– pomembne finančne težave izdajatelja ali dolžnika,
– prekinitev pogodbe, kot je neizpolnitev ali odložitev izpolnitve obveznosti plačila obresti ali glavnice,
– jamstva Skupine dolžniku zaradi ekonomskih ali pravnih razlogov glede sposobnosti dolžnika, dopustitev, ki sicer
upniku ne bi bila dodeljena,
– ko postane verjetno, da bo šel dolžnik v stečaj oziroma se bo drugače finančno reorganiziral,
– ustavljeno trgovanje z vrednostnimi papirji izdajateljev s finančnimi težavami,
– ko podatki kažejo, da obstajajo merljivi dokazi o zmanjšanju prihodnjih denarnih tokov skupine finančnih sredstev
glede na denarne tokove ob začetnem pripoznavanju teh sredstev, čeprav zmanjšanja še ni mogoče povezati s
posameznim finančnim sredstvom Skupine, vključujoč:
– neugodne spremembe v plačilnih sposobnostih dolžnikov Skupine ali
– nacionalne ali lokalne ekonomske pogoje, ki vplivajo na nesolventnost Skupine.
Če obstaja objektivni dokaz, da je pri posojilih in terjatvah ali finančnih sredstvih v posesti do zapadlosti v plačilo, izkazanih po
odplačni vrednosti, nastala izguba zaradi oslabitve, se njen znesek izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in
sedanjo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov sredstva (izključujoč prihodnje kreditne izgube, ki se še niso
zgodile), diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri finančnega sredstva. Knjigovodsko vrednost sredstva je treba
zmanjšati s preračunom na kontu popravka vrednosti, izguba zaradi oslabitve pa se pripozna v poslovnem izidu kot
prevrednotovalni finančni odhodek. Če ima dolg ali finančni instrument, ki je v lasti do dospelosti, spremenljivo obrestno mero,
se za diskontiranje denarnih tokov in ugotavljanje morebitnih izgub iz oslabitve uporablja trenutno veljavna obrestna mera,
določena v pogodbi. Skupina lahko izmeri morebitno potrebo po oslabitvi tudi tako, da kot pošteno vrednost uporabi tržno ceno
na delujočem trgu.
Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo kot neizterljiva takrat, ko so
opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo
odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida.
Če je posojilo neizterljivo, se odpiše v breme odhodkov za oslabitve posojil. Posojila se štejejo za neizterljiva takrat, ko so
opravljeni vsi potrebni postopki izterjave in je bil znesek izgube določen. Naknadna poplačila odpisanih dolgov zmanjšujejo
odhodke za oslabitev posojil v izkazu poslovnega izida, če so poplačila prejeta v tekočem letu, sicer pa povečujejo
prevrednotovalne prihodke.
Poslovne terjatve so najprej pripoznane po pošteni vrednosti, nato pa se praviloma merijo po odplačni vrednosti po metodi
efektivnih obresti, zmanjšani za slabitve. Poslovne terjatve so oslabljene, če obstajajo nedvoumni pokazatelji, da je unovčljivost
terjatev vprašljiva zaradi npr. dolžnikove nelikvidnosti (blokada transakcijskega računa), uvedbe prisilne poravnave ali stečaja.
Če taki dokazi obstajajo, je pri terjatvah, izkazanih po odplačni vrednosti, treba preveriti, ali je nastala izguba zaradi oslabitve,
ki se pripozna v poslovnem izidu kot finančni odhodek. Izguba zaradi oslabitve je znesek, za katerega knjigovodska vrednost
presega nadomestljivo vrednost terjatve. Nadomestljiva vrednost poslovnih terjatev, izkazanih po odplačni vrednosti, se
izračuna kot sedanja vrednost pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po izvirni efektivni obrestni meri. Slabitve
poslovnih terjatev so izkazane kot prevrednotovalni poslovni odhodek v izkazu poslovnega izida.
Skupina na dan bilance stanja oceni iztržljivo vrednost posamičnih terjatev na osnovi dejansko realiziranih denarnih tokov v
preteklih obdobjih. Kjer ni pričakovati, da bodo terjatve v celoti poravnane, se pripravi izračun slabitev posamičnih terjatev.
Če se v poznejših obdobjih znesek odhodkov zaradi oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev zmanjša in je možno zmanjšanje
objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznavanju oslabitve (tak dogodek je lahko na primer izboljšanje kreditne
ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve zmanjšajo s prilagoditvijo posamezne postavke s pripoznanjem
prihodkov v izkazu poslovnega izida.
c) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
V Skupini se za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, opravijo slabitve, kadar poslovodstvo ugotovi, da je prišlo do
pomembnega ali dlje trajajočega zmanjšanja poštene vrednosti sredstev pod njihovo nabavno vrednost. Določitev, kaj je
pomembno ali dolgotrajnejše, zahteva presojo. Pri tej presoji Skupina preverja med drugim naslednje: normalno volatilnost
tečaja delnice in trajanje padanja tečajev, finančno stanje izdajatelja, uspešnost panoge in sektorja, spremembe v tehnologiji
in denarnih tokovih iz dejavnosti in financiranja ter spremembe delujočega trga za takšno finančno sredstvo zaradi morebitnih
finančnih težav izdajatelja.
Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti za lastniške vrednostne papirje pod njihovo nabavno vrednost se
upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je kapitalskim instrumentom poštena vrednost prvič zmanjšala pod
nabavno vrednost in je ostala nižja za celotno obdobje 9 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene
vrednosti poslovodstvo upošteva najmanj 20-odstotno znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost. Oslabitev