov evrov dividend.

Obvladujoča družba KD je v letu 2020 poslovala s čistim dobičkom v višini 69 milijonov evrov. Uspešna prodaja zavarovalnice

se je v izkazih družbe KD odrazila v letu 2020, ko smo realizirali 67,9 milijonov evrov finančnih prihodkov, od tega 67,2 milijonov

evrov prihodkov iz naslova dividend. Bilančna vsota družbe ob koncu leta 2020 znaša 81 milijonov evrov. Večino premoženja

družbe še vedno predstavlja naložbo v finančni holding KD Group (84 % vseh sredstev). V letu 2020 smo odkupili za 2 milijona

finančnih prihodkov, medtem ko so finančni odhodki znašali 3,1 milijona evrov. Sredstva so ob koncu leta 2020 znašala 163

milijonov evrov, kar je 9 odstotkov manj glede na konec leta 2019, ko so znašala 180 milijonov evrov. Sredstva so se znižala

predvsem zaradi prodaj kratkoročnih finančnih naložb. Zaradi epidemije je skupina skrbno pristopila k presoji znamenj oslabitve

sredstev. Popravki vrednosti so bili potrebni predvsem zaradi ustavitve poslovanja naše kinematografske dejavnosti. Kapital

se je zaradi izplačila dividend manjšinskim delničarjem in odkupa lastnih delnic znižal iz 161 milijonov evrov na 138 milijonov

evrov, kolikor znaša na dan 31. 12. 2020. Kazalnik deleža kapitala v financiranju znaša 84,5 in kljub znižanju v primerjavi s

preteklim letom, ko je znašal 89,6, še vedno potrjuje zastavljeno strategijo, ki temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

Za skupino, ki nastopa kot portfeljski investitor, so zelo pomembne naložbe v nepremičninsko dejavnost. Gradimo poslovno

stanovanjski objekt Šumi na elitni lokaciji v centru Ljubljane, razvijamo projekt Glince, kjer bi želeli zgraditi stanovanjsko

pogledom na Ljubljanski grad, ob urejeni Slovenski cesti z bistveno manjšim prometom je pritegnila veliko kupcev. Zanimanje

je res veliko in do konca leta smo že sklenili prodajne pogodbe za tretjino stanovanj.

V skupini je bila družba Projektor v letu 2020 najbolj prizadeta zaradi epidemije COVID-19. Poslovno leto se je začelo obetavno

na vseh področjih poslovanja – kinematografija, gostinstvo in upravljanje. Kljub temu, da so bile kino dvorane pol leta zaprte,

družba ni odpuščala zaposlenih, so pa brez prihodkov ostali številni pri njih angažirani študenti. Iz naslova kinematografske in

gostinske dejavnosti je družba v letu 2020 realizirala le tretjino prihodkov predhodnega leta. Ocenjujemo, da bomo v letu 2021

ustvarili 60 % prihodkov leta 2019. Na številke pred epidemijo bi se lahko vrnili šele leta 2022.

V letu 2020 smo povečali naš tržni delniški portfelj za 0,4 milijona evrov in z aktivnim trgovanjem iskali priložnosti za realizacijo

nepremičninskem trgu.

Družba bo s premišljenimi vlaganji v nove projekte, s strokovnimi sodelavci in znanjem dosegala visoke finančne donose tudi

v prihodnosti.

Aleksander Sekavčnik

izvršni direktor

Spoštovani delničarji!

Družbo KD d. d. in Skupino KD je na podlagi pooblastil in pristojnosti, določenih v statutu družbe, v letu 2020 vodil upravni

Svojo vlogo v sistemu korporacijskega upravljanja je upravni odbor v skladu z zakonskimi možnostmi in dolžnostmi opravljal z

rednim spremljanjem tekočega poslovanja, s pregledovanjem delovanja izvršnega direktorja ter obravnavanjem predlogov in

sprejemanjem odločitev, ki so v pristojnosti upravnega odbora. Svoje naloge je upravni odbor opravljal dosledno in odgovorno.

Upravni odbor je v skladu s svojimi zakonskimi in statutarnimi pristojnostmi v letu 2019 redno spremljal in nadziral poslovanje

družbe. Obravnaval je poročila izvršnih direktorjev o tekočem poslovanju in aktivnostih družbe, se seznanjal s pomembnimi

poslovnimi dogodki, spremljal delo izvršnih direktorjev in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Največjo pozornost je

posvečal strokovnemu nadzoru poslovanja in uresničevanju strateških odločitev družbe in Skupine KD. Redno je spremljal

poslovanje družbe KD in odvisnih družb Skupine KD.

komisije. V letu 2020 se je revizijska komisija sestala na treh rednih sejah, na katerih je obravnavala predvsem poročila o

poslovanju družbe KD in Skupine KD ter načrtovani revizijski pristop pri reviziji računovodskih izkazov Skupine KD in družbe

KD za leto 2020.

Na svojih sejah se je upravni odbor v okviru svojih dejavnosti seznanil z naslednjimi pomembnejšimi poslovnimi dogodki in

sprejel naslednje pomembnejše sklepe:

se seznanil s pozitivnim mnenjem revizorja k poročiloma. Upravni odbor je sprejel poročilo o preveritvi letnih poročil, s

katerim je potrdil Letni poročili družbe KD d. d. in Skupine KD za leto 2019 ter sprejel Izjavo upravnega odbora o

KD za prvo polletje leta 2020.

kar je predstavljalo 8,18 % osnovnega kapitala družbe. Osnovni kapital družbe se je zaradi umika 13.919 lastnih delnic

zmanjšal za znesek 116.165,92 EUR, tako da je osnovni kapital družbe po izvedenem zmanjšanju znašal 1.304.122,84

EUR.

Transparentnost poslovanja je družba zagotavljala s periodičnim ter dodatnim sprotnim obveščanjem delničarjev in drugih

javnosti preko hkratnih objav na spletnih straneh Ljubljanske borze SEOnet http://seonet.ljse.si in spletnih straneh družbe

www.kd-fd.si.

Na podlagi navedenega upravni odbor ugotavlja, da je bil seznanjen z vsemi pomembnejšimi poslovnimi dogodki v letu 2019,

Revizijo Letnega poročila družbe KD, finančne družbe, d. d. in Skupine KD za 2020 (v nadaljevanju: Letno poročilo za 2020)

pozitivno mnenje k Letnemu poročilu za 2020.

Revidirano Letno poročilo za 2020 je upravni odbor obravnaval na seji 23. 4. 2021.

Upravni odbor je pregledal predloženo Letno poročilo za 2020 in poročilo revizorja. Na podlagi preveritve revidiranega Letnega

poročila za 2020 upravni odbor ugotavlja:

računovodskimi in poročevalskimi zahtevami;

Glede na navedeno upravni odbor podaja naslednji stališči:

Upravni odbor po pregledu poročila revizorja v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja,

da nanj nima pripomb in se strinja z ugotovitvami v poročilu.

Upravni odbor v skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih družbah izjavlja, da na Letno poročilo 2020

Upravni odbor je v okviru preveritve Letnega poročila za 2020 ugotovil, da znaša čisti dobiček leta 2020 69.001.848,01 evra in

da je družba skladno s sklepi izvršnega direktorja čisti dobiček leta 2020 v višini 14.006.286,47 evra uporabila za oblikovanje

S prodajo največje in najpomembnejše naložbe, Skupine Adriatic Slovenice, je družba KD Group in Skupina KD spremenila

naravo svojega delovanja. V ospredje je prišla družba KD Group kot finančni holding. Ključne so postale naložbe v

nepremičninsko dejavnost in portfeljske naložbe. Družba se je spremenila iz strateškega v portfeljskega investitorja. Posledično

sta se spremenili tako organizacijska kot finančna struktura družbe, ki sedaj temelji na visoki stopnji samofinanciranja.

SKDR. Od 28. 8. 2020 do 30. 10. 2020 je osnovni kapital znašal 1.420.288,76 evra in je bil razdeljen na 170.179 rednih delnic

z oznako SKDR.

620,00 evrov. Najnižja tržna cena v letu 2020 je bila 600,00 evrov, najvišja pa 750,00 evrov.

Največji imetniki navadnih delnic (SKDR) 31. 12. 2020

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je v zadnjem četrtletju 2020 ob zaostritvi zajezitvenih ukrepov v drugem valu

epidemije covid-19 znova skrčila, za leto 2021 pa je predvideno postopno okrevanje. Upad v drugem valu epidemije bo

povpraševanja. Največje tveganje za uresničitev napovedi pa ostaja povezano s potekom epidemije oz. z dostopnostjo in

učinkovitostjo cepiv ter s tem povezanim sproščanjem ukrepov.

Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 tudi v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih

storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala. Podobno kot v prvem valu epidemije je

bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih. Število nočitev domačih turistov

je strmoglavilo, potem ko se je močno okrepilo z unovčevanjem turističnih bonov v tretjem četrtletju (ko običajno pomemben

del prihodka gostinskih in nastanitvenih storitev sicer ustvarijo tuji turisti, katerih število pa je bilo letos skromno). Zmanjšali so

se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno

skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa

predvsem oblek in obutve. K nižjim cenam so sicer še naprej v največji meri prispevale nižje cene naftnih derivatov.

v prvih treh četrtletjih slovenski izvozni tržni delež zmanjšal. V tretjem četrtletju se je sicer znova povečal, kar bi bilo lahko

tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala.

Manjši prizadetosti industrije v zadnjem četrtletju tako v primerjavi s storitvenim sektorjem kot glede na prvi val epidemije,

pritrjuje tudi podatek o porabi elektrike (največji odjemalec so industrijska podjetja), ki je bila v zadnjem četrtletju 2020 le

nekoliko manjša kot pred letom, potem ko je bil spomladi padec okoli 15-odstoten. Tovorni promet po slovenskih avtocestah,

ki je v prvem valu epidemije padel za okoli četrtino, pa je bil konec leta 2020 približno na ravni predhodnega leta.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je

število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra

je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 % več kot konec novembra in 15,9 % več kot pred letom. Tudi na povprečno bruto

plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno

posledično gospodarskih razmer v oktobru in novembru ponovno zaostali za ravnjo predhodnega leta. Rast odhodkov je

ukrepi covid-19. Primanjkljaj konsolidirane bilance, ki pretežno izhaja iz državnega proračuna, se je zlasti v novembru tako

ponovno okrepil, še večje povečanje pa pričakujemo v decembru. Kljub temu kaže, da v celem letu ne bo dosegel ocene iz

sprejetega rebalansa državnega proračuna (4,2 mrd EUR). Razkorak izhaja zlasti iz manjše rasti odhodkov od ocenjenih, kar

je povezano tudi z nižjo realizacijo ukrepov za blažitev posledic epidemije od načrtovane.

razglasitvijo epidemije. V Sloveniji so se tako cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega

leta, kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj, večinoma nekoliko zvišale. Trg poslovnih nepremičnin si ni

časa prej, tudi v prvi polovici leta 2020 več ali manj stagnirale.

V prvem polletju 2020 je bilo v Sloveniji evidentiranih okoli 13.300 sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih

skupna vrednost je bila okoli 900 milijonov evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je število kupoprodajnih poslov

zmanjšalo za več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za tretjino. V primerjavi s prvim polletjem 2019 je bilo število poslov

prav tako manjše za nekaj več kot četrtino, njihova skupna vrednost pa za okoli 37 odstotkov.

Število in vrednost sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, 1. polletje 2018 - 1. polletje 2020:

Vpliv epidemije Covid-19 na nepremičninski trg je dobro razviden iz mesečnega gibanja števila in skupne vrednosti

evidentiranih kupoprodajnih pogodb v prvi polovici leta 2020.

Marca 2020, ko je bila v Sloveniji sredi meseca prvič razglašena epidemija, je število sklenjenih pogodb v primerjavi z mesecem

prej upadlo za nekaj več kot 20 odstotkov. Aprila 2020, ko je bilo gospodarstvo, vključno z nepremičninsko dejavnostjo oziroma

ogledi nepremičnin, ves mesec praktično ustavljeno, se je število sklenjenih poslov z nepremičninami znižalo za nadaljnjih 45

odstotkov. Maja 2020, ko so bili proti koncu meseca nepremičninski ogledi spet dovoljeni, se je začelo število sklenjenih poslov,

bolj ali manj sorazmerno pa tudi njihova skupna vrednost, takoj povečevati. Število sklenjenih kupoprodajnih pogodb je bilo v

skupni vrednosti sklenjenih nepremičninskih poslov znašal prek 68 odstotkov oziroma 614 od skupno 897 milijonov evrov

zemljišča za gradnjo stavb z 12-odstotnim deležem oziroma 108 milijoni evidentiranega prometa.

polletju leta 2019 zaradi prodaj večjega števila nakupovalnih centrov neobičajno velik, se je po pričakovanju bistveno zmanjšal,

in sicer na dobrih 10 odstotkov oziroma 93 milijonov evrov.

S kmetijskimi in gozdnimi zemljišči skupaj je bilo opravljenega slabe 4 odstotke prometa, z vsemi ostalimi nepremičninami

skupaj pa slabih 6 odstotkov.

Število evidentiranih transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah je bilo v primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za

30 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 29 odstotkov. Število transakcij s stanovanjskimi hišami je bilo v

primerjavi z drugim polletjem 2019 manjše za 24 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 23 odstotkov.

Zaustavitev gospodarstva zaradi epidemije je še občutneje vplivala na dejavnost trga poslovnih nepremičnin. V primerjavi z

Gibanje cen rabljenih stanovanj, ki predstavljajo daleč največji segment nepremičninskega trga, najbolje odraža trende cen

stanovanjskih nepremičnin tudi v prvem polletju leta 2020. Na ravni države je v prvem polletju 2020 povprečna cena rabljenega

Trend gibanja cen hiš na ravni države je bil, ne glede na nekoliko večja statistična nihanja njihove povprečne cene, v zadnjih

treh letih zelo podoben trendu gibanja cen stanovanj, le da je bila rast cen nekoliko šibkejša.

V prvem polletju 2020 tudi na cene zemljišč za gradnjo epidemija ni vplivala. Predvsem na račun visokih cen v Ljubljani so

cene zazidljivih stavbnih zemljišč na ravni države zrasle še bolj kot cene stanovanjskih nepremičnin. Povprečna cena je bila v

primerjavi z drugim polletjem 2019 višja za 11 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2019 pa za 9 odstotkov.

Kljub občutnemu upadu števila transakcij tudi vpliva epidemije na cene kmetijskih in gozdih zemljišč v prvem polletju 2020 ni

bilo zaznati.

v Ljubljani, njihove cene pa so praktično izenačene. Podobno kot v okolici Ljubljane so tudi v Novem mestu cene stanovanj v

prvi polovici leta 2020 praktično stagnirale, potem ko so v drugem polletju 2019 občutno zrasle. Samo na Obali so cene

stanovanji. Na zmanjšano povpraševanje po nakupu stanovanj za počitniške namene je namreč negotovost zaradi epidemije

vplivala bistveno bolj kot na povpraševanje po stanovanjih, s katerimi kupci rešujejo svoje osnovne stanovanjske potrebe.

Tudi za stanovanjske hiše je v prvem polletju 2020 število sklenjenih transakcij zaradi epidemije praktično povsod v Sloveniji

upadlo, a malo manj kot za stanovanja v večstanovanjskih stavbah. Ta upad je bil med 5 in 20-odstoten. Največji je bil padec

števila kupoprodaj na območjih Ljubljane in Okolice Ljubljane, kjer je bilo povpraševanje po stanovanjskih hišah pred epidemijo

sicer največje, najmanjši pa na primestnih območjih na Štajerskem in Savinjskem območju.

Število kupoprodaj zazidljivih zemljišč je še manjše kot za hiše. Poleg tega, zaradi velike cenovne raznolikosti zazidljivih

zemljišč glede na namen in pravno-upravni status zemljišč in sprememb v strukturi prodanih zemljišč, povprečne polletne cene

Po spomladanskem prvem valu epidemije je na stanovanjskem nepremičninskem trgu prevladal optimizem in trg si je hitro

opomogel. Število sklenjenih transakcij s stanovanjskimi nepremičninami, ki predstavljajo odločilni segment nepremičninskega

trga, se je že julija vrnilo na raven pred epidemijo. Preliminarni podatki kažejo, da je bilo število transakcij razmeroma veliko

tudi avgusta in septembra. Bistvenega vpliva na ponudbo in povpraševanje po stanovanjih ter na cene stanovanjskih

nepremičnin prvi val epidemije torej ni imel.