LETNO
POROČILO
2020
Letno
poročilo
skupine Intereuropa in
družbe Intereuropa d.d.
za leto 2020
IZDAJATELJ: Intereuropa, globalni logistični servis,
delniška družba, Koper
BESEDILO: Intereuropa, d.d., Koper
OBLIKOVANJE: AV Studio d.o.o., Velenje
FOTOGRAFIJE: Foto Belvedere, Koper in arhiv
Intereuropa
Koper, april 2021
Kazalo
2 INTEREUROPA / LETNO POROČILO / 2020
01 Uvod
1.1 Pomembnejši podatki o poslovanju skupine Intereuropa 6
1.2 Predstavitev skupine Intereuropa 8
1.3 Pismo predsednika uprave 12
1.4 Poročilo nadzornega sveta za leto 2020 14
1.5 Izjava o odgovornosti uprave 18
1.6 Pomembni dogodki leta 2020 19
1.7 Vpliv COVID-19 na poslovanje 20
1.8 Izjava o upravljanju družbe 21
1.9 Izjava o nefinančnem poslovanju 36
1.10 Pojasnilo v skladu s 545. členom ZGD-1 41
02 Poslovno poročilo
2.1 Razvojna strategija skupine Intereuropa 44
2.2 Uresničevanje načrtov leta 2020 46
2.3 Cilji in načrti poslovanja za leto 2021 47
2.4 Gospodarske razmere leta 2020 in napovedi za leto 2021 48
2.5 Trženje in prodaja 51
2.6 Analiza poslovanja 59
2.7 Delnica in lastniška struktura 72
2.8 Upravljanje tveganj 77
2.9 Razvoj, naložbe 79
2.10 Dezinvestiranje poslovno nepotrebnega premoženja 81
03 Trajnostni razvoj
3.1 Kadrovske zadeve 84
3.2 Okoljske zadeve in energetska učinkovitost 93
3.3 Odgovornost do družbenega okolja 95
3.4 Sistem kakovosti poslovanja 96
3.5 Odgovornost do dobaviteljev 98
3.6 Komuniciranje s ključnimi javnostmi 99
04 Računovodsko poročilo
4.1 Računovodski izkazi skupine in delniške družbe Intereuropa 103
4.2 Podlaga in pojasnila k računovodskim izkazom 110
3INTEREUROPA / LETNO POROČILO / 2020
01
Uvod
01 UVOD
1.1 POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU
SKUPINE INTEREUROPA
Leto 2020 se bo v zgodovino zapisalo kot leto izbruha pandemije koronavirusa SARS-Cov-2 (v nadaljevanju tudi:
COVID-19), ki je pomembno spremenila gospodarsko okolje. Pandemija je pomembno vplivala tudi na poslovanje
skupine Intereuropa. Kljub dodatnim ukrepom v prodaji se zaradi omejevalnih ukrepov držav, v katerih skupina
posluje, ni bilo mogoče izogniti znižanju prodaje. Čeprav so bili pogoji poslovanja izredno zaostreni na vseh trgih,
je skupina uspela ob izvajanju ukrepov za ohranjanje zdravja zaposlenih nemoteno zagotavljati logistično podporo
kupcem v celotni oskrbovalni verigi, tako v prvem kot tudi drugem valu epidemije.
Skupina Intereuropa je v letu 2020 ustvarila 150,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in s tem za 6 odstotkov zaostala
za prihodki od prodaje v letu 2019. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je glede na predhodno leto
zmanjšal za 12 odstotkov in znaša 12,3 milijona evrov. V letu 2020 se je neto finančni dolg zmanjšal za 10,0 milijona
evrov in je konec leta 2020 znašal 44,4 milijona evrov oziroma 3,6-kratnik EBITDA.
TABELA 1: POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE INTEREUROPA (V 1.000 EUR)
2017 2018 2019 2020
Indeks
2020/2019
Prihodki od prodaje 149.889 160.382 160.353 150.725 94
EBITDA
1
12.739 12.397 13.971 12.298 88
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 311 6.064 7.524 5.764 77
Poslovni izid iz rednega delovanja -2.028 4.028 6.442 4.563 71
Čisti dobiček/izguba -1.979 4.408 4.197 3.568 85
Dodana vrednost
1
39.911 41.247 42.905 41.423 97
Čisti dobiček/izguba na navadno delnico (v EUR)
2
0,01 0,15 0,12 0,08 67
Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva 2.690 5.374 2.889 2.105 73
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
2
Čisti dobiček ali izguba na navadno delnico: čisti dobiček ali izguba obvladujoče družbe, ki pripada navadnim delničarjem / (število navadnih delnic –
število lastnih delnic).
6
INTEREUROPA / UVOD / 2020
SLIKA 1: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE IN EBITDA SKUPINE MED LETOMA 2017 IN 2020
170
150
130
110
90
70
50
15
14
13
12
11
10
9
8
7
6
5
PRIHODKI OD PRODAJE v mio EUR
EBITDA v mio EUR
2017
Prihodki od prodaje
EBITDA
1
2018 2019 2020
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
TABELA 2: IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE (V 1.000 EUR)
2017 2018 2019 2020
Indeks
2020/2019
Bilančna vsota 229.672 232.927 223.351 220.444 99
Dolgoročna sredstva 188.267 182.978 180.747 174.484 97
Kratkoročna sredstva 41.405 49.949 42.604 45.960 108
Kapital 117.049 120.229 122.358 124.850 102
Finančne in poslovne obveznosti
1
109.297 110.251 98.195 92.724 94
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
SLIKA 2: GIBANJE VIŠINE SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI SKUPINE MED LETOMA 2017 IN 2020
300
250
200
150
100
50
0
v mio EUR
Sredstva
Finančne obveznosti
2017 2018 2019 2020
Finančne obveznosti so se v letu 2020 znižale za 3,1 milijona evrov in so ob koncu leta predstavljale 27 odstotkov v
strukturi obveznostih do virov sredstev.
01 / UVOD
7
INTEREUROPA / UVOD / 2020
TABELA 3: KAZALNIKI USPEŠNOSTI SKUPINE
2017 2018 2019 2020
Indeks
2020/2019
Čista dobičkonosnost kapitala
1
-1,6 % 3,8 % 3,5 % 2,9 % 83
Čista dobičkonosnost sredstev
1
-0,8 % 1,9 % 1,8 % 1,6 % 87
Produktivnost (v 1000 EUR)
1
112,83 124,72 124,06 116,21 94
Čista dobičkonosnost prihodkov
1
-1,3 % 2,7 % 2,6 % 2,3 % 92
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
TABELA 4: POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA OSNOVI DELOVNIH UR
2017 2018 2019 2020
Indeks
2020/2019
Število zaposlenih v skupini 1.328 1.286 1.293 1.297 100
Število zaposlenih v obvladujoči družbi 577 566 582 572 98
Število zaposlenih v odvisnih družbah 751 720 711 725 102
1.2 PREDSTAVITEV SKUPINE INTEREUROPA
1.2.1 PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI
Skupina Intereuropa je vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na območju zahodnega Balkana. Popoln nabor
storitev se izvaja na treh ključnih poslovnih področjih:
• kopenski promet s produkti zbirni promet, domači promet, cestni promet, železniški promet, carinske storitve;
• logistične rešitve s produktoma skladiščenje in distribucija;
• interkontinentalni promet vključuje produkte pomorski promet, avtomobilsko logistiko, pomorsko agencijo in
zračni promet.
Skupina Intereuropa prav tako zagotavlja dodatne storitve, ki vključujejo oddajo poslovnih prostorov v najem,
parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri zavarovalnih poslih.
8
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.2.2 OSNOVNI PODATKI NA DAN 31. DECEMBRA 2020
TABELA 5: OBVLADUJOČA DRUŽBA
Skrajšano ime Intereuropa, d. d.
Država obvladujoče družbe Slovenija
Sedež obvladujoče družbe Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper
Kontaktni podatki
tel: +386 5 664 1000
e-mail: info@intereuropa.si
web: http://www.intereuropa.si
Matična številka 5001684
Davčna številka 56405006
Vpis v sodni register Registrirana pri Okrožnem sodišču v Kopru, številka vložka 1/00212/00.
Osnovni kapital družbe 27.488.803 EUR
Število izdanih delnic
27.488.803 kosovnih delnic, od tega 16.830.838 navadnih (IEKG) in 10.657.965 prednostnih
(IEKN)
Kotacija delnic Delnice IEKG kotirajo v prvi borzni kotaciji Ljubljanske borze.
Uprava
Marko Cegnar, predsednik uprave
Marko Rems, namestnik predsednika uprave
Nadzorni svet
mag. Boris Novak, predsednik nadzornega sveta
mag. Andrej Rihter, član nadzornega sveta
Vinko Filipič, član nadzornega sveta
Milan Perović, član nadzornega sveta
Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta
Zlatka Čretnik. članica nadzornega sveta
TABELA 6: SKUPINA INTEREUROPA
Število zaposlenih 1.337
Skupne zaprte skladiščne površine* 215.000 m²
Skupna površina zemljišč 1.604.000 m²
Članstvo v mednarodnih organizacijah IATA, FONASBA, BIMCO, GS1, FIATA
Članstvo v mednarodnih logističnih mrežah WCA, FETA, HCL, ALN
Dokazi kakovosti
Certifikat ISO 9001:2015 imajo naslednje družbe:
Intereuropa, d. d., Koper;
Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb;
Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo
Pomembnejša potrdila in certifikati
Potrdilo AEO (status pooblaščenega gospodarskega subjekta) imajo naslednje
družbe:
Intereuropa, d. d., Koper
Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb
AD Intereuropa, logističke usluge Beograd (OPS)
Lastna poslovna mreža
Slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo, Severna
Makedonija, Albanija, Ukrajina
* Zaprte skladiščne površine brez šotorov in nadstreškov v lasti Intereurope.
01 / UVOD
9
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Obvladujoča družba
Odvisna družba
Pridružena družba
Odstotek lastništva obvladujoče družbe%
Intereuropa, d. d.*
Interzav,
d. o. o.,
Koper
71,28 %
TOV TEK ZTS,
Užgorod
89,93 %
Interagent,
d. o. o.,
Koper
100,00 %
TOV
Intereuropa-
Ukraina, Kiev
100,00 %
Rail Cargo
Logistics,
železniška
špedicija, d. o. o.
26,00 %
AD
Intereuropa-
log. usluge
Beograd
73,62 %
Intereuropa
Global Logistics
Service Albania
shpk, Durres
100,00 %
Intereuropa
Sajam, d. o. o.,
Zagreb
51,00 %
Intereuropa
Skopje, DOO
Skopje
99,56 %
Intereuropa
RTC, d. d.
Sarajevo
95,77 %
ZETATRANS
A.D.
Podgorica
69,27 %
Intereuropa,
logističke
usluge, d. o. o.
Zagreb
99,96 %
Intereuropa
Kosova L.L.C.,
Priština
90,00 %
SLOVENIJA
BOSNA IN
HERCEGOVINA
ČRNA GORA
HRVAŠKA
KOSOVO
SRBIJA
ALBANIJA
UKRAJINA
SEVERNA
MAKEDONIJA
1.2.3 ORGANIGRAM SKUPINE INTEREUROPA NA DAN 31. 12. 2020
* Družba Intereuropa, d. d., je bila na dan 31. decembra 2020 v večinski lasti družbe Pošta Slovenije, d. o. o., ki je bila imetnica 68,79 odstotka navadnih
in 100,00 odstotka prednostnih delnic.
10
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.2.4 PREDSTAVITEV DRUŽB SKUPINE INTEREUROPA
Družbe
na dan
31. 12. 2020
Uprava/direktor
na dan
31. 12. 2020
Nadzorni
organ
Predsednik
nadz. organa/predstavnik
IE d.d. v
nadz. organu
na dan
31. 12. 2020
Kopenski promet
Logistične rešitve
Interkontinentalni promet
Druge storitve
Značilnosti
Intereuropa, d. d.,
Koper
Marko Cegnar,
predsednik uprave
Marko Rems,
namestnik predsednika
uprave
nadzorni
svet
mag. Boris Novak,
predsednik nadzornega sveta
mag. Andrej Rihter,
član nadzornega sveta
Vinko Filipič,
član nadzornega sveta
Milan Perović,
član nadzornega sveta
Tjaša Benčina,
članica nadzornega sveta
Zlatka Čretnik,
članica nadzornega sveta
• • • •
• Vodilni ponudnik celovitih
logističnih storitev v Sloveniji;
• 119.600 m
2
lastnih in 6.100 m
2
najetih skladiščnih površin*.
Interagent d.o.o.,
Koper
Mihovil Rameša,
direktor
edini
družbenik
Intereuropa, d. d., kot edini
družbenik
•
• Specializirano podjetje za storitve
pomorske agencije.
Interzav, d.o.o.,
Koper
Mojca Žbontar,
direktorica
skupščina
predstavnik Intereurope, d. d.
po pooblastilu uprave
• • Posrednik pri zavarovalnih poslih.
Intereuropa,
logističke usluge,
d.o.o., Zagreb
Darko Skrnički,
predsednik uprave
Marija Štajduhar,
članica upave
nadzorni
svet
Marko Rems, predsednik
nadzornega sveta
Matjaž Ujčič, član
Nikolina Jurković, članica
• • • •
• Vodilni ponudnik celovitih
logističnih storitev na Hrvaškem;
• 48.300 m
2
lastnih skladiščnih
površin.
Intereuropa Sajam,
d.o.o., Zagreb
Krešimir Lipovčić,
direktor
nadzorni
svet
Marko Rems, predsednik
nadzornega sveta
Vjekoslav Granić, član
Matjaž Ujčič, član
• • •
• Specializirano podjetje za storitve
sejemske logistike.
• 100 m
2
lastnih skladiščnih površin.
Intereuropa RTC
d.d. Sarajevo
Darko Skrnički,
direktor
nadzorni
svet
Marko Cegnar, predsednik
nadzornega sveta
mag. Miha Romih, član
mag. Matjaž Ujčič, član
• • • •
• Vodilni ponudnik celovitih
logističnih storitev v Bosni in
Hercegovini;
• 6.700 m
2
lastnih in 4.800 m
2
najetih
skladiščnih površin.
AD Intereuropa-
logističke usluge
Beograd
Darko Skrnički,
generalni direktor
Dragana Kačar,
izvršna direktorica
odbor
direktorjev
Marko Rems, predsednik
odbora direktorjev
mag. Vesna Kos Tomažič,
neizvršna članica
Miloš Đurković, neizvršni član
• • •
• Eden vodilnih ponudnikov celovitih
logističnih storitev v Srbiji;
• 21.100 m
2
lastnih in 600 m
2
najetih
skladiščnih površin.
Intereuropa Kosova
L.L.C, Priština
Arben Mustafa, direktor
Andrej Kariš, direktor
skupščina
predstavnik Intereurope, d. d.
po pooblastilu uprave
• • • •
• Vodilni ponudnik celovitih
logističnih storitev na Kosovu;
• 1.000 m
2
najetih skladiščnih površin.
Zetatrans A.D.
Podgorica
Tomaž Koder,
izvršni direktor
odbor
direktorjev
mag. Matija Vojsk, predsednik
odbora direktorjev
mag. Miha Romih, član
mag. Matjaž Ujčič, član
• • • •
• Vodilni ponudnik celovitih
logističnih storitev v Črni gori;
• 16.700 m
2
lastnih in 2.100 m
2
najetih
skladiščnih površin.
Intereuropa Skopje
DOO, Skopje
Manuela Mišev Spasov,
direktorica
Andrej Kariš, direktor
skupščina
predstavnik Intereurope, d. d.
po pooblastilu uprave
• • • •
• Vodilni ponudnik v zbirnem
prometu v Severni Makedoniji;
• 2.100 m
2
lastnih skladiščnih površin.
Intereuropa Global
Logistics Service
Albania, Drač
Dashamir Mandija,
direktor
edini
družbenik
Intereuropa, d. d., kot edini
družbenik
• •
• Družba specializirana za storitve
kopenskega in pomorskega
prometa.
TOV TEK ZTS,
Užgorod
Anatolly Nikolajević
Parfenyuk,
direktor
skupščina
mag. Miha Romih, predsednik
skupščine
Neva Klančič, predsednica
revizijske komisije
mag. Miha Romih, član
revizijske komisije
Svetlana Čajevska, članica
revizijske komisije
•
• Družba, specializirana za železniški
promet in mednarodni cestni
promet;
TOV Intereuropa-
Ukraina, Kiev
Igor Bibikov,
direktor
edini
družbenik
Intereuropa, d. d., kot edini
družbenik
• • Družba v letu 2020 ni poslovala.
* Lastne skladiščne površine so zaprte skladiščne površine v lasti Intereurope (brez šotorov in nadstreškov).
Skupina Intereuropa je od 13. novembra 2019 članica skupine Pošta Slovenije.
01 / UVOD
11
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.3 PISMO PREDSEDNIKA UPRAVE
Spoštovani delničarji, spoštovani poslovni partnerji!
V letu 2020, ki je bilo zaznamovano s pandemijo COVID-19, je skupina Intereuropa ponovno dokazala, da je v Sloveniji
in širši regiji pomemben logist, ki se uspe hitro odzivati na spremembe v gospodarskem okolju in uspešno krmariti
poslovanje tudi v oteženih razmerah. Že takoj ob izbruhu pandemije v marcu 2020 se je v vseh družbah skupine
pristopilo k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljanje
neprekinjenega poslovanja. Uspešnost ukrepov se je odrazila v relativno majhnem deležu zaposlenih, obolelih za
COVID-19, ter nemotenem izvajanju pretoka blaga in logistični podpori kupcem v celotni oskrbovalni verigi in na
vseh trgih skupine. Kljub temu se je zaradi omejevalnih ukrepov držav, v katerih skupina posluje, pandemija odrazila
v padcu prodaje skupine glede na leto 2019.
Skupina je v letu 2020 ustvarila 150,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov manj kot v letu
2019 in za 8 odstotkov nad načrtom za leto 2020. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znaša 12,3 milijona evrov ter je
za 12 odstotkov manjši kot v predhodnem letu in za 21 odstotkov nad načrti. V oteženih gospodarskih razmerah in
ob padcu prodaje smo uspeli omejiti padec čistega poslovnega izida in leto zaključili s čistim dobičkom v višini 3,6
milijona evrov, kar je za 0,6 milijona evrov manj kot v predhodnem poslovnem letu, in za 2,3 milijona evrov več, kot
smo načrtovali v rebalansu načrta za leto 2020, sprejetem v juliju 2020.
Na izkazane rezultate so v primerjavi z letom 2019 ugodno vplivali tudi ugodnejši posojilni pogoji, ki jih je obvladujoča
družba Intereuropa, d. d., dogovorila v postopku refinanciranja posojil v letu 2020 in na katere vpliva tudi izdano
poroštvo h kreditu v višini 80 odstotkov posojila s strani Pošte Slovenije, d. o. o.
Ob koncu leta 2020 je neto dolg skupine znašal 44,4 milijona evrov, kar je za 10,0 milijona evrov manj kot ob koncu
predhodnega leta.
Veliko aktivnosti smo v letu 2020 namenili integracijskim procesom s Pošto Slovenije. S prevzemom lastništva
je Intereuropa postala del finančno stabilne skupine Pošta Slovenije, kar daje našemu podjetju in celotni skupini
Intereuropa pomemben potencial za bodočo rast in razvoj. Prepričan sem, da bomo ta potencial znali dobro izkoristiti
in bomo postali še boljši.
V skupini Intereuropa smo izrazito tržno usmerjeni in nenehno iščemo nove poslovne priložnosti na visoko
konkurenčnem trgu logističnih storitev. Učinkovito in uspešno poslovanje dosegamo s ponudbo široke palete
kakovostnih logističnih storitev treh segmentov poslovanja, in sicer kopenski in interkontinentalni promet ter logistične
rešitve v lastnih ali najetih skladiščih, ter z uporabo inovativnih pristopov. Smo prilagodljivi, pohvalimo se lahko s
timskim delom visoko usposobljenih zaposlenih in učinkovito stroškovno optimizacijo. Vse to nam omogoča, da smo
konkurenčni in lahko ponudimo stranki celovito logistično storitev.
12
INTEREUROPA / UVOD / 2020
V letu 2020 smo veliko aktivnosti usmerili v specializacijo operativnih procesov. Uspešno smo izvedli večje logistične
projekte, ki so od nas zahtevali visoko usklajenost in izkušnje. Ob tem smo se izkazali tudi pri intenziviranju trženjskih
aktivnosti za promocijo, in sicer tako na trgih, kjer smo prisotni, kot tudi širše v regiji.
Pomemben dejavnik konkurenčnosti skupine Intereuropa so vlaganja v razvoj informacijske tehnologije, kar se odraža
v nadaljevanju uvedbe informacijskih rešitev v odvisne družbe in v centralizaciji upravljanja informatike. Pomembnost
tega področja se je še zlasti pokazala ob začetku pandemije, ko smo uspeli zagotoviti tehnične pogoje in ustrezno
informacijsko varnost za delo od doma večjemu številu zaposlenih.
Tudi v letu 2020 smo veliko pozornosti namenili dialogu z zaposlenimi, skrbi za njihovo motivacijo in usposabljanje.
Zavedamo se, da je motiviran in zadovoljen delavec pomemben dejavnik uspešnosti poslovanja skupine.
Na podlagi poslovnih rezultatov, doseženih v zadnjih letih, in načrtov za prihodnost skupine Intereuropa v okviru
skupine Pošta Slovenije je bil pripravljen nov strateški razvojni program skupine Intereuropa, ki ga je nadzorni svet
sprejel v decembru 2020. Poudarek je na rasti prodaje skupine, najbolj v obvladujoči družbi v Sloveniji ter v odvisnih
družbah na Hrvaškem in v Srbiji. Do leta 2025 bo skupina kar 60 milijonov evrov namenila naložbam v večje investicijske
projekte ob sočasnem dezinvestiranju poslovno nepotrebnih nepremičnin. Poleg investicij v logistično infrastrukturo
in informacijsko tehnologijo bomo vlagali tudi v kompetence zaposlenih in nadaljnji razvoj visoko kakovostnih
logističnih storitev. Tudi v prihodnjem strateškem obdobju 2021–2025 bomo uresničevali vizijo vrhunskega in enega
izmed vodilnih ponudnikov celovitih logističnih rešitev na območju držav nekdanje Jugoslavije. Skupina Intereuropa
ostaja prisotna v srednji Evropi, kjer prek Slovenije koordiniramo vse blagovne tokove med srednjo, jugovzhodno in
vzhodno Evropo.
Menim, da bo leto 2021 zelo pomembno za nadaljnjo rast in razvoj Skupine Intereuropa. To bo tudi leto nadaljevanja
integracijskih aktivnosti skupaj z lastnikom – skupino Pošta Slovenije. V okviru skupine Pošta Slovenije bomo še nadalje
krepili tržni položaj v logistiki, vlagali v optimizacijo procesov, skrbeli za finančno stabilnost in razvoj zaposlenih ter
tako zagotavljali logistično podporo odjemalcem v celotni oskrbovalni verigi. Še naprej bomo izpolnjevali poslanstvo
zadovoljevanja potreb strank po logističnih storitvah in jim zagotavljali optimalno delovanje oskrbovalnih verig.
To bomo dosegali z uporabo inovativnih pristopov, hitro prilagodljivostjo, timskim delom visoko usposobljenih
zaposlenih ter vitko organiziranostjo in stroškovno učinkovitostjo.
Nadaljevali bomo aktivnosti korporativne integritete in skladnosti v vseh družbah, gradili bomo na prepoznavanju
tveganj v posameznih družbah in njihovem obvladovanju ob večjem poudarku spremljanja uspešnosti ukrepov.
Lansko leto je bilo zagotovo za vse nas posebno. Pandemija, kakršne ne pomnimo, je spremenila tudi naš poslovni
vsakdan. V tem novem, drugačnem svetu smo skupaj z delničarji in poslovnimi partnerji iskali najboljše poti ter dokazali,
da zmoremo tudi v težkih razmerah poiskati rešitve. Dokazali smo, da se lahko – ne glede na zunanje okoliščine –
zanesemo drug na drugega ter da znamo in zmoremo sodelovati. S to popotnico zaupanja, sodelovanja, prilagajanja
in iskanja rešitev, kako do najboljših rezultatov, se veselimo novega obdobja in nadaljnjega sodelovanja.
Marko Cegnar
Predsednik uprave
01 / UVOD
13
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.4 POROČILO NADZORNEGA SVETA ZA LETO 2020
V letu 2020 je nadzorni svet spremljal poslovanje družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa ter odgovorno
nadzoroval njeno vodenje. Obdobno se je seznanjal s poročili z različnih poslovnih področij, obravnaval različne
vidike njunega poslovanja ter v zvezi s tem sprejemal ustrezne sklepe in spremljal njihovo uresničevanje. Posamezne
teme so bile pred obravnavo na nadzornem svetu predhodno podrobneje obravnavane na komisijah – revizijski
komisiji ter komisiji za imenovanja in prejemke. Na podlagi njunih ugotovitev in predlogov je nadzorni svet sprejel
ustrezne sklepe.
1.4.1 SESTAVA NADZORNEGA SVETA
Sestava nadzornega sveta družbe je bila konec leta 2019 spremenjena, ko so delničarji na skupščini delničarjev
za nove člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. december 2019 izvolili
mag. Borisa Novaka, mag. Andreja Rihterja, Vinka Filipiča in Milana Perovića. Nadzorni svet je 13. januarja 2020 za
predsednika nadzornega sveta družbe Intereuropa, d. d., soglasno imenoval mag. Borisa Novaka.
Nadzorni svet družbe je leta 2020 sestavljalo šest članov, sestava nadzornega sveta je predstavljena v poglavju Izjava
o upravljanju (Sestava nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta) poslovnega dela letnega poročila.
1.4.2 DELOVANJE NADZORNEGA SVETA V POSLOVNEM LETU 2020
Delovanje in odločanje nadzornega sveta temeljita na spremljanju in preverjanju poslovanja družbe Intereuropa, d.
d., in skupine Intereuropa. Delo članov nadzornega sveta in delo članov komisij nadzornega sveta je bilo strokovno
in usmerjeno v učinkovitost opravljanja funkcije. Predlogi komisij nadzornega sveta so predstavljali ustrezno vsebinsko
podporo nadzornemu svetu pri sprejemanju ustreznih sklepov. Nadzorni svet je zainteresirane javnosti sproti obveščal
o pomembnejših odločitvah.
Gradivo, ki je predstavljalo podlago za izvedbo sej in sprejetje ustreznih odločitev, je bilo na voljo pravočasno,
skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta in poslovnikom o delu revizijske komisije. Poročila, ki jih je za potrebe
delovanja nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta pripravljala uprava družbe, so bila ustrezna za kakovostno
presojo informacij ter izpolnjevanje zakonsko in statutarno določenih obveznosti članov nadzornega sveta.
Nadzorni svet meni, da je bilo njegovo sodelovanje z upravo ustrezno, skladno z zakonodajo in dobro prakso.
Nadzorni svet je po svojem najboljšem vedenju in z dolžno skrbnostjo od uprave zahteval potrebna pojasnila, nujna
za oceno položaja družbe, ter na podlagi pridobljenih pojasnil oblikoval ustrezne sklepe. Nadzorni svet je sproti
spremljal uresničevanje lastnih sklepov.
Nadzorni svet se je sestal na petnajstih sejah, od katerih sta bili dve dopisni. Vsi člani nadzornega sveta so se redno
udeleževali sej, prisotnost članov nadzornega sveta je bila, razen na eni seji, stoodstotna. V letu 2020 je bilo zaradi
pandemije COVID-19 nekaj sej izvedenih prek videokonference. Nadzorni svet in uprava sta svoja prizadevanja
usmerjala v določanje in nadzor strategije razvoja, letnega načrta in obvladovanje poslovnih tveganj, kar je pomembno
za uspešno prihodnost družbe in skupine Intereuropa.
V nadaljevanju so navedene pomembnejše vsebine, ki jih je nadzorni svet obravnaval v letu 2020:
• Četrtletno je obravnaval in potrjeval medletna poročila o tekočem poslovanju celotne skupine Intereuropa in
njenih posameznih družb ter spremljal skladnost poročil s sprejetimi poslovnimi in strateškimi načrti.
• Sprejel je revidirano letno poročilo skupine Intereuropa za leto 2019 s poročilom pooblaščene revizijske družbe
Ernst & Young, d. o. o., in se predhodno seznanil z ugotovitvami opravljene revizije.
• Opredelil se je do izjave o upravljanju in o nefinančnem poslovanju po ZGD-1J.
• Skupaj z upravo je pripravil dnevni red in predloge sklepov z utemeljitvami za štiriintrideseto skupščino družbe
Intereuropa, d. d., izvedeno 27. avgusta 2020.
• Četrtletno se je seznanjal s prodajnimi dejavnostmi, gibanjem terjatev, poročilom o upravljanju tveganj, poročilom
o prodaji nepremičnin in poročilom o poteku izvajanja prednostnih projektov.
• 10. februarja je sprejel plan skupine Intereuropa za leto 2020.
• Dal je soglasje k podpisu pogodb o zaposlitvi s predsednikom uprave Markom Cegnarjem ter članoma uprave
Markom Remsom in mag. Matijo Vojskom.
• 9. julija je sprejel rebalans plana skupine Intereuropa za leto 2020, ki je bil pripravljen na podlagi ocen poslovanja
in tveganj, kot izključne posledice pojava pandemije COVID-19.
14
INTEREUROPA / UVOD / 2020
• Sprejel je Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., ki je usklajena z določili Zakona o prejemkih
poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti
(ZPPOGD) ter določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
• Na predlog Komisije za imenovanja in prejemke je dal soglasje k pogodbi o delu v revizijski komisiji nadzornega
sveta z zunanjo članico revizijske komisije.
• Seznanil se je z letnim in polletnim poročilom o delovanju službe za notranjo revizijo in podal soglasje k pravilniku
o delovanju službe za notranjo revizijo.
• Izvedel je vrednotenje učinkovitosti delovanja nadzornega sveta v letu 2020 po metodologiji Združenja nadzornikov
Slovenije in na podlagi izkazanih rezultatov sprejel akcijski načrt izboljšav svojega dela v prihodnje.
• Redno je spremljal izvajanje strateških projektov.
• Seznanil se je s poročilom Sveta delavcev družbe Intereuropa, d. d., vezano na sodelovanje zaposlenih pri upravljanju.
• Letno in polletno se je seznanil s poročilom glede sistema korporativne integritete.
• Obravnaval je poročila revizijske komisije ter komisije za imenovanja in prejemke.
• Na seji 28. oktobra 2020 je imenoval dosedanjega predsednika uprave Marka Cegnarja za mandatno obdobje
štirih let, z začetkom mandata 12. november 2020.
• Nadzorni svet se je na seji 28. oktobra seznanil, da bo 12. novembra 2020 prenehal mandat dosedanjemu članu
uprave, mag. Matiji Vojsku, in odločil, da se po 12. novembru 2020 oblikuje sestava uprave družbe Intereuropa,
d. d., na način, da ima uprava samo dva člana, in sicer predsednika uprave, g. Marka Cegnarja in namestnika
predsednika uprave, g. Marka Remsa.
• Sprejel je poslovno-finančni načrt skupine Intereuropa za leto 2021 in Strateški razvojni program skupine Intereuropa
do leta 2025.
• Seznanil se je s spremenjenim poslovnikom o delu uprave.
• Potrdil finančni koledar objav za leto 2021, v katerem so načrtovane pomembnejše javne objave.
• Na koncu koledarskega leta je sprejel načrt svojega delovanja s predvidenimi vsebinami sej za leto 2021.
• Nadzorni svet je spremljal in se dejavno vključil v integracijske procese družb Intereuropa, d. d., in Pošte Slovenije,
d. o. o., ki zahtevajo veliko dodatno angažiranost uprave in tudi nadzornega sveta.
• Seznanjal se je z drugimi informacijami v zvezi z družbo Intereuropa, d. d., skupino Intereuropa in njenimi odvisnimi
družbami.
Delovanje nadzornega sveta je bilo skladno z določbami relevantne zakonodaje, statutom, poslovnikom o delu
nadzornega sveta, internimi akti družbe Intereuropa, d. d., in s Politiko upravljanja družbe Intereuropa, d. d., ter v
skladu s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: kodeks). Nadzorni svet in uprava
sta se zavezala k spoštovanju neodvisnosti članov uprave in nadzornega sveta. Prav tako sta se zavezala k izvajanju
ustreznih ukrepov v primeru okoliščin, ki bi lahko pomembneje spremenile status posameznega člana uprave ali
nadzornega sveta v razmerju do družbe. Ugotovila sta, da vsi člani nadzornega sveta izpolnjujejo merila neodvisnosti,
in podpisala izjavo o neodvisnosti članov nadzornega sveta. Družba izjave članov nadzornega sveta objavi na svoji
spletni strani. Člani nadzornega sveta so pri delovanju in odločanju upoštevali cilje družbe, ki so jim podredili morebitne
drugačne osebne ali posamične interese tretjih oseb, uprave, delničarjev ali drugih javnosti. Člani nadzornega sveta
so usposobljeni, imajo ustrezne kompetence, raznoliko znanje in izkušnje glede na okvire in zahteve, v katerih družba
deluje. Nadzorni svet meni, da njegova sestava in velikost omogočata učinkovito razpravo in sprejemanje kakovostnih
odločitev na podlagi raznovrstnih izkušenj članov.
Prejemki članov nadzornega sveta in njegovih komisij so razkriti v računovodskem poročilu obvladujoče družbe v
pojasnilu št. 32, druga pojasnila. Drugi stroški delovanja nadzornega sveta in komisij se nanašajo na stroške zavarovanja
odgovornosti članov nadzornega sveta, stroške članarin za članstva v Združenju nadzornikov Slovenije ter stroške iz
izobraževanj članov nadzornega sveta. Ti stroški so v letu 2020 znašali 20.988 evrov.
V okviru nadzornega sveta sta leta 2020 delovali dve komisiji, in sicer revizijska komisija ter komisija za imenovanja
in prejemke. Sestava komisij nadzornega sveta je opisana v poglavju Izjava o upravljanju (Sestava nadzornega sveta
in komisij nadzornega sveta). Na obravnavane teme na posameznih sejah komisij so se ustrezno pripravili, dajali so
konstruktivne predloge in z dejavno udeležbo v razpravah prispevali k uresničevanju nalog iz pristojnosti nadzornega
sveta. Delovanje komisij je pomembno pripomoglo k učinkovitemu delovanju nadzornega sveta.
Revizijska komisija se je v letu 2020 sestala na trinajstih sejah, od katerih je bila ena korespondenčna. Na vseh sejah
so bili navzoči vsi člani revizijske komisije nadzornega sveta družbe Intereuropa, d. d., oz. so glasovali z oddajo
glasovnice predsedniku revizijske komisije. Člani nadzornega sveta, ki niso člani revizijske komisije, so bili o delu
revizijske komisije seznanjeni na način, da so imeli vpogled v zapisnike sej in gradiva za seje, objavljene na zunanjem
portalu za člane revizijske komisije, poleg tega pa je predsednik revizijske komisije o delu in ugotovitvah revizijske
komisije redno poročal na sejah nadzornega sveta pri točki Poročilo o delu revizijske komisije. Revizijska komisija je
obravnavala vprašanja skladno z ZGD-1, Priporočili za delo revizijskih komisij, Poslovnikom o delu revizijske komisije,
sprejetim načrtom dela revizijske komisije NS z dne 17. 11. 2020 in sklepi revizijske komisije.
01 / UVOD
15
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Revizijska komisija se je redno seznanjala z obdobnimi in kvartalnimi poročili poslovanja skupine in družb skupine
Intereuropa, d. d., z ocenami medletnega poslovanja družbe in skupine Intereuropa. Posebno pozornost je posvečala
finančnim in računovodskim podatkom, likvidnosti, zadolževanju in izpolnjevanju zavez do bank, redno spremljala
obdobna poročila na področju upravljanja tveganj družbe in skupine Intereuropa ter polletno in letno poročilo
službe notranje revizije.
V letu 2020 se je revizijska komisija seznanila z letnim poročilom službe notranje revizije za leto 2019 in njenim načrtom
delovanja za leto 2020. Vse leto se je redno seznanjala tudi s kvartalnimi poročili o delu službe notranje revizije in
poročili o izvajanju njenih priporočil ter tudi priporočili zunanje revizije.
Revizijska komisija je v letu 2020 izvedla več sestankov z revizorji revizijske družbe Ernst & Young, d. o. o., tako v fazi
predrevizije kot revizije računovodskih izkazov, v okviru katerih je aktivno sodelovala pri določitvi področij revidiranja,
spremljala neodvisnost in kakovost dela aktualnega revizorja ter se seznanila s potekom in ključnimi ugotovitvami
predrevizije/revizije računovodskih izkazov družbe in skupine Intereuropa. Pregledala je nerevidirano in revidirano
Letno poročilo družbe in skupine Intereuropa za leto 2019 z mnenjem neodvisnega revizorja. Izdelala je poročilo
o svojem delu v letu 2019 z oceno letnega poročila družbe in skupine Intereuropa za leto 2019. Seznanila se je z
ugotovitvami in priporočili iz pisma poslovodstvu, ki ga je pripravila revizijska družba, in odzivnimi poročili.
Revizijska komisija se je seznanila tudi s Poslovno-finančnim načrtom skupine Intereuropa za leto 2021 in projekcijami
za leti 2022 in 2023 ter s Strateškim razvojnim programom Skupine Intereuropa za obdobje 2021–2025 ter ju predlagala
nadzornemu svetu v potrditev. Revizijska komisija je sprejela načrt aktivnosti revizijske komisije za leto 2021 in izvedla
samoocenitev dela za preteklo leto, s tem pa postavila osnove svojega dela za naslednje leto.
Komisija za imenovanja in prejemke nadzornega sveta se je v letu 2020 sestala na petih sejah, od katerih je bila ena
dopisna. Glavne obravnavane teme so bile postopek imenovanja predsednika uprave in prihodnja sestava uprave
družbe Intereuropa, d. d., ter nagrajevanje uprave. Celotni postopek je trajal nekaj mesecev, vodila pa ga je Komisija
za imenovanja in prejemke Nadzornega sveta družbe Intereuropa, d. d., ki se je že junija 2020 seznanila z različnimi
možnimi pristopi k iskanju kandidatov ter se na podlagi podanih možnosti odločila za postopek reelekcije. Pri sprejetju
svoje odločitve se je opirala na zakonodajo na tem področju in tudi na interne akte družbe.
1.4.3 POSLOVANJE SKUPINE INTEREUROPA LETA 2020
Skupina Intereuropa sodi med vodilna logistična podjetja, ki utrjujejo položaj vodilnega ponudnika logističnih storitev
v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Poslovanje družbe in skupine Intereuropa je naravnano k doseganju dolgoročne
rasti.
Skupina Intereuropa je v letu 2020 ustvarila 150,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 6 odstotkov manj
kot v letu 2019 in za 8 odstotkov nad načrtovanimi prihodki. Na nižjo prodajo je v največji meri vplivala pandemija
COVID-19. Skupina Intereuropa je v letu 2020 ustvarila 12,3 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar
je v primerjavi z letom 2019 za 12 odstotkov manj, hkrati pa presega načrtovanega za 21 odstotkov. Tudi poslovni izid
iz poslovanja (EBIT) je v letu 2020 za 23 odstotkov manjši kot v letu 2019, za 120 odstotkov presega načrtovanega in
znaša 5,8 milijona evrov. Kljub neugodnim vplivom epidemije COVID-19 je skupina Intereuropa poslovno leto 2020
zaključila s pozitivnim poslovnim izidom v višini 3,6 milijona evrov.
Na otežene razmere se je odzvala tudi s pospešenim izvajanjem nekaterih razvojnih projektov ter bo tako v nadaljevanju
leta 2020 prek mreže dvanajstih odvisnih družb v devetih državah jugovzhodne Evrope in Ukrajine v okviru skupine
Pošta Slovenije nadaljevala izvajanje okrepljenih trženjskih aktivnosti in zagotavljala logistično podporo odjemalcem
v celotni oskrbovalni verigi.
Nadzorni svet ocenjuje, da je Intereuropa poslovala uspešno in uresničila ključne zastavljene cilje družbe Intereuropa,
d. d., in skupine Intereuropa. Ugotovitve opira tudi na poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih družbe
Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa za leto 2020 ter na predložena poročila uprave. Nadzorni svet je, poleg
tekočih nalog v letu 2020 posebno pozornost namenil uresničevanju strateškega razvojnega programa skupine
Intereuropa in poslovno-finančnega načrta skupine Intereuropa ter integracijskim postopkom s Pošto Slovenije,
d.o.o.
16
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.4.4 POTRDITEV LETNEGA POROČILA 2020
Uprava Intereurope, d. d., je v skladu s tretjim odstavkom 272. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) takoj po
sestavi in izdaji revizorjevega mnenja predložila Letno poročilo skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020 skupaj
z revizorjevim poročilom za leto 2020, ki ga je nadzorni svet obravnaval na redni seji 29. aprila 2021. Revidiranje Letnega
poročila skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020 je opravila revizijska družba Ernst & Young revizija, poslovno
svetovanje, d. o. o., ki je izdala neprilagojeno mnenje k računovodskim izkazom skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto
2020. Revizijska komisija nadzornega sveta Intereurope, d. d., je na svoji seji 29. aprila 2021 obravnavala revidirano Letno
poročilo skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020 in ugotovila, da je bilo letno poročilo izdelano pravočasno ter
je sestavljeno jasno, pregledno in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), veljavnimi mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in drugo relevantno zakonodajo. Revizijska
komisija na Letno poročilo skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020 ni imela pripomb, zato je nadzornemu
svetu predlagala, da ta v skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) sprejme odločitev o potrditvi
Letnega poročila skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020. Na podlagi revizorjevega mnenja, stališča Revizijske
komisije nadzornega sveta Intereurope, d. d., podatkov in razkritij v Letnem poročilu skupine in družbe Intereuropa, d.
d., za leto 2020 nadzorni svet Intereurope, d. d., ocenjuje, da je revizor svoje delo opravil neodvisno in strokovno, v
skladu z veljavno zakonodajo in poslovno prakso, da je letno poročilo v vseh pomembnih pogledih sestavljeno v skladu
z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter da računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno
predstavljajo finančni položaj skupine in družbe Intereuropa, d. d. na dan 31. december 2020 ter njunega poslovnega
izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je
sprejela Evropska unija. Na revizorjevo poročilo nadzorni svet nima pripomb. Tudi sicer na Letno poročilo skupine in
družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020 nima nobenih pripomb, ki bi ga kakor koli zadrževale pri sprejetju odločitve o
njegovi potrditvi. Zato je nadzorni svet Intereurope, d. d., v skladu s tretjim odstavkom 282. člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD-1) potrdil Letno poročilo skupine in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2020. Navedeno poročilo je sprejel
v odprtem roku, tj. pred iztekom enega meseca od dneva, ko je uprava družbe predložila letno poročilo za leto 2020
nadzornemu svetu Intereurope, d. d.
Uprava Intereurope, d.d., je v skladu z določili 545.člena pripravila Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami, v
katerem so navedeni vsi pravni posli, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z
njo povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo
ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu.
Uprava Intereurope, d. d. je pojasnila, da s posli in dejanji, predstavljenimi v Poročilu o razmerjih s povezanimi
družbami, družba Intereuropa, d.d., ni bila prikrajšana.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami je v skladu s 546.členom ZGD-1 pregledal revizor, ki na poročilo ni imel
pripomb in je izdal sklep:
• da potrjuje, da so v poročilu o odnosih do povezanih družb za leto, ki se je končalo 31.12.2020, navedbe v vseh
pomembnih pogledih točne;
• da ni bila pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, glede na okoliščine, ki so bile znane ob sklenitvi teh poslov,
vrednost izpolnitve družbe v pomembnem pogledu nesorazmerno visoka;
• da ne obstajajo okoliščine, ki bi glede drugih dejanj, navedenih v poročilu, kazale bistveno drugačno oceno
prikrajšanosti od tiste, ki jo je dalo poslovodstvo.
Nadzorni svet se je skladno s 546.ačlenom seznanil s Poročilom o razmerjih s povezanimi družbami in z revizorjevim
mnenjem o poročilu ter na izjavo uprave o razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju družbe in o skladnosti
z referenčnim kodeksom, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega poročila skupine Intereuropa in družbe
Intereuropa, d. d., za leto 2020, ter ocenil, da je odraz dejanskega stanja upravljanja družbe leta 2020.
Koper, 29. aprila 2021
Mag. Andrej Rihter,
namestnik predsednika nadzornega sveta
01 / UVOD
17
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.5 IZJAVA O ODGOVORNOSTI UPRAVE
Uprava družbe je odgovorna za pripravo letnega poročila družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa ter
računovodskih izkazov na način, ki zainteresirani javnosti daje resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter
izidov poslovanja družbe in njenih odvisnih družb v letu 2020.
Uprava potrjuje, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa
uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in
dobrega gospodarjenja ter da računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa predstavljajo
resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja ter izidov njunega poslovanja v letu 2020.
Uprava je odgovorna tudi za ustrezno računovodenje, za sprejetje ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja
in drugih sredstev ter potrjuje, da so računovodski izkazi družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa skupaj
s pojasnili izdelani na podlagi predpostavke o njunem nadaljnjem poslovanju ter skladno z veljavno zakonodajo in
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava potrjuje, da je računovodsko poročilo po njenem najboljšem vedenju sestavljeno skladno z ustreznim okvirom
računovodskega poročanja ter da daje resničen in pošten prikaz sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter
poslovnega izida družbe Intereuropa, d. d., in odvisnih družb, vključenih v konsolidacijo skupine Intereuropa. Uprava
tudi potrjuje, da je v poslovno poročilo vključen pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe Intereuropa, d.
d., ter njenega finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganj, ki so jim družba Intereuropa, d. d., in
odvisne družbe, vključene v konsolidacijo, kot celota izpostavljene. V poslovno poročilo je vključen tudi pošten prikaz
informacij o pomembnih poslih s povezanimi osebami, sestavljen skladno z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi
standardi računovodskega poročanja.
Predsednik uprave in član uprave družbe Intereuropa, d. d., sva seznanjena z vsebino sestavnih delov Letnega
poročila družbe Intereuropa, d. d., in skupine Intereuropa za leto 2020 ter se s celotnim poročilom strinjava, kar
potrjujeva s svojima podpisoma.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 13. aprila 2021
Marko Cegnar, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
18
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.6 POMEMBNI DOGODKI LETA 2020
• 16. januarja je družba Intereuropa, d. d., prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev – ATVP v zadevi
prevzemne ponudbe prevzemnika Pošta Slovenije, d. o. o., za delnice ciljne družbe Intereuropa, d. d., v kateri
ugotavlja uspešen izid prevzemne ponudbe.
• 31. januarja je družba uspešno izvedla refinanciranje več posojil, ki jih je urejala leta 2012 sklenjena pogodba
o finančnem prestrukturiranju. Intereuropa, d. d., je s sindikatom bank z Novo Ljubljansko banko, d. d., v vlogi
organizatorja in agenta sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini 54.850.000 evrov. Novo posojilo je
sklenjeno v obliki dveh tranš, ena z ročnostjo sedem in druga z ročnostjo štirih let. K uspešni izvedbi refinanciranja
je pripomogla tudi Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva h kreditu v višini 80 odstotkov zneska posojila.
• 10. februarja je uprava družbe Intereuropa, d. d., podpisala novo kolektivno pogodbo z reprezentativnima
sindikatoma ŠAK KS90 ter Sindikatom delavcev prometa in zvez.
• 10. februarja je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sprejel planski dokument skupine Intereuropa za leto 2020.
• Intereuropa, d. d., je v februarju 2020 podala namero za nakup preostalega deleža v družbi Intereuropa RTC, d.
d., Sarajevo, s čimer bi postala 100-odstotna lastnica družbe. Za dokončanje postopka prevzemne ponudbe je
potrebno soglasje Komisije za vrednostne papirje Federacije Bosne in Hercegovine, ki pa je nedelujoča že od
novembra 2019. Brez soglasja te komisije prevzemnega postopka ni mogoče dokončati.
• Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., je na svoji seji 16. aprila sprejel revidirano letno poročilo skupine Intereuropa
za poslovno leto 2019 s poročilom neodvisnega revizorja.
• 26. maja je družba zaradi omilitve posledic pandemije COVID-19 in okrepitve likvidnostnega položaja družbe s
sindikatom bank sklenila Dodatek 1 h kreditni pogodbi, s katerim je za eno leto odložila plačilo glavnice in obresti.
• Nadzorni svet družbe je na svoji seji 9. julija sprejel rebalans poslovnega načrta skupine Intereuropa za leto 2020,
v katerem je skupina v drugi polovici leta 2020 ob okrepljenih trženjskih aktivnostih načrtovala nižje, a pozitivne
poslovne rezultate. Rebalans poslovnega načrta je bil pripravljen kot posledica oteženih gospodarskih razmer po
pojavu pandemije COVID-19. Več o poslovnem načrtu je opisano v poglavju 2.3.2 Poslovni in finančni cilji.
• 27. avgusta so se delničarji družbe Intereuropa, d. d., na skupščini delničarjev seznanili z Letnim poročilom skupine
Intereuropa in družbe Intereuropa, d. d., za leto 2019, revizorjevim poročilom ter poročilom nadzornega sveta
o rezultatih preveritve letnega poročila za leto 2019 in njegovi potrditvi, kot tudi s prejemki članov uprave in
nadzornega sveta. Podelili so razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v letu 2019 in odločili o
uporabi bilančnega dobička v višini 7.908.105,27 evra, ki ostane v celoti nerazporejen.
• 28. oktobra je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., na svoji seji sprejel sklep o imenovanju dosedanjega
predsednika uprave Marka Cegnarja za predsednika uprave, in sicer za štiriletno mandatno obdobje z začetkom
mandata 12. november 2020. Na seji se je nadzorni svet hkrati seznanil, da bo z 12. novembrom 2020 prenehal
mandat dosedanjemu članu uprave mag. Matiji Vojsku. Nadzorni svet je odločil, da se po 12. novembru 2020
oblikuje sestava uprave družbe Intereuropa, d. d., na način, da ima uprava samo dva člana, in sicer predsednika
uprave, g. Marka Cegnarja, in namestnika predsednika uprave, g. Marka Remsa.
• 19. novembra 2020 je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sprejel tudi poslovno-finančni načrt skupine
Intereuropa za poslovno leto 2021.
• 23. decembra 2020 je nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sprejel Strateški razvojni program skupine Intereuropa
do leta 2025.
Pomembnejši dogodki po zaključku poslovnega leta 2020
• 20. januarja 2021 je Vlada Republike Slovenije družbi Intereuropa, d. d., podelila pomembno priznanje »Spominski
znak za požrtvovalnost v boju proti COVID-19«. Priznanje je družba prejela za požrtvovalnost pri preprečevanju
širjenja epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).
• 6. aprila 2021 je odvisna družba Intereuropa d.o.o., Zagreb sklenila pogodbo za nakup zemljišča v Industrijski coni
Kukuljanovo za namen postavitve novega logističnega centra. Na isti dan je tudi sklenila pogodbo za prodajo
obstoječe lokacije Dražice, ki jo na osnovi najema še naprej uporabljala za svojo dejavnost do preselitve v nov
logistični center.
• Nadzorni svet družbe Intereuropa d. d. je 31. 3. 2021 prejel odstopno izjavo mag. Borisa Novaka z mesta predsednika
in člana nadzornega sveta družbe Intereuropa d.d.
• Skladno s pogodbo o prenosu dejavnosti, ki je bila konec decembra sklenjena s Pošto Slovenije, je Intereuropa,
d. d. 1. januarja 2021 na Pošto Slovenija prenesla del podpornih dejavnosti. S prenosom dejavnosti so se na Pošto
Slovenije prezaposlili tudi zaposleni v teh podpornih dejavnostih.
Informacije o pomembnejših dogodkih so sproti objavljene na spletnem mestu www.intereuropa.si.
01 / UVOD
19
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.7 VPLIV COVID-19 NA POSLOVANJE
Ob izbruhu pandemije koronavirusa SARS-Cov-2 (v nadaljevanju: COVID-19) v marcu 2020 so v vseh družbah skupine
takoj pristopili k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljanje
neprekinjenega poslovanja. Tudi v oteženih gospodarskih in zdravstvenih razmerah je skupini Intereuropa uspelo
nemoteno izvajati pretok blaga in logistično podporo kupcem v celotni oskrbovalni verigi in na vseh trgih skupine.
Skrb za zdravje in varnost zaposlenih je v skupini vedno na prvem mestu. V družbah so bili sprejeti številni ukrepi in
interna navodila za uspešno preventivno in odgovorno delovanje vseh zaposlenih, da bi se tako izognili okužbam
z virusom, kar se je v letu 2020 odrazilo v razmeroma majhnem deležu okuženih zaposlenih, ki znaša 7 odstotkov.
Skupina je v letu 2020 za preventivna sredstva in ostale stroške, povezane s preventivnimi ukrepi, namenila 0,1 milijona
evrov.
Da bi minimizirali vpliv epidemije na delovanje družbe, je bila ključna aktivnost zagotovitev tehničnih sredstev za
zagotavljanje dela od doma za večje število zaposlenih in hkrati zagotavljanje ustrezne informacijske varnosti. Prav tako
je bila pomembna zaščita ključnih kadrov, ki so omogočili tako delo in nemoteno delovanje IT-sistema.
Pandemija COVID-19 je močno prizadela svetovno gospodarsko aktivnost. Strogi ukrepi posameznih držav za zajezitev
širjenja koronavirusa z zaustavitvijo poslovanja nenujnih storitvenih dejavnosti ter otežene aktivnosti ostalih storitvenih
dejavnosti v drugem in zadnjem četrtletju so povzročili izrazit padec gospodarske aktivnosti, ki se mu tudi v skupini
Intereuropa ni bilo mogoče izogniti in se izraža v 6-odstotnem padcu prihodkov od prodaje glede na predhodno
poslovno leto.
Za omilitev negativnih posledic epidemije so bili na nacionalnih ravneh ter v okviru ECB in Evropske komisije sprejeti
obsežni paketi ukrepov, usmerjeni v blaženje izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, zagotavljanje likvidnosti
in podporo pri ponovnem okrevanju gospodarske aktivnosti. Družbe skupine Intereuropa, ki so koristile protikoronske
ukrepe, so iz tega naslova skupaj izkazale za 1,1 milijona evrov drugih poslovnih prihodkov, na drugi strani pa tudi za
0,3 milijona evrov višje stroške dela iz izplačila kriznega dodatka.
Obvladujoča družba je v maju 2020 zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 in okrepitve likvidnostnega
položaja družbe s sindikatom bank sklenila Dodatek 1 h kreditni pogodbi, s katerim je za eno leto odložila plačilo
glavnice in obresti.
Izvajanje protikoronskih ukrepov se nadaljuje tudi v letu 2021. Uprava ocenjuje, da epidemija ne bo pomembno
vplivala na doseganje poslovnih načrtov v letu2021.
20
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8 IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE
Intereuropa, d. d., je javna delniška družba – subjekt javnega interesa z dvotirnim sistemom upravljanja. Upravljanje
družbe temelji na zakonodaji Republike Slovenije, statutu, internih aktih in Politiki upravljanja družbe Intereuropa,
d. d. Statut in drugi ključni dokumenti upravljanja so dostopni na spletni strani družbe www.intereuropa.si, in sicer
na podstrani Za vlagatelje v rubriki Upravljanje družbe. Glavne usmeritve korporacijskega upravljanja so pregledno
delovanje, jasna delitev odgovornosti in nalog med organi, stalna skrb za neodvisnost, lojalnost članov organov
vodenja in nadzora ter neprestano spremljanje in uvajanje izboljšav za povečanje učinkovitosti upravljanja.
Družba je leta 2020 za svoj referenčni kodeks uporabljala slovenski Kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga
27. oktobra 2016 sprejeli Ljubljanska borza, d. d., in Združenje nadzornikov Slovenije.
1.8.1 SKUPŠČINA DELNIČARJEV
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 16.830.838 navadnih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih kosovnih
delnic. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoči znesek v osnovnem kapitalu družbe. Delež posamezne
kosovne delnice v osnovnem kapitalu družbe se določa glede na število izdanih kosovnih delnic. Kosovne delnice
so nedeljive.
Navadne kosovne delnice dajejo njihovim imetnikom:
• pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (glasovalno pravico),
• pravico do dela dobička in
• pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Prednostne kosovne delnice dajejo imetnikom:
• pravico do udeležbe pri dobičku in
• pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.
Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri dobičku družbe v znesku 0,01 (nič cela nič ena)
evra (prednostni znesek) za delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri dobičku, ki pripada imetnikom
navadnih delnic, skladno s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
1.8.1.1 Temelji delovanja in način sklica
Delničarji uresničujejo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe na skupščini delničarjev. Pristojnosti, odgovornosti
in delovanje skupščine urejajo Zakon o gospodarskih družbah, statut družbe in poslovnik o delu skupščine, ki je
objavljen na spletni strani družbe, in sicer na podstrani Za vlagatelje v rubriki Upravljanje družbe.
Uprava družbe skliče skupščino na lastno pobudo, na zahtevo nadzornega sveta ali delničarjev. Redna letna skupščina
je praviloma sklicana do konca junija vsakega leta. Družba pravočasno obvešča delničarje o sklicih skupščine z objavo
sklica na spletni strani Ajpesa, na spletni strani družbe Intereuropa, d. d., in z objavo (SEOnet) na Ljubljanski borzi, d. d.
01 / UVOD
21
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Gradivo za skupščino s predlogi sklepov za vse točke dnevnega reda je od dneva sklica do dneva zasedanja skupščine
delničarjem na vpogled na sedežu družbe v Kopru, v sistemu SEOnet Ljubljanske borze in na spletnih straneh družbe,
in sicer na podstrani Za vlagatelje. Predlogi sklepov vsebujejo tudi ustrezne utemeljitve, ki delničarjem zagotovijo
dovolj informacij za skrbno odločanje.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja vse večje delničarje, naj javnost seznanijo s svojo politiko upravljanja, zato v
okviru sklica skupščine objavi tudi poziv večjim delničarjem, naj javnosti razkrijejo najmanj politiko glasovanja, vrsto in
pogostost izvajanja upravljavskih aktivnosti ter dinamiko komuniciranja z organi vodenja in nadzora družbe.
Glavne pristojnosti skupščine so:
• sprejetje letnega poročila,
• odločanje o uporabi bilančnega dobička,
• imenovanje in odpoklic članov nadzornega sveta,
• podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora,
• odločanje o spremembah statuta,
• odločanje o ukrepih za povečanje in zmanjšanje kapitala,
• odločanje o prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju ter
• imenovanje zakonitega pooblaščenega revizorja.
Skupščina v večini primerov odloča z večino oddanih glasov. S tričetrtinsko večino pri sklepanju zastopanega
osnovnega kapitala skupščina odloča v nekaterih najpomembnejših zadevah, kot so na primer:
• sprememba statuta,
• zmanjšanje ali povečanje osnovnega kapitala,
• statusne spremembe družbe,
• predčasen odpoklic članov nadzornega sveta in
• drugi primeri, če tako določata zakon ali statut družbe.
1.8.1.2 Pogoji za udeležbo in komuniciranje z delničarji
Pravico do udeležbe na skupščini in uresničevanja glasovalne pravice na skupščini imajo le delničarji, vpisani v delniško
knjigo družbe, ki se vodi v centralnem registru pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, ter njihovi
pooblaščenci ali zastopniki, ki udeležbo pisno prijavijo najpozneje konec četrtega dne pred skupščino. Vsaka delnica
daje delničarju en glas. Glasovalno pravico imajo samo delničarji, ki imajo v lasti navadne kosovne delnice. Delničarji
imetniki prednostnih delnic nimajo glasovalnih pravic, razen če prednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni
izplačan v celoti in zaostanek v naslednjem letu ni doplačan. Delničarji imetniki prednostnih delnic imajo glasovalno
pravico, vse dokler se zaostanki ne izplačajo.
Družba Intereuropa, d. d., spodbuja dejavno udeležbo čim večjega števila malih delničarjev na skupščini, zato ob
objavi sklica skupščine poleg drugega gradiva objavi tudi vzorec prijave in pooblastila. Korporativna spletna stran
vsebuje tudi podstran Za vlagatelje, na kateri so malim delničarjem in drugim vlagateljem poleg informacij o skupščini
delničarjev na voljo tudi informacije o upravljanju družbe ter letna in medletna poročila.
Delničarji so s sprejetimi sklepi skupščine takoj po končanem zasedanju seznanjeni na spletnih straneh družbe in
Ljubljanske borze – SEOnet.
22
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.1.3 Skupščina delničarjev leta 2020
V letu 2020 so bile sklicane tri skupščine. Prva je bila sklicana 10. januarja 2020 na podlagi 47. člena Zakona o prevzemih,
vendar je bila nato 23. januarja 2020 preklicana, saj je odpadel razlog za izvedbo skupščine. Druga skupščina je bila
sklicana na predlog delničarja Pošta Slovenije, d. o. o., za 14. aprila 2020, vendar je bila 7. aprila 2020 preklicana, in
sicer na predlog delničarja Pošta Slovenije, d. o. o., ter po odločitvi uprave zaradi upoštevanja prepovedi iz Odloka
o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi
gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/2020), sprejetega z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-
CoV-2 (COVID-19).
Štiriintrideseta redna letna skupščina delničarjev družbe Intereuropa, d. d., je bila sklicana za 27. avgusta 2020. Delničarji,
imetniki prednostnih delnic, so imeli na skupščini delničarjev glasovalno pravico skladno z drugim odstavkom
315. člena ZGD-1. Navzoči so bili delničarji s 94,20-odstotnim deležem delnic z glasovalno pravico. Skupščina je
obravnavala spodaj navedene točke in sprejela naslednje pomembnejše sklepe:
• Seznanila se je z letnim poročilom skupine Intereuropa za leto 2019, z mnenjem revizorja in pisnim poročilom
nadzornega sveta o preveritvi sestavljenega letnega poročila za leto 2019.
• Sprejela je sklep, da bilančni dobiček v višini 7.908.105,27 evra ostane v celoti nerazporejen.
• Odobrila je delo nadzornega sveta in uprave družbe v poslovnem letu 2019 ter obema podelila razrešnico za delo
leta 2019.
• Seznanila se je s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d.
Zoper sklep o uporabi bilančnega dobička je delničar VZMD – Vseslovensko združenje malih delničarjev napovedal
izpodbojno tožbo, ki pa je v zakonsko določenem roku ni vložil.
Sklepi skupščine so v celoti dostopni na spletni strani družbe www.intereuropa.si, in sicer na podstrani Za vlagatelje
v rubriki Skupščina.
1.8.2 NADZORNI SVET
1.8.2.1 Sestava nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta
Nadzorni svet družbe Intereuropa, d. d., sestavlja šest nadzornikov, od katerih so štirje predstavniki delničarjev in
dva predstavnika delavcev. Njihov mandat traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve. Člane nadzornega sveta, ki
zastopajo interese delničarjev, izvoli skupščina. Predstavnike delavcev izvoli Svet delavcev družbe Intereuropa, d. d.
Skupščina delničarjev se z njihovo izvolitvijo le seznani. Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe in nadzorno
funkcijo opravlja s polno odgovornostjo.
01 / UVOD
23
INTEREUROPA / UVOD / 2020
TABELA 7: SESTAVA NADZORNEGA SVETA IN KOMISIJ NADZORNEGA SVETA DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., V POSLOVNEM LETU 2020
Ime in priimek
Funkcija (predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje na funkcijo
Zaključek funkcije / mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede
na skupno število sej NS*
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Neodvisnost po 23. členu
Kodeksa (DA / NE)
Obstoj nasprotja interesa v
poslovnem letu (DA / NE)
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Članstvo v komisijah
(revizijska, kadrovska,
komisija za prejemke,…)
predsednik / član
Udeležba na sejah revizijske
komisije glede na skupno
število sej komisij**
Udeležba na sejah komisije
za imenovanja in prejemke
glede na skupno število sej
komisij***
Mag. Boris
Novak
predsednik NS od 13.
1. 2020
30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
14/15 M slovensko 1963
univerzitetni
dipl. prav. mag.
znanosti
korporativno upravljanje Da Ne
Družba za
upravljanje
terjatev bank,
d. d., in Športna
loterija, d. d.
član komisije za imenovanja
in prejemke od 13. 1. 2020
član / 5/5
Mag. Andrej
Rihter
namestnik
predsednika NS od
13. 1. 2020
30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1970
univerzitetni dipl.
inž. tehnol. prom.
mag. znanosti
področje logistike, investicij in
nabave
Da Ne SiDG, d. o. o.
predsednik komisije za
imenovanja in prejemke od
13. 1. 2020
predsednik / 5/5
Vinko Filipič član NS 30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1971
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
področje financ, računovodstva,
kontrolinga, notranje revizije,
prodaje in tržnega komuniciranja
Da Ne
Športna loterija,
d. d.
član revizijske komisije in
namestnik predsednika
revizijske komisije od 13.
1. 2020
namestnik
predsednika
13/13 /
Milan Perović član NS 30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1964
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
področje financ in kontrolinga Da Ne /
član revizijske komisije od
13. 1. 2020
predsednik 13/13 /
Tjaša Benčina
namestnica
predsednika NS od
12. 1. 2020
20. 11. 2017 19. 11. 2021
predstavnica
zaposlenih
15/15 Ž slovensko 1968 ekonomist področje financ in logistike Da Ne
članica
nadzornega
odbora Mestne
občine Koper
članica komisije za
imenovanja in prejemke od
21. 11. 2017
članica / 5/5
Zlatka Čretnik članica NS 20. 11. 2017 19. 11. 2021
predstavnica
zaposlenih
15/15 Ž slovensko 1968
diplomirana
ekonomistka (VS)
Področje financ in logistike Da Ne /
Članica revizijske komisije
od 21. 11. 2017
članica 13/13 /
* Skupno število sej nadzornega sveta leta 2020 je bilo 15.
24
INTEREUROPA / UVOD / 2020
TABELA 7: SESTAVA NADZORNEGA SVETA IN KOMISIJ NADZORNEGA SVETA DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., V POSLOVNEM LETU 2020
Ime in priimek
Funkcija (predsednik,
namestnik, član NS)
Prvo imenovanje na funkcijo
Zaključek funkcije / mandata
Predstavnik kapitala /
zaposlenih
Udeležba na sejah NS glede
na skupno število sej NS*
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Neodvisnost po 23. členu
Kodeksa (DA / NE)
Obstoj nasprotja interesa v
poslovnem letu (DA / NE)
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Članstvo v komisijah
(revizijska, kadrovska,
komisija za prejemke,…)
predsednik / član
Udeležba na sejah revizijske
komisije glede na skupno
število sej komisij**
Udeležba na sejah komisije
za imenovanja in prejemke
glede na skupno število sej
komisij***
Mag. Boris
Novak
predsednik NS od 13.
1. 2020
30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
14/15 M slovensko 1963
univerzitetni
dipl. prav. mag.
znanosti
korporativno upravljanje Da Ne
Družba za
upravljanje
terjatev bank,
d. d., in Športna
loterija, d. d.
član komisije za imenovanja
in prejemke od 13. 1. 2020
član / 5/5
Mag. Andrej
Rihter
namestnik
predsednika NS od
13. 1. 2020
30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1970
univerzitetni dipl.
inž. tehnol. prom.
mag. znanosti
področje logistike, investicij in
nabave
Da Ne SiDG, d. o. o.
predsednik komisije za
imenovanja in prejemke od
13. 1. 2020
predsednik / 5/5
Vinko Filipič član NS 30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1971
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
področje financ, računovodstva,
kontrolinga, notranje revizije,
prodaje in tržnega komuniciranja
Da Ne
Športna loterija,
d. d.
član revizijske komisije in
namestnik predsednika
revizijske komisije od 13.
1. 2020
namestnik
predsednika
13/13 /
Milan Perović član NS 30. 12. 2019 29. 12. 2023
predstavnik
kapitala
15/15 M slovensko 1964
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
področje financ in kontrolinga Da Ne /
član revizijske komisije od
13. 1. 2020
predsednik 13/13 /
Tjaša Benčina
namestnica
predsednika NS od
12. 1. 2020
20. 11. 2017 19. 11. 2021
predstavnica
zaposlenih
15/15 Ž slovensko 1968 ekonomist področje financ in logistike Da Ne
članica
nadzornega
odbora Mestne
občine Koper
članica komisije za
imenovanja in prejemke od
21. 11. 2017
članica / 5/5
Zlatka Čretnik članica NS 20. 11. 2017 19. 11. 2021
predstavnica
zaposlenih
15/15 Ž slovensko 1968
diplomirana
ekonomistka (VS)
Področje financ in logistike Da Ne /
Članica revizijske komisije
od 21. 11. 2017
članica 13/13 /
* Skupno število sej nadzornega sveta leta 2020 je bilo 15.
** Skupno število sej Revizijske komisije nadzornega sveta je bilo 13.
*** Skupno število sej Komisije za imenovanja in prejemke nadzornega sveta je bilo 5.
TABELA 8: SESTAVA ZUNANJIH ČLANOV REVIZIJSKE KOMISIJE NADZORNEGA SVETA DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
V POSLOVNEM LETU 2020
Ime in priimek
Revizijska komisija
Udeležba na sejah komisij
glede na skupno število sej
komisij
Spol
Državljanstvo
Izobrazba
Letnica rojstva
Strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Barbara
Gorjup*
revizijska
komisija
13/13 Ž slovensko
magistrica
znanosti
1973
poslovne finance, ekonomske
upravičenosti naložb, kontroling,
upravljanje tveganj, računovodstvo,
revizija, korporativno upravljanje
članica NS HSE,
d. o. o., in članica
NS Telekoma
Slovenije, d. d.
Barbara Nose**
revizijska
komisija
/ Ž slovensko
univerzitetna
diplomirana
ekonomistka
1964 pooblaščena revizorka
članica NS Luke
Koper, d. d.
* Članica komisije od 13. 1. 2020
** Članica komisije do 12. 1. 2020
Leta 2020 sta delovali dve komisiji nadzornega sveta, in sicer revizijska komisija in komisija za imenovanja in prejemke.
01 / UVOD
25
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.2.2 Revizijska komisija
Nadzorni svet je na svoji konstitutivni seji 13. januarja 2020 za predsednika revizijske komisije imenoval Milana Perovića,
za namestnika predsednika revizijske komisije pa Vinka Filipiča, Zlatko Čretnik za članico komisije in Barbaro Gorjup za
neodvisno strokovnjakinjo revizijske komisije.
Revizijska komisija je leta 2020 delovala v naslednji sestavi:
• Milan Perović, član komisije in predsednik revizijske komisije od 13. januarja 2020;
• Vinko Filipič, član komisije in namestnik predsednika revizijske komisije od 13. januarja 2020;
• Zlatka Čretnik, članica komisije;
• Barbara Nose, neodvisna strokovnjakinja – članica komisije do 12. januarja 2020;
• mag. Barbara Gorjup, neodvisna strokovnjakinja – članica komisije od 13. januarja 2020.
Revizijska komisija je delovala v skladu s svojimi pristojnostmi in na načine, določene v ZGD-1, v Politiki upravljanja
družbe Intereuropa, d. d., v listini o delovanju službe za notranjo revizijo in v poslovniku o delu revizijske komisije.
Delovanje revizijske komisije je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta.
1.8.2.3 Komisija za imenovanja in prejemke
Sestava nadzornega sveta družbe je bila v letu 2019 spremenjena, ko so delničarji na skupščini delničarjev za nove
člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. december 2019 izvolili mag. Borisa
Novaka, mag. Andreja Rihterja, Vinka Filipiča in Milana Perovića. Nadzorni svet je na konstitutivni seji 13. januarja 2020
za predsednika komisije za imenovanja in prejemke imenoval mag. Andreja Rihterja, za člana komisije pa mag. Borisa
Novaka in Tjašo Benčina.
Komisija za imenovanja in prejemke se je leta 2020 sestala na petih sejah, obravnavala je predvsem vsebine glede
sestave uprave, ponovnega imenovanja predsednika uprave in sklepanje pogodb s člani uprave. Njeno delovanje
je podrobneje predstavljeno v poročilu nadzornega sveta. Delovala je v naslednji sestavi:
• mag. Andrej Rihter, predsednik komisije od 13. januarja 2020;
• mag. Boris Novak, član komisije od 13. januarja 2020, in
• Tjaša Benčina, članica komisije.
1.8.2.4 Pristojnosti, način delovanja in nagrajevanje nadzornega sveta
Nadzorni svet deluje v okviru svojih pristojnosti in na načine, določene v ZGD-1, v statutu družbe in v poslovniku o
delu nadzornega sveta. Zaveze nadzornega sveta, vezane na upravljanje družbe, so opredeljene v Politiki upravljanja
družbe Intereuropa, d. d., ter vključujejo sistem ugotavljanja nasprotja interesov in neodvisnosti njegovih članov. Vsi
člani nadzornega sveta so podpisali izjavo, v kateri so se opredelili do meril neodvisnosti iz Priloge B: Nasprotje interesov
slovenskega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Izjava je objavljena na spletni strani www.intereuropa.si.
Nadzorni svet se mora na redni seji sestati vsaj enkrat v četrtletju. V poslovniku o delu nadzornega sveta so opredeljene
vsebine delovanja. Delničarjem poroča o svojem delu na skupščinah.
Podatki o višini prejemkov članov nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2020 so razkriti v računovodskem
poročilu družbe Intereuropa, d. d., v pojasnilu št. 32, druga pojasnila.
26
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.3 UPRAVA
Naloge in področja odgovornosti uprave so opredeljeni v politiki upravljanja družbe, način delovanja pa je
podrobneje predstavljen v poslovniku o delu uprave in v statutu družbe. Ta določa, da ima uprava največ štiri člane,
njihovo število pa določi nadzorni svet skladno z načelom učinkovitosti in racionalnosti. Uprava družbe Intereuropa, d.
d., je bila od 1. januarja 2020 do 11. novembra 2020 tričlanska, od 12. novembra 2020 pa dvočlanska. Sestavljali so jo
predsednik uprave in člana uprave, od 12. novembra 2020 pa sta upravo sestavljala predsednik uprave in namestnik
predsednika uprave. Uprava je posle družbe vodila samostojno in na lastno odgovornost. Člani uprave so zastopali
družbo skupno, in sicer predsednik uprave skupaj še z enim članom uprave ali pa dva člana uprave. Člani uprave so
bili zadolženi za področja dela v skladu s poslovnikom o delu uprave. S prehodom na dvočlansko sestavo uprave
predsednik uprave zastopa družbo skupaj z namestnikom predsednika uprave.
1.8.3.1 Delovanje uprave leta 2020
Uprava je vodila družbo Intereuropa, d. d., in skupino Intereuropa skladno z zastavljenimi strateškimi cilji in usmeritvami.
Uprava je pri izvajanju svojih nalog in odgovornosti izhajala iz načel korporativnega upravljanja in Politike upravljanja
družbe Intereuropa, d. d., ter je upoštevala priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Svoje delo opravlja
skladno z načeli etičnega kodeksa skupine Intereuropa, predpisi, s poslovnikom o delu uprave in statutom družbe ter
s sprejetimi sklepi organov družbe.
1.8.3.2 Prejemki članov uprave
Prejemki članov uprave so določeni v skladu s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., ki jo je
sprejel nadzorni svet družbe 10. februarja 2020. S Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa, d. d., se
za vse člane uprave določajo pravila, skladno s katerimi se v pogodbah določijo prejemki in pravice, ki pripadajo
članom uprave. Namen politike je zagotoviti, da so celotni prejemki članov uprave v ustreznem sorazmerju z njihovimi
nalogami in odgovornostmi ter v skladu s finančnim stanjem družbe, ob upoštevanju določil Zakona o prejemkih
poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti
(v nadaljevanju: ZPPOGD), Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o delovnih razmerjih. Prejemki članov uprave
so sestavljeni iz plače, drugih prejemkov in plačil materialnih stroškov. Plača je sestavljena iz osnovnega plačila in
spremenljivega prejemka v skladu z določili ZPPOGD. Podrobnejša določila o prejemkih članov uprave so razvidna
iz politike prejemkov, ki je bila javno predstavljena na skupščini delničarjev in je dostopna na spletnih straneh
Intereurope, d. d., pod rubriko Seje skupščine delničarjev.
Podatki o višini prejemkov članov uprave v poslovnem letu 2020 so razkriti v računovodskem poročilu družbe
Intereuropa, d. d., v pojasnilu št. 32, druga pojasnila.
01 / UVOD
27
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Marko Cegnar,
predsednik uprave od 12. novembra 2019 (ponovno
imenovanje za predsednika uprave z 12. novembrom
2020):
• leto rojstva: 1973;
• magister menedžmenta;
• opravljal je vodstvene in vodilne funkcije s področja
prodaje, marketinga, nabave in logistike v družbah
DHL logistika, d. o. o., Orbico, d. o. o., ITG Tobačna
Grosist, d. o. o., ISS SERVISYSTEM, d. o. o., in DHL
Express, d. o. o.;
• mandatno obdobje za predsednika uprave: od 12.
novembra 2019 do 11. novembra 2020; ponovno
imenovanje od 12. novembra 2020 za obdobje štirih
let;
• mandatno obdobje za člana uprave: od 19. marca
2016 do 11. novembra 2019;
• odgovoren je za naslednja poslovna področja:
špedicija in logistika, prodaja in marketing, kadrovske
in splošne zadeve, odnosi z javnosti, kakovost,
področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih
družb.
1.8.3.3 Člani uprave leta 2020
TABELA 9: SESTAVA UPRAVE V POSLOVNEM LETU 2020
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
član)
Področje dela
v upravi
Prvo
imenovanje na
funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Marko Cegnar
predsednik
uprave**
področja špedicija in logistika, prodaja in marketing,
kadrovske in splošne zadeve, odnosi z javnosti, kakovost,
področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih
družb
19. 3. 2016 do 11. 11. 2024 M slovensko 1973
magister
managementa
prodaja, marketing, logistika ni član
Marko Rems
namestnik
predsednika
uprave
finance, računovodstvo in kontroling, upravljanje z
nepremičninami in centralno nabavo, informacijska
podpora, pravne zadeve, korporativna integriteta in
skladnost, organizacijsko pa tudi notranja revizija
5. 7. 2017 do 4. 7. 2021 M slovensko 1967
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
finančni management z več kot 20-letnimi izkušnjami v
finančnih in informacijskih sistemih, uvajanje in vodenje
finančnega prestrukturiranja, reorganizacija v zahtevnih okoljih
ni član
Mag. Matija Vojsk,
MBA*
član uprave
področje kakovosti, za področje pravnih zadev,
za področje korporativne integritete in skladnosti,
področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih
družb
12. 11. 2019 do 11. 11. 2020 M slovensko 1963
magister
managementa,
MBA, univ. dipl.
ing. elektrotehnike
prodaja in marketing, nabava, korporativno upravljanje,
poslovno prestrukturiranje, upravljanje uspešnosti poslovanja
ni član
* Mag. Matiji Vojsku je prenehal mandat 11. novembra 2020.
** Marko Cegnar je bil ponovno imenovan na funkcijo predsednika uprave 12. novembra 2020 za mandatno obdobje štirih let.
28
INTEREUROPA / UVOD / 2020
TABELA 9: SESTAVA UPRAVE V POSLOVNEM LETU 2020
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik,
član)
Področje dela
v upravi
Prvo
imenovanje na
funkcijo
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba Strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Marko Cegnar
predsednik
uprave**
področja špedicija in logistika, prodaja in marketing,
kadrovske in splošne zadeve, odnosi z javnosti, kakovost,
področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih
družb
19. 3. 2016 do 11. 11. 2024 M slovensko 1973
magister
managementa
prodaja, marketing, logistika ni član
Marko Rems
namestnik
predsednika
uprave
finance, računovodstvo in kontroling, upravljanje z
nepremičninami in centralno nabavo, informacijska
podpora, pravne zadeve, korporativna integriteta in
skladnost, organizacijsko pa tudi notranja revizija
5. 7. 2017 do 4. 7. 2021 M slovensko 1967
univerzitetni
diplomirani
ekonomist
finančni management z več kot 20-letnimi izkušnjami v
finančnih in informacijskih sistemih, uvajanje in vodenje
finančnega prestrukturiranja, reorganizacija v zahtevnih okoljih
ni član
Mag. Matija Vojsk,
MBA*
član uprave
področje kakovosti, za področje pravnih zadev,
za področje korporativne integritete in skladnosti,
področje varnosti ter formalno upravljanje odvisnih
družb
12. 11. 2019 do 11. 11. 2020 M slovensko 1963
magister
managementa,
MBA, univ. dipl.
ing. elektrotehnike
prodaja in marketing, nabava, korporativno upravljanje,
poslovno prestrukturiranje, upravljanje uspešnosti poslovanja
ni član
* Mag. Matiji Vojsku je prenehal mandat 11. novembra 2020.
** Marko Cegnar je bil ponovno imenovan na funkcijo predsednika uprave 12. novembra 2020 za mandatno obdobje štirih let.
Marko Rems,
namestnik predsednika uprave:
• leto rojstva: 1967;
• univ. dipl. ekonomist;
• opravljal je vodstvene in vodilne funkcije s področja
financ, računovodstva, informacijske tehnologije,
kontrolinga in upravljanja tveganj v družbah: Družba
za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana, Luka
Koper, d. d., Adriatic Slovenica, d. d., KD Holding, d.
d., Ljubljana in Žito, d. d., Ljubljana;
• mandatno obdobje: od 5. julija 2017 do 4. julija 2021;
• odgovoren je za naslednja poslovna področja:
finance, računovodstvo in kontroling, upravljanje z
nepremičninami in centralno nabavo, informacijska
podpora, pravne zadeve, korporativna integriteta in
skladnost, organizacijsko pa tudi notranja revizija.
Mag. Matija Vojsk,
MBA, član uprave do 11. novembra 2020:
• leto rojstva: 1963;
• magister menedžmenta in MBA, univ. dipl. ing.
elektrotehnike;
• njegove poslovne izkušnje vključujejo strateško in
operativno prodajo, trženje, strateško nabavo in
korporativno upravljanje. Deloval je v izvršnih vlogah
v več različnih gospodarskih panogah kot član uprav
in izvršni direktor;
• več let je deloval tudi v poslovnem svetovanju, od
tega štiri leta v vodilni svetovni mreži za revizijske in
svetovalne storitve;
• mandatno obdobje: od 12. novembra 2019 do 11.
novembra 2020;
• odgovoren je bil za naslednja poslovna področja:
kakovost, pravne zadeve, korporativna integriteta in
skladnost, varnost ter formalno upravljanje odvisnih
družb, organizacijsko pa tudi za notranjo revizijo.
01 / UVOD
29
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.4 OPIS POLITIKE RAZNOLIKOSTI V ZVEZI Z ZASTOPANOSTJO V ORGANIH VODENJA IN
NADZORA DRUŽBE
V družbi Intereuropa, d. d., ima zavedanje o pomenu raznolikosti sestave uprave in nadzornega sveta velik pomen,
saj raznolikost prispeva k večji učinkovitosti delovanja teh organov ter celovitejšemu razumevanju poslovnega okolja,
tveganj in priložnosti, povezanih s poslovanjem skupine Intereuropa. V skladu z navedenim je v politiko upravljanja
družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, kot sestavni del vključena tudi politika raznolikosti
organov vodenja in nadzora.
Pri določanju sestave uprave in nadzornega sveta se upoštevajo:
• strokovna raznolikost, tako da imajo člani različno znanje, veščine, kompetence in izkušnje;
• raznolikost z vidika spola in starosti;
• splošno sprejeta načela nediskriminacije in
• prizadevanje za kontinuiteto delovanja organov, s tem da se ne menjajo vsi člani organov naenkrat.
Komisija nadzornega sveta za imenovanja in prejemke ter nadzorni svet bosta usmeritve iz politike raznolikosti
upoštevala predvsem pri:
• imenovanju članov uprave družbe;
• naboru, izboru in predlogu kandidatov za člane nadzornega sveta skupščini delničarjev družbe;
• izvajanju samoocenjevanja dela nadzornega sveta, ki naj vključuje tudi oceno sestave uprave nadzornega sveta z
vidika raznolikosti.
V letu 2020 je bil odstotek manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora v družbi Intereuropa, d. d.,
35odstoten, v skupini Intereuropa pa 23,8odstoten. Ob upoštevanju regije in panoge, v kateri posluje skupina
Intereuropa, je doseženo razmerje med spoloma primerno. Ne glede na to pa se bodo nadaljevale dejavnosti za še
dodatno izboljšanje razmerja med spoloma. V letu 2021 bo pripravljena posodobljena Politika raznolikosti organov
vodenja in nadzora, v kateri bodo opisani cilji, aktivnosti in ukrepi za izboljšanje raznolikosti v organih vodenja in
nadzora tako z vidika spolov kot z drugih vidikov (starost, izobrazba …).
1.8.5 VODENJE IN UPRAVLJANJE DRUŽB SKUPINE
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami sestavlja skupino pod enotnim vodstvom
uprave družbe Intereuropa, d. d. Politika povezav med obvladujočo družbo in odvisnimi družbami je določena
v politiki upravljanja Intereurope, d. d. V politiki upravljanja odvisnih družb v skupini Intereuropa so zajeti temeljni
elementi upravljanja odvisnih družb. Učinkovit sistem vodenja in upravljanja povezanih družb je pomemben dejavnik
uspešnega doseganja poslovnih ciljev in preglednosti poslovanja družb skupine.
1.8.5.1 Načela upravljanja odvisnih družb
Osnovna načela, na katerih temelji upravljanje skupine Intereuropa, so finančna stabilnost skupine, centralizirana
informacijska podpora, učinkovit sistem nadzora odvisnih družb in motivirani zaposleni. Pri upravljanju odvisnih družb
sta v ospredju sodelovanje med odvisnimi družbami ter spodbujanje prenosa znanja in dobrih praks med družbami
v skupini Intereuropa.
Upravljanje družb v skupini temelji na kombinaciji nadzornih in koordinacijskih mehanizmov. Uveden je matrični sistem
vodenja odvisnih družb, ki združuje formalno korporativno upravljanje in neposredne odgovornosti funkcijskih vodij
za določene dejavnosti v odvisnih družbah. S centralizacijo najpomembnejših odločitev se zagotavlja enotnost
strateških usmeritev ter pomembnih poslovnih, kadrovskih in strokovnih odločitev. Nadzor nad finančnimi rezultati
ostaja temeljni element nadzora. Pri nadzoru imajo poleg imenovanih nadzornih organov posamezne odvisne družbe
pomembno vlogo tudi funkcijski vodje ter službi kontrolinga in notranje revizije.
S ciljem poenotenja kulture skupine Intereuropa, prenosa znanja in dobre prakse ter uveljavljanja različnih sinergij se
zagotavlja redna komunikacija med vodstvom obvladujoče in odvisnih družb. Ključna sta sodelovanje in komunikacija
na tržno-operativni ravni posameznih blagovnih skupin in produktov med vsemi družbami skupine Intereuropa.
30
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Učinkovitost skupine na več ravneh delovanja se dosega z doslednim obdobnim komuniciranjem in ustreznimi ukrepi
za okrepitev uveljavljanja sinergij med družbami skupine Intereuropa, še zlasti na teh področjih:
• usklajen in enovit tržni nastop s poudarkom na skupnih logističnih produktih in ključnih blagovnih skupinah;
• usklajeno upravljanje strateških in ključnih kupcev;
• razvoj in optimizacija skupnih logističnih produktov;
• razvoj enotne IT-podpore v vseh odvisnih družbah in za vse logistične produkte;
• prenos dobre prakse pri optimizaciji procesov in preventivnih ukrepih za obvladovanje tveganj;
• razvoj kadrov s poudarkom na pridobivanju in krepitvi znanja ter kompetenc na ključnih blagovnih skupinah in
opredeljenih ključnih logističnih produktih.
Družbe v skupini Intereuropa poslujejo skladno z lokalno zakonodajo, sklepi organov upravljanja obvladujoče družbe
in odvisnih družb, politiko upravljanja odvisnih družb skupine Intereuropa, pogodbami o poslovnem sodelovanju,
sklenjenimi med obvladujočo družbo in posamezno odvisno družbo, ter z veljavnimi notranjimi akti, ki jih je sprejela
uprava obvladujoče družbe.
1.8.6 REVIZIJA POSLOVANJA
1.8.6.1 Zunanje revidiranje
Skupščina delničarjev družbe Intereuropa, d. d., je za revizijo računovodskih izkazov družbe Intereuropa, d. d., in
skupine Intereuropa za leta 2019, 2020 in 2021 imenovala revizijsko družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno
svetovanje, d. o. o., Dunajska cesta 111, Ljubljana.
Posli družbe Intereuropa, d. d., in njenih odvisnih družb z revizijskimi družbami so predstavljeni v računovodskem
poročilu družbe v okviru pojasnil k računovodskim izkazom družbe in skupine.
1.8.6.2 Notranje revidiranje
Poslanstvo službe za notranjo revizijo je krepitev in zaščita vrednosti skupine Intereuropa z neodvisnim in nepristranskim
dajanjem objektivnih in neodvisnih zagotovil na podlagi ocene tveganj, s svetovanjem in poglobljenim razumevanjem
delovanja skupine. Pomaga ji uresničevati cilje s sistematičnim in metodičnim ocenjevanjem ter izboljševanjem
uspešnosti upravljanja tveganj, kontrolnih postopkov in upravljanja.
Naloge notranjega revidiranja v skupini Intereuropa je opravljala samostojna in neodvisna služba za notranjo revizijo, ki
je organizirana v okviru obvladujoče družbe ter organizacijsko podrejena upravi družbe in funkcijsko revizijski komisiji
nadzornega sveta. Delovala je skladno s hierarhijo pravil notranjega revidiranja, še zlasti Mednarodnimi standardi
strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjega revizorja in Kodeksom notranje
revizijskih načel ter zakonodajo in drugimi predpisi ter akti.
Področja revidiranja za leto 2020 so bila opredeljena v načrtu dela, ki ga je uprava sprejela, revizijska komisija
nadzornega sveta obravnavala, soglasje nanj pa dal nadzorni svet družbe. Naloge notranjega revidiranja so v
letu 2020 vključevale zaključevanje izvajanja notranjih revizij iz preteklega leta ter izvajanje tekočih notranjih revizij,
svetovalnih nalog, spremljanja uresničevanja izvajanja priporočil notranje in zunanje revizije ter operativnih in drugih
nalog. Notranje revizije so izvajali trije zaposleni. Potekale so v obvladujoči družbi in v dveh odvisnih družbah. Njihov
cilj je bila presoja načina obvladovanja tveganj, delovanja notranjih kontrol poslovnih in podpornih procesov ter
upravljanja z vidika skladnosti izvajanja procesov z zakonskimi in internimi predpisi, z vidika uspešnosti in učinkovitosti
izvajanja procesov s sprejetimi usmeritvami, cilji in merili družbe ter podaja priporočil za njihovo izboljšanje. Področja
revidiranja so vključevala politiko imenovanja poslovodstev v odvisnih družbah, proces pomorskega prometa,
usmeritve in proces zbirnega prometa, upravljanje carinskega terminala, usmeritve ter politiko računovodskega
poročanja in sistem pooblastil. Pandemija COVID-19 je vplivala na izvajanje postopkov na način, da so se ti izvajali
predvsem na daljavo. Služba za notranjo revizijo je o svojem delovanju poročala upravi, revizijski komisiji nadzornega
sveta in nadzornemu svetu.
Konec leta je nadzorni svet Intereuropa, d. d., dal soglasje k pogodbi o prenosu dejavnosti s področja notranje revizije
na zunanjega izvajalca, in sicer na obvladujočo družbo Pošto Slovenije, d. o. o., z namenom izvajanja poenotene ali
harmonizirane funkcije podporne storitve v skupini Pošta Slovenije, od vključno 1. januarja 2021.
01 / UVOD
31
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.7 OPIS GLAVNIH ZNAČILNOSTI NOTRANJIH KONTROL IN UPRAVLJANJA TVEGANJ V
DRUŽBI V POVEZAVI S POSTOPKOM RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
Namen notranjih kontrol je zagotoviti zanesljivost računovodskega poročanja in skladnost z veljavnimi zakoni ter
drugimi zunanjimi in notranjimi predpisi. Z računovodskimi kontrolami družba obvladuje tveganja, povezana z:
• verodostojnostjo računovodskih podatkov: pomembne so predvsem knjigovodske listine kot dokazila o obstoju
poslovnih dogodkov, iz katerih sta nedvoumno razvidni vsebina in vrednost poslovnih transakcij;
• popolnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja z natančno določenimi postopki evidentiranja,
določenimi v notranjih aktih, in z nadzorom delovanja teh postopkov;
• pravilnostjo računovodskih podatkov: družba jo zagotavlja s primerjavo podatkov v informacijskem sistemu s
podatki na knjigovodskih listinah;
• razmejevanjem odgovornosti v poslovnih procesih in z avtorizacijami za delo v informacijskem sistemu: natančno in
dosledno določanje zadolžitev ter odgovornosti vpletenih pri posameznem poslovnem dogodku.
Pri sestavi računovodskih izkazov skupine in pojasnil k njim družba zmanjšuje tveganja predvsem s:
• pregledno organizacijsko shemo obvladujoče družbe in njenih odvisnih družb;
• dosledno uporabo računovodskih usmeritev in politik;
• upoštevanjem rokovnika sestave računovodskih izkazov in pojasnil k njim.
Pomembno vlogo ima tudi informacijski sistem z vgrajenimi kontrolami. S sistemom avtorizacij je zagotovljeno, da
uporabniki izvajajo samo tiste transakcije v informacijskem sistemu, za katere imajo pooblastila.
32
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.8 PODATKI O POMEMBNEM NEPOSREDNEM IN POSREDNEM IMETNIŠTVU VREDNOSTNIH
PAPIRJEV DRUŽBE – V SMISLU DOSEGANJA KVALIFICIRANEGA DELEŽA, POSEBNIH
KONTROLNIH PRAVIC IN OMEJENIH GLASOVALNIH PRAVIC – TER DRUGA POJASNILA
V ZVEZI S PREVZEMNO ZAKONODAJO
1.8.8.1 Pojasnila o vseh omejitvah glasovalnih pravic in lastne delnice
Osnovni kapital družbe je razdeljen na 27.488.803 delnic, od tega je 16.830.838 navadnih prosto prenosljivih kosovnih
delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Delničarji družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki
navadnih delnic, nimajo omejitev za izvajanje glasovalnih pravic. Skladno z 249. členom ZGD-1 družba iz lastnih delnic
nima glasovalnih pravic. Družba Intereuropa, d. d., je po stanju na dan 31. decembra 2020 imetnica 18.135 lastnih
delnic z oznako IEKG v skupni knjigovodski vrednosti 180.000 evrov, kar je 0,1077 odstotka navadnih delnic oziroma
0,0660 odstotka vseh delnic. Družba Intereuropa, d. d., leta 2020 ni niti kupovala niti prodajala lastnih delnic.
Na 31. decembra 2020 je bilo 118 navadnih delnic na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., ki je skladno s
členom 48.a Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 5/17) namenjen vrednostnim papirjem,
ki so se jim imetniki odpovedali oziroma pripadajo Republiki Sloveniji. Kapitalska družba glasovalnih pravic iz teh
vrednostnih papirjev ne sme uresničevati.
Delničarjem družbe Intereuropa, d. d., ki so lastniki prednostnih delnic, prednostni znesek ni bil izplačan od leta
2013, zato imajo skladno z drugim odstavkom 315. člena ZGD-1 od leta 2015 na skupščini delničarjev glasovalno
pravico. Skladno s tem je (od skupnega števila 27.488.803 delnic) imelo na 34. skupščini delničarjev 27. avgusta 2020
glasovalno pravico 27.470.553 delnic oziroma 99,9336 odstotka vseh delnic družbe.
1.8.8.2 Pomembno neposredno in posredno lastništvo vrednostnih papirjev družbe – v smislu
doseganja kvalificiranega deleža
Podatke o doseganju kvalificiranega deleža, kakršnega določa Zakon o prevzemih, družba pravočasno objavlja v
sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze (SEOnet) in jih posreduje Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
Skladno s 105. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov, ki določa pragove pomembnega deleža, so v tabeli 10
navedeni neposredni lastniki, ki presegajo delež petih odstotkov glasovalnih pravic.
TABELA 10: DELNIČARJI, KI NA DAN 31. DECEMBRA 2020 PRESEGAJO DELEŽ PETIH ODSTOTKOV GLASOVALNIH PRAVIC
Delničar
Št. navadnih
delnic
31. 12. 2020
Št. prednostnih
delnic
31. 12. 2020
Št. glasovalnih
pravic
31. 12. 2020*
Delež glasovalnih
pravic
31. 12. 2020
Pošta Slovenije, d. o. o. 11.577.271 10.657.965 22.235.236 80,9 %
* Imetniki prednostnih delnic so skladno s 315. členom ZGD-1 leta 2015 pridobili glasovalne pravice, potem ko jim družba od leta 2013 ni izplačala
prednostnih zneskov.
01 / UVOD
33
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.8.9 IZJAVA O SKLADNOSTI S KODEKSOM UPRAVLJANJA JAVNIH DELNIŠKIH DRUŽB
Uprava in nadzorni svet družbe Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper (v nadaljevanju: družba),
sta preverila skladnost upravljanja v družbi s slovenskim Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju:
kodeks) ter izjavljata, da družba pri svojem delovanju in poslovanju upošteva priporočila kodeksa z nekaterimi
odstopanji, ki so natančneje pojasnjena v nadaljevanju. Čeprav predvideno že za leto 2020, družba pozneje
ni pristopila k prevzemu Kodeksa SDH kot svojega referenčnega kodeksa, zato se v nadaljevanju izpostavljena
odstopanja nanašajo le na kodeks javnih delniških družb.
Priporočilo: Uprava skupaj z nadzornim svetom oblikuje in sprejme politiko raznolikosti, ki se izvaja glede zastopanosti
v organih vodenja in nadzora družbe (celotna 4. točka kodeksa).
Odstopanje: Uprava in nadzorni svet sta 7. marca 2019 sprejela prenovljeno politiko upravljanja družbe Intereuropa, d.
d., katere sestavni del je tudi politika raznolikosti organov vodenja in nadzora. Sprejeta politika določa ciljno raznolikost
glede na starost, izobrazbo, druge osebne lastnosti in spol, vendar pa ne določa razmerja med spoloma in konkretnih
ciljev raznolikosti ter vpliv na kadrovske postopke in druge procese v družbi (točki 4.2 in 4.3 kodeksa).
Priporočilo: Družba vsaj enkrat na tri leta zagotovi zunanjo presojo ustreznosti izjave o upravljanju (točka 5.7 kodeksa).
Odstopanje: Družbo Intereuropa, d. d., je ob koncu leta 2019 prevzela Pošta Slovenije, d. o. o., zaradi česar se
pričakuje, da Intereuropa, d. d., v kratkem ne bo več javna delniška družba. Zaradi navedenega je družba sprejela
odločitev, da ne bo izvedla zunanje presoje ustreznosti izjave o upravljanju za leto 2020.
Priporočilo: Pri volilnem predlogu, ki ga oblikuje nadzorni svet za skupščino, vse kandidate za člane nadzornega sveta
predstavljajo neodvisni člani. Priporočilo za imenovanja neodvisnih članov velja za delničarje in tudi za svete delavcev.
Če skupščina ali svet delavcev ne sledi priporočilom o imenovanju neodvisnih članov nadzornega sveta, družba to
razkrije v izjavi o upravljanju (točki 9.2 in 9.3 kodeksa).
Odstopanje: Na skupščini delničarjev 30. decembra 2019 so bili za člane nadzornega sveta Intereurope, d. d.,
imenovani trije člani poslovodstva večinskega delničarja.
Priporočilo: Poslovnik nadzornega sveta poleg drugega vsebuje tudi seznam vseh vrst poslov, za katere uprava
potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta na podlagi sklepa nadzornega sveta in statuta družbe, sistem
naročanja storitev zunanjih strokovnjakov za potrebe nadzornega sveta ter izobraževanje in usposabljanje članov
nadzornega sveta (točka 12.2 kodeksa).
Odstopanje: Poslovnik nadzornega sveta je bil nazadnje pregledan in posodobljen leta 2018. Stališče nadzornega
sveta pri zadnji posodobitvi poslovnika je bilo, da se seznam vseh vrst poslov, za katere uprava potrjuje predhodno
soglasje nadzornega sveta in sistema naročanja storitev zunanjih strokovnjakov ne vključi v poslovnik. Seznam
poslov, za katere uprava potrebuje predhodno soglasje nadzornega sveta, nadzorni svet ureja s sprejetjem sklepa.
Zaradi zanemarljivega obsega naročanja zunanjih strokovnjakov za nadzorni svet ta meni, da vodenja in upravljanja
posebnega sistema izključno za nadzorni svet ni smiselno urejati v poslovniku nadzornega sveta. Način in obseg
izobraževanj in usposabljanj članov nadzornega sveta sta določena s sklepom skupščine z dne 20. junija 2014 in v
poslovniku nadzornega sveta nista posebej urejena.
Priporočilo: Nadzorni svet enkrat letno opredeli načrt usposabljanja članov nadzornega sveta in komisij (točka 13.1
kodeksa).
Odstopanje: Nadzorni svet za leto 2020 ni imel sprejetega posebnega načrta usposabljanja članov, vendar pa je
lahko vsak član določil individualni načrt izobraževanja v okviru letne kvote, namenjene izobraževanju. Nadzorni svet
bo v letu 2021 pripravil sistematični načrt izobraževanja za člane nadzornega sveta, ki bo vključeval tudi izobraževanja
v okviru ZNS ali SDH.
34
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Priporočilo: Vsaj na tri leta naj nadzorni svet opravlja zunanjo presojo, pri kateri naj sodeluje z institucijo oziroma
zunanjimi strokovnjaki, ki imajo ustrezne izkušnje iz dela v nadzornem svetu, poglobljeno znanje s področja upravljanja
družb in delovanja nadzornih svetov ter njihovih komisij (točka 14.4 kodeksa).
Odstopanje: V letu 2020 delovanje nadzornega sveta ni bilo predmet zunanje presoje, prav tako ne bo predmet
zunanje presoje delovanje nadzornega sveta v letu 2021. Dne 30. decembra 2019 je skupščina imenovala nove člane
nadzornega sveta družbe. V trenutni sestavi tako nadzorni svet deluje šele dobro leto dni. Prav tako se za leto 2021
načrtuje izvedba statusnega preoblikovanja Intereurope, d. d. Zaradi navedenega je družba sprejela odločitev, da ne
bo izvedla zunanje presoje nadzornega sveta za leto 2021.
Priporočilo: Merila uspešnosti, ki jih določi nadzorni svet glede variabilnega dela prejemkov članov uprave, morajo
spodbujati tudi trajnostni razvoj in vključevati nefinančna merila, kot je upoštevanje veljavnih pravil družbe in etičnih
standardov (točka 21.1 kodeksa).
Odstopanje: V merilih za uspešnost, ki so osnova za dodelitev variabilnega dela prejemkov članov uprave, nadzorni
svet določa tudi nefinančna merila, vendar pa nima posebej izpostavljenih elementov, kot je upoštevanje veljavnih
pravil družbe in etičnih standardov. Člani uprave morajo že v osnovi upoštevati pravila družbe in se držati najvišjih
etičnih standardov, zato članov uprave za tako ravnanje ni treba dodatno nagrajevati.
Priporočilo: Družba sproti poroča o finančnem in pravnem položaju ter poslovanju družbe z javno objavo ocen
poslovanja in morebitnih odstopanj od napovedanega oziroma spremenjenih pogojev poslovanja (točka 29.1
kodeksa).
Odstopanje: Družba ne objavlja ocen poslovanja, če so v pričakovanih okvirih. Če bi prišlo do večjih odstopanj, bi
družba to ustrezno objavila.
Priporočilo: Družba na spletni strani javno objavi poslovnike organov vodenja, nadzora in skupščine (točka 29.9
kodeksa).
Odstopanje: Družba ima javno objavljene poslovnike nadzornega sveta, revizijske komisije in skupščine. Poslovnika
uprave nima objavljenega, saj ocenjuje, da so določbe poslovnika o delu uprave interne narave in ne vplivajo na
preglednost poslovanja, ki bi bila pomembna za vlagatelje in drugo zainteresirano javnost.
Kodeks upravljanja javnih delniških družb je v slovenskem in angleškem jeziku javno dostopen na spletnih straneh
Ljubljanske borze, d. d. (www.ljse.si), in Združenja nadzornikov Slovenije (www.zdruzenje-ns.si).
Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb je del letnega poročila za leto 2020 in je objavljena
tudi na spletnih straneh družbe (www.intereuropa.si).
Intereuropa, globalni logistični servis, delniška družba, Koper
Koper, 1. marca 2021
Marko Cegnar, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
01 / UVOD
35
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.9 IZJAVA O NEFINANČNEM POSLOVANJU
Družba je skladno s členom 70.c Zakona o gospodarskih družbah pripravila izjavo o nefinančnem poslovanju, ki je
potrebna za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka svojih dejavnosti. V izjavi o nefinančnem
poslovanju so vključene osnovne informacije o kadrovskih in socialnih zadevah, okoljskih zadevah in energetski
učinkovitosti ter o korporativni integriteti, v kateri so vključene informacije o spoštovanju človekovih pravic in zadeve
glede boja proti korupciji in podkupovanju. Podrobnejše informacije o kadrovskih in socialnih zadevah ter okoljskih
zadevah in energetski učinkovitosti so predstavljene v poglavju 3 Trajnostni razvoj.
1.9.1 POSLOVNI MODEL
Skupina Intereuropa kot vrhunski in vodilni ponudnik celovitih logističnih rešitev na področju držav zahodnega
Balkana zadovoljuje potrebe strank po logističnih storitvah in jim zagotavlja optimalno delovanje oskrbovalnih verig.
To dosega z uporabo inovativnih pristopov, prilagodljivostjo, timskim delom visoko usposobljenih zaposlenih, vitko
organiziranostjo in stroškovno učinkovitostjo. Hkrati deluje družbeno odgovorno ter ustvarja vrednost za lastnike,
zaposlene in druge deležnike.
Ponudba logističnih produktov temelji na razvoju treh poslovnih področij, in sicer (1) kopenskega prometa, ki sloni
na široki bazi podizvajalcev, razvejani lastni mreži v državah zahodnega Balkana in partnerski mreži v drugih evropskih
državah, (2) logističnih rešitev, katerih ponudba temelji večinoma na lastnih skladiščnih zmogljivostih družb skupine ter
strokovnih zaposlenih in najeti delovni sili, ter (3) interkontinentalnega prometa.
Skupina Intereuropa želi tudi v prihodnje zmanjševati zadolženost ter financirati poslovanje z optimalno kombinacijo
lastniških in dolžniških virov, kar bo dosegla s povečevanjem denarnega toka iz poslovanja in odprodajo poslovno
nepotrebnega premoženja. Skupina Intereuropa bo kot članica skupine Pošta Slovenije izkoristila sinergijske učinke
tako na poslovnem področju kot pri financiranju skupine.
1.9.2 KADROVSKE IN SOCIALNE ZADEVE
1.9.2.1 Politika
Poslovni uspeh družbe temelji na znanju in motiviranosti zaposlenih, ki so nosilci poslovanja v vsaki družbi. Trendi v
poslovnem okolju zahtevajo od logističnih podjetij hitro odzivnost, inovativnost in vedno kompleksnejše storitve.
Posledično se spodbuja vseživljenjsko učenje zaposlenih, ki jim omogoča pripravljenost na spremembe in nenehno
iskanje izboljšav pri delu.
Ključne kompetence zaposlenih, ki se v Intereuropi sistematično razvijajo in tudi ocenjujejo, so sposobnost doseganja
zastavljenih skupnih ciljev, odlično poznavanje področja dela, samoiniciativnost in odgovornost ter timsko delo in
prilagodljivost. Z uresničevanjem ukrepov iz načrta promocije zdravja se posebna pozornost namenja tudi varovanju
zdravja in varnosti zaposlenih na delovnem mestu.
Poleg navedenega so sestavni del kulture Intereurope zagotavljanje enake obravnave vseh delavcev, prepoved
kakršne koli diskriminacije na delovnem mestu, spoštovanje dostojanstva in človekovih pravic.
1.9.2.2 Rezultati politik, skrbni pregledi, kazalniki in tveganja
V skupini Intereuropa se redno spremljajo rezultati politik na področju kadrov. Vsako četrtletje se analizirajo kadrovski
podatki vseh družb v skupini, med drugim podatki o številu zaposlenih in drugih fleksibilnih oblik delovne sile,
fluktuaciji zaposlenih, izvedenem izobraževanju in usposabljanju, absentizmu, številu delovnih nezgod, vsaki dve leti
se izvede merjenje organizacijske klime v slovenskem in hrvaškem delu skupine itd. Na podlagi navedenih kazalnikov
se oblikujejo tudi ključna tveganja na kadrovskem področju in izvajajo potrebni ukrepi. Hkrati se v okviru rednih
dejavnosti na področju zdravja pri delu izvajajo ekološke meritve pogojev delovnega okolja ter pregledi delovne
opreme, pregledi objektov in opreme požarne zaščite. Podrobneje so kazalniki predstavljeni v poglavju 3 Trajnostni
razvoj, na strani 84.
36
INTEREUROPA / UVOD / 2020
TABELA 11: NEFINANČNI KAZALNIKI NA KADROVSKEM PODROČJU NA RAVNI SKUPINE
Kazalnik 2019 2020
Načrt za
2021
Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna srečanja itd.) /
zaposlenega / leto
9 6 11
Delež fleksibilnih oblik dela (agencijski in študenti) 15,4 % 13,7 % >10 %
Povečanje ocen iz merjenja organizacijske klime zaposlovalca (večje družbe
skupine)*
3,16 3,2
Absentizem zaradi bolniških staležev v skupini Intereuropa 5,0 % 4,4 % do 4,5 %
Intereuropa, d. d. 5,9 % 5,4 %
Raven nezgod pri delu** 0,9 % 1,0 % pod 1,5 %
* Merjenje organizacijske klime zaposlovalca poteka vsako drugo leto.
** Izračun: število nezgod/število zaposlenih + agencije + študenti.
V Intereuropi se je bolniška odsotnost v letu 2020 v vseh večjih družbah skupine zmanjšala, na ravni skupine pa je bilo
doseženo planirano stanje, to je do 4,5 odstotka bolniških odsotnosti. V obvladujoči družbi se je bolniška odsotnost
že drugo leto zapored zmanjšala, in sicer v letu 2020 za 0,5 odstotne točke glede na leto 2019. Zaradi obvladovanja
tovrstnih tveganj družbe se tudi v drugih družbah skupine nadaljuje izvajanje dejavnosti načrta promocije zdravja.
Delež nezgod je v skupini leta 2020 ostal na približno enaki ravni kot leta 2019, pod 1,5 odstotka.
Glavna tveganja na kadrovskem področju ostajajo fluktuacija ključnih in perspektivnih zaposlenih ter zagotavljanje
nasledstev.
1.9.2.3 Cilji za leto 2021
Skupina Intereuropa bo v letu 2021 dejavnosti na kadrovskem področju še naprej usmerjala v zagotavljanje optimalnega
števila kompetentnih in motiviranih zaposlenih. Nadaljevala bo pripravo sistema za upravljanje talentov, ki vključuje
identifikacijo perspektivnih zaposlenih in razvoj njihovih vodstvenih oziroma strokovnih kompetenc. Prizadevala si
bo za večjo vključenost zaposlenih v programe izobraževanja, vključno z zaposlenimi na nižjih delovnih mestih. Z
izvajanjem aktivnosti na področju vodenja se bodo zadrževale zaposlitve ključnih in perspektivnih kadrov. Nadaljevalo
se bo izvajanje načrtovanih ukrepov promocije zdravja s ciljem ohranjanja in zagotavljanja zdravja zaposlenih.
1.9.3 OKOLJSKE ZADEVE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST
1.9.3.1 Politika
Skupina Intereuropa upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona in evropskim
okoljskim smernicam. Energetska učinkovitost in odgovorno ravnanje do okolja sta sestavni del delovnih procesov in
poslovnih odločitev. Pri zmanjševanju nevarnih emisij v okolje, omejevanju izgub energije ter ločevanju in recikliranju
odpadkov skupina Intereuropa upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona
in evropskim okoljskim smernicam. Skupina Intereuropa zagotavlja energetsko učinkovitost stavb in naprav, ustrezno
ravnanje z odpadki, skladno ravnanje z nevarnim tovorom, ukrepe za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja in
monitoring odpadnih voda.
1.9.3.2 Rezultati politik, skrbni pregledi, kazalniki in tveganja
V skupini Intereuropa ni vzpostavljenega sistematičnega spremljanja in pregledovanja okoljskih zadev in energetske
učinkovitosti. Prav tako niso določeni kazalniki, s katerimi bi lahko sistematično spremljali rezultate politik. Ti se spremljajo
le na ravni posameznih družb skupine Intereuropa ter samo za določene elemente energetske učinkovitosti in
posameznih vplivov na okolje.
01 / UVOD
37
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Dejavnost prometa je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja, zato je pri odločanju o izboru dobaviteljev
cestnih prevozov pomembno merilo izbora tudi število oziroma delež EKO motorjev voznega parka podizvajalca. Z
upoštevanjem vplivov na okolje se izvaja tudi nadomestitev starih viličarjev s sodobnejšimi in energetsko učinkovitejšimi.
Skupina Intereuropa tudi v drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje negativne učinke na okolje, in sicer z
zmanjševanjem papirnate administracije, z različnimi ukrepi varčevanja z energijo v skladiščih in poslovnih stavbah ter
z zavedanjem pomena prispevka vsakega posameznika do okolja.
Skrb za okolje in energetsko učinkovitost se prenaša na vse zaposlene, in sicer prek internega komuniciranja.
Tveganje neustreznega ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja je v skupini Intereuropa opredeljeno z nizko
stopnjo, njena izpostavljenost se nadzoruje in zmanjšuje z uvrstitvijo družb v nacionalne sheme ravnanja z odpadki, z
izvajanjem dejavnosti na področju energetske učinkovitosti in okoljske samozavesti ter z uvedbo načrtov gospodarjenja
z odpadki in energijo v posameznih družbah.
1.9.3.3 Cilji za leto 2021
Skupina Intereuropa bo nadaljevala izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti ter nadgradila in dopolnila obstoječe
pravilnike ravnanja z okoljem. Sledila bo usmeritvi postopne zamenjave starejših viličarjev s tehnološko in energetsko
učinkovitejšimi, vgradnje novih in zamenjave obstoječih sistemov hlajenja in ogrevanja, dobave učinkovitejše
razsvetljave ter izvedbi drugih vlaganj z namenom zmanjšanja stroškov energentov, povečanja storilnosti delovne
opreme in izboljšanja delovnih pogojev. Za ta vlaganja je v načrtu investicijskih vlaganj za leto 2021 predvidenih 609
tisoč evrov.
Poleg navedenih vlaganj se bo v letu 2021 izvedel energetski pregled objektov v skladu z določili energetskega
zakona.
1.9.4 KORPORATIVNA INTEGRITETA, ČLOVEKOVE PRAVICE IN BOJ PROTI KORUPCIJI
1.9.4.1 Politika
Vse od leta 2014 Intereuropa, d. d., v vlogi ambasadorja korporativne integritete z zglednim poslovanjem, skladnim
z zakonodajo, drugimi pravili, veljavnimi priporočili in internimi predpisi družbe, ter poslovanjem v skladu z dobrimi
poslovnimi običaji in etičnimi načeli poslovanja v okolju, v katerem posluje, spodbuja odgovorno poslovno prakso.
Integriteta poslovanja je že vrsto let ena od ključnih vrednot skupine Intereuropa.
Korporativna integriteta skupine Intereuropa temelji na naslednjih načelih:
• integriteta je ena od temeljnih vrednot poslovanja skupine Intereuropa;
• korporativna integriteta se širi in razvija od vodstva družbe navzdol;
• vsak zaposleni je odgovoren za spoštovanje korporativne integritete.
Krovni dokument s tega področja je etični kodeks, ki opredeljuje osnovne etične vrednote skupine Intereuropa,
kot so poštenost, zaupnost, nepristranskost, skladnost, odgovornost in preglednost. Etični kodeks je bil preveden
v angleški jezik in v večino jezikov držav, v katerih delujejo odvisne družbe. Zavezuje vse zaposlene in stranke, ki
navezujejo poslovni stik z družbami skupine Intereuropa. Strankam in zaposlenim je dostopen na spletni strani družb,
slednjim tudi v interni zbirki zavezujočih dokumentov družbe.
Preostali ključni dokumenti s področja korporativne integritete skupine so v letu 2019 sprejeta Politika korporativne
integritete skupine Intereuropa in v letu 2020 posodobljen pravilnik o obvladovanju nasprotja interesov. Ta določa
tudi pravila o omejitvah sprejemanja daril in reprezentance s strani zaposlenih v družbah.
Za področje korporativne integritete je v skupini Intereuropa zadolžen pooblaščenec za korporativno integriteto
in skladnost. Ločena funkcija pooblaščenca za korporativno integriteto in skladnost zagotavlja visoka etična merila
in odgovorno poslovanje skupine. Pooblaščenec je organizacijsko neodvisen in neposredno odgovoren upravi
družbe. Prav tako ima pooblaščenec avtonomno pravico poročanja nadzornim organom družbe. Pooblaščenec
za korporativno integriteto in skladnost je odgovoren za sooblikovanje politike, pravil in postopkov za zagotavljanje
in spremljanje korporativne integritete ter za vzpostavitev notranjih kontrol za preverjanje korporativne integritete v
družbah skupine Intereuropa.
38
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Družbe v skupini Intereuropa upoštevajo zakonodajo in mednarodne konvencije, vključno z določbami, ki se nanašajo
na človekove pravice. Družbe v skupini Intereuropa nasprotujejo kakršni koli obliki prisilnega dela, dela otrok ali
diskriminacije. Zaposleni so obravnavani enako ne glede na narodnost, raso ali etnični izvor, nacionalno ali socialno
pripadnost, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko
stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali druge osebnostne okoliščine. Družbe spoštujejo dostojanstvo in
osebno integriteto posameznika ter njegovo zasebnost, svobodo izražanja mnenj. Zaposleni v družbah so zavezani k
medsebojnim spoštljivim odnosom in spoštljivim ravnanjem do tretjih oseb (strank, dobaviteljev …).
Družbe v skupini Intereuropa upoštevajo pravila poštene konkurence ter se zavzemajo za prosto in odprto konkurenco
doma in v tujini. Družbe zavračajo kakršna koli koruptivna dejanja in podkupovanje, zaposleni ne smejo sprejemati
ali dajati daril kot protiuslugo za sklenitev posla ali pridobitev kakršne koli druge koristi. Od zaposlenih se pričakujeta
objektivno ravnanje in preprečevanje konfliktnih okoliščin, ki lahko nastopijo zaradi nasprotja med osebnimi interesi
posameznika in interesi družbe.
Interžvižgač je aplikacija skupine Intereuropa, ki od leta 2017 sprejema anonimne prijave sumov kršitve. Dostopna
je 24 ur na dan na spletni strani https://interzvizgac.intereuropa.si/. Aplikacija je dostopna v petih jezikih. Poleg
slovenskega jezika tudi v angleškem, hrvaškem, bosanskem, srbskem in makedonskem jeziku. Povezava na aplikacijo
je objavljena na spletnih straneh odvisnih družb. S tem je informiranost deležnikov o obstoju aplikacije večja ter tudi
olajšana dostopnost oddajanja prijav vsem zaposlenim v skupini Intereuropa in poslovnim partnerjem družb v skupini
Intereuropa.
Skladno z etičnim kodeksom in področnim pravilnikom je za obravnavo prijav, ki se nanašajo na kršitve integritete
zadolžen etični odbor, ki ga koordinira pooblaščenec za korporativno integriteto in skladnost. Prijave, vezane na
kršitve kadrovske narave, so v pristojnosti direktorja sektorja za kadrovske in splošne zadeve. Etični odbor o obravnavi
prejetih prijav pripravi poročilo za upravo s priporočili oziroma predlogi ukrepov. Etični odbor namenja poseben
poudarek zaščiti anonimnosti dobrovernih prijaviteljev. Spremlja tudi reševanje prijav, ki se nanašajo na kadrovska
vprašanja.
1.9.4.2 Rezultati politik, skrbni pregledi, kazalniki in tveganja
V okviru razvijanja področja korporativne integritete so se v letu 2020 nadaljevale dejavnosti na področju zagotavljanja
varstva osebnih podatkov, skladno s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov (GDPR), in pri implementaciji sistema
obvladovanja nasprotja interesov ter posodobitvi spremljanja prejetih razkritij.
Za zagotavljanje informiranosti zaposlenih je bila na področju varstva osebnih podatkov v letu 2020 vzpostavljena
ločena rubrika v okviru podstrani Korporativne integritete in skladnosti na intranetu družbe, kjer so objavljeni vsi
ključni dokumenti družbe s področja varstva osebnih podatkov, uporabne povezave in ključne informacije, ki se
nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Stran se bo v letu 2021 dopolnjevala.
V letu 2020 v Intereuropi, d. d., ni bila izvedena ocena družbene odgovornosti. Ocena družbene odgovornosti je v
preteklosti zajemala ocenjevanje okoljskega vidika, ocenjevanje pravic delavcev in človekove pravice, ocenjevanje
etike in trajnostne nabave.
Zaradi omejitev iz naslova širjenja pandemije COVID-19 izobraževanja v živo na področju korporativne integritete niso
bila izvedena. V zameno so bile pripravljene video predstavitve o pomenu in načinu delovanja aplikacije Interžvižgač
in delovanje etičnega odbora ter prepoved omejitve sprejemanja daril. V sklopu video predstavitev in ključnih tem
so bile za zaposlene pripravljene tudi infografike. Zaposleni so bili sproti obveščeni o temah korporativne integritete
s posredovanimi informacijami in opomniki, prek elektronske pošte in s pripravljenimi infografikami.
Etični odbor je leta 2020 zasedal osemkrat. Obravnaval je prijavo kršitev integritete in se seznanil s prijavo sumov
delovnopravnih kršitev. Prejete prijave sumov kršitev so se v 50 odstotkih nanašale na obvladujočo družbo in v 50
odstotkih na eno odvisno družbo.
01 / UVOD
39
INTEREUROPA / UVOD / 2020
Tveganje kršenja človekovih pravic Intereuropa, d. d., ocenjuje kot majhno, saj večinoma posluje v okolju, kjer so
človekove pravice urejene na državni ravni in njihovo spoštovanje ustrezno nadzirajo državne ustanove. Vse odvisne
družbe so na območjih, ki delujejo v okviru Sveta Evrope. Družbe skupine Intereuropa opravijo največ prometa v
evropskih državah, kjer je spoštovanje človekovih pravic na visoki ravni. Ne glede na nizko stopnjo tveganja, ki izhaja iz
okolja in panoge, v kateri skupina posluje, obstajajo določena tveganja predvsem pri poslovanju v interkontinentalnem
prometu. Kazalniki kršitev človekovih pravic bi bili prijave kršitev, inšpekcijski postopki, delovnopravni postopki na
sodiščih, stavke, shodi, število nadur nad zakonskimi omejitvami, število poškodb pri delu, nezmožnost izkoriščanja
letnega dopusta idr. V letu 2020 se pred pristojnim delovnim sodiščem ni začel noben delovnopravni postopek. V
letu 2020 so bili pri treh družbah v skupini opravljeni trije inšpekcijski nadzori na področju delovnih razmerij ter nadzori
varnosti in zdravja pri delu.
Skupina Intereuropa posluje na trgih s povečano stopnjo korupcije in deluje v panogi, bolj izpostavljeni korupciji.
Tveganja koruptivnih dejanj obstajajo predvsem na treh ravneh. Prva so tveganja, da bi dobavitelji ali stranke
podkupovali zaposlene zaradi pridobitve ugodnejših pogojev, drugo je tveganje, da se zaradi koruptivnih dejanj
konkurentov izgubijo pomembni posli, tretja pa so tveganja, da bi zaposleni delovali v nasprotju z interesi družbe v
lastno korist.
Skupina Intereuropa glede prvega tveganja izvaja ukrepe periodičnega ozaveščanja in izobraževanja zaposlenih.
Hkrati je vzpostavljena aplikacija Interžvižgač, ki je dostopna na spletnih straneh družb ter omogoča anonimno prijavo
koruptivnih dejanj in drugih kršitev. Glede druge vrste tveganja Intereuropa ne more vplivati na dejanja tretjih oseb,
toda stališče skupine Intereuropa je glede tega jasno in neomajno. Družbe skupine ne podpirajo koruptivnih dejanj,
čeprav bi se to lahko odražalo z izgubo posla. V zvezi s tveganji tretje ravni je v letu 2020 družba začela vzpostavljati
sistem za spremljanje prevar, kar bo predvidoma v letu 2021 razširjeno na celotno skupino. Kazalniki tveganja nastanka
prevar in korupcije so prijave in zaznava kršitev skozi izvedene notranje kontrole posamezne družbe in kontrole
obvladujoče družbe. Leta 2020 je bila prejeta ena prijava zaradi suma korupcije. V okviru obravnave prijave se je
izkazalo, da je bila neutemeljena. V sklopu izvajanja rednih kontrol niso bili zaznani primeri prevar.
1.9.4.3 Cilji za leto 2021
Intereuropa bo na področju korporativne integritete v letu 2021 nadaljevala začet projekt sistema upravljanja prevar
in ga razširila na vse družbe v skupini.
Projekt upravljanja tveganj prevar je namenjen prepoznavi inherentnih tveganj prevar, ki so specifične glede
na panogo, v kateri deluje skupina Intereuropa, in se po intenzivnosti razlikujejo tudi glede na regijo delovanja
posamezne družbe. Projekt je namenjen omejitvi nastanka tveganj prevar in omilitvi poznejših morebitnih posledic,
pregledu organizacijskih postopkov, ureditvi sprotnih in periodičnih notranjih kontrol ter usposabljanju zaposlenih
o načinu prepoznave prevar, izogibanju prevaram oziroma v primeru zaznave prevare ustreznemu sporočanju po
predvidenih protokolih ravnanja in ukrepanju.
V letu 2021 bo Intereuropa, d. d., prav tako posebno pozornost namenila izobraževanju zaposlenih, ki je zaradi
negotovih okoliščin v preteklem letu nekoliko zastalo.
Intereuropa, d. d., bo glede človekovih pravic vztrajala pri jasnih zavezah o njihovem spoštovanju.
Uprava družbe Intereuropa, d. d.
Koper, 1. marca 2021
Marko Cegnar, Marko Rems,
predsednik uprave namestnik predsednika uprave
40
INTEREUROPA / UVOD / 2020
1.10 POJASNILO V SKLADU S 545. ČLENOM ZGD-1
Intereuropa, d. d., je odvisna družba družbe Pošta Slovenije, d. o. o. V skladu z navedenim je na podlagi 545. člena
Zakona o gospodarskih družbah dolžna pripraviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. V poslovno poročilo
mora družba vključiti pojasnilo, ali je družba v okoliščinah, ki so ji bile znane v trenutku, ko je bil opravljen pravni posel
ali storjeno ali opuščeno dejanje, pri vsakem pravnem poslu dobila ustrezno vračilo, in ali s tem, ko je bilo storjeno ali
opuščeno dejanje, ni bila prikrajšana.
Intereuropa, d. d., je v skladu z določili 545. člena pripravila Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami, v katerem
so navedeni vsi pravni posli, ki jih je družba sklenila v preteklem poslovnem letu z obvladujočo družbo ali z njo
povezano družbo ali na pobudo ali v interesu teh družb, in vsa druga dejanja, ki jih je storila ali opustila na pobudo
ali v interesu teh družb v preteklem poslovnem letu.
Uprava Intereurope, d. d., pojasnjuje, da s posli in dejanji, predstavljenimi v Poročilu o razmerjih s povezanimi
družbami, družba Intereuropa, d. d., ni bila prikrajšana.
Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami je v skladu s 546.členom ZGD-1 pregledal revizor, ki na poročilo ni imel
pripomb in je izdal sklep, da potrjuje:
• da so v poročilu o odnosih do povezanih družb za leto, ki se je končalo 31. 12. 2020, navedbe v vseh pomembnih
pogledih točne;
• da ni bila pri pravnih poslih, navedenih v poročilu, glede na okoliščine, ki so bile znane ob sklenitvi teh poslov,
vrednost izpolnitve družbe v pomembnem pogledu nesorazmerno visoka;
• da ne obstajajo okoliščine, ki bi glede drugih dejanj, navedenih v poročilu, kazale bistveno drugačno oceno
prikrajšanosti od tiste, ki jo je dalo poslovodstvo.
Nadzorni svet se je skladno s 546.ačlenom seznanil s Poročilom o razmerjih s povezanimi družbami in z revizorjevim
mnenjem o poročilu ter na izjavo uprave o razmerjih s povezanimi družbami nima pripomb.
01 / UVOD
41
INTEREUROPA / UVOD / 2020
02
Poslovno
poročilo
02 POSLOVNO POROČILO
2.1 RAZVOJNA STRATEGIJA SKUPINE INTEREUROPA
Decembra 2020 je bil sprejet Strateški razvojni program skupine Intereuropa, v katerem so začrtane smernice razvoja
skupine Intereuropa do leta 2025.
Dolgoročni razvoj skupine Intereuropa temelji na opredeljeni viziji, poslanstvu in vrednotah. Skupina Intereuropa se
osredotoča na razvoj in specializacijo logističnih produktov, krepitev lastne poslovne mreže na obstoječih trgih ter na
optimizacijo poslovnih procesov in uveljavljanje sinergijskih učinkov usklajenega delovanja družb skupine Intereuropa
in skupine Pošta Slovenije. Skupina Intereuropa je sposobna izvesti tudi najzahtevnejše logistične projekte, prilagojene
zahtevam in pričakovanjem kupcev.
VIZIJA
Biti vrhunski ponudnik celovitih logističnih rešitev.
POSLANSTVO
Zadovoljevanje potreb po logističnih storitvah in zagotavljanje optimalnega delovanja oskrbovalnih verig v popolno
zadovoljstvo kupcev ter hkrati družbeno odgovorno ustvarjanje vrednosti za lastnika, zaposlene in druge deležnike.
VREDNOTE
Integriteta.
Spoštovanje najvišjih etičnih načel in dobrih poslovnih običajev. Delovanje
skladno z zakonodajo, veljavnimi smernicami in priporočili ter internimi pravili
družbe.
Odličnost.
Storitve skupine so usmerjene v vrhunsko zadovoljevanje potreb po logističnih
storitvah vsakega kupca in temeljijo na sodobnem znanju o logistiki.
Prilagodljivost in
prožnost.
Storitve skupine so hitre in prilagojene željam kupcev. Dosegajo se z inovativnim
pristopom in vitko organiziranostjo.
Odgovornost.
Skupino odlikuje visoka odgovornost do sprejetih obveznosti in dogovorov ter
do družbenega in naravnega okolja.
Timsko delo in spoštljiv
odnos do sodelavcev.
Kakovost storitev skupine je rezultat dela posameznikov in odličnih strokovnih
skupin. Cenijo se različno znanje, izkušnje in pogledi sodelavcev.
44
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
KLJUČNE STRATEŠKE USMERITVE
Krepitev tržnega položaja v logistiki:
• korporativno obvladovanje operativnih poslovnih procesov odvisnih družb skupine Intereurope znotraj divizije
logistika;
• osredotočenost na produkte z višjo dodano vrednostjo (3PL, zbirni promet, logistične rešitve);
• razvoj na hitro razvijajočih trgih v regiji;
• krepitev ponudbe celovitih logističnih rešitev;
• rast, temelječa na agresivnem trženju in povečevanju kapacitet prek najemnega modela (prehod proti asset light
modelu);
• izkoriščanje sinergij med družbami skupine Intereuropa (divizija logistika) in skupino Pošta Slovenije.
Optimizacija procesov:
• posodobitev ključnih skladiščnih kapacitet;
• izkoriščanje IT-podpore procesom;
• izkoriščanje sinergij med družbami skupine Intereuropa (divizija logistika) in skupino Pošta Slovenije.
Razvoj kulture:
• timsko delo;
• nagrajevanje učinkovitosti;
• lastna vzgoja in razvoj srednjega in višjega managementa.
Finančna stabilnost:
• dezinvestiranje nejedrnih (v nadaljevanju non-core) nepremičnin in nestrateških nepremičnin, kjer bodo izgrajene
nove nadomestne kapacitete;
• učinkovito upravljanje obratnega kapitala;
• financiranje v okviru skupine Pošta Slovenije.
TABELA 12: STRATEŠKI CILJI SKUPINE INTEREUROPA ZA LETO 2025
Kazalnik Strategija 2025
Prihodki od prodaje 201,5 mio EUR
EBITDA
1
22,0 mio EUR
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 9,6 mio EUR
Število zaposlenih konec leta 1.448
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
45
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.2 URESNIČEVANJE NAČRTOV LETA 2020
V rebalansu poslovnega načrta, ki je bil potreben zaradi posledic epidemije COVID-19 in sprejet 9. julija 2020, so bili
za leto 2020 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
• ustvariti 139,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 20,7 milijona evrov manj v primerjavi z letom 2019.
Ključne prodajne aktivnosti ostajajo krepitev sodelovanja s kupci, ki zahtevajo integrirane logistične rešitve v celotni
oskrbovalni verigi, poudarek na razvoju in širitvi partnerskih mrež in agentov ter pridobivanje novih poslov;
• uspešno nadzorovati neposredne stroške in prodajno maržo, in sicer z aktivnim upravljanjem stroškov neposrednih
storitev z boljšimi nabavnimi pogoji zlasti na račun centralizacije nekaterih nabavnih funkcij;
• ustvariti 10,1 milijona evrov EBITDA in 2,6 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja EBIT. Načrtovane vrednosti
EBITDA in EBIT za leto 2020 so nižje od ciljnih vrednosti za leto 2019, večinoma zaradi predvidenega upada
prihodkov zaradi posledic COVID-19;
• kljub oteženim gospodarskim razmeram zagotavljati finančno stabilnost in zmanjšati zadolženost z dezinvestiranjem
nepremičnin, ki niso namenjene opravljanju logistične dejavnosti.
Skupina Intereuropa je leta 2020 dosegla prihodke od prodaje v vrednosti 150,7 milijona evrov in s tem presegla
načrtovane vrednosti za 11,3 milijona evrov oziroma 8 odstotkov. Načrt so presegle vse družbe skupine, razen dve
manjši odvisni družbi v Sloveniji ter odvisna družba v Črni gori. Načrtovane vrednosti presegajo vsa poslovna področja,
v absolutnem znesku najbolj poslovno področje kopenski promet s produktom cestnega prometa. Na poslovnem
področju interkontinentalni promet načrtovane vrednosti najbolj presegata produkta letalskega in pomorskega
prometa.
Natančnejši pregled in analiza prodajnih rezultatov po posameznih poslovnih področjih ter skupinah storitev in trgih
skupine Intereuropa sta navedena v poglavju 2.5 Trženje in prodaja.
Skupina Intereuropa je v letu 2020 ustvarila 12,3 milijona evrov EBITDA, kar je za 21 odstotkov nad načrti. Na
preseganje načrtovanega EBITDA v letu 2020 je poleg preseganja načrtovanih prihodkov od prodaje pomembno
vplivalo preseganje načrtovanih drugih poslovnih prihodkov za 0,7 milijona evrov, na kar so najbolj vplivali prihodki
od odprave dolgoročnih rezervacij v višini 0,3 milijona evrov. Na drugi strani so bili stroški dela večji od načrtovanih.
Čisti poslovni izid skupine Intereuropa je v letu 2020 znašal 3,6 milijona evrov, kar predstavlja 184-odstotno preseganje
načrta oziroma preseganje za 2,3 milijona evrov. Dodatno so na višji čisti poslovni izid, kot je bilo načrtovano, vplivali še
nižji stroški amortizacije zaradi podaljšanja življenjskih dob nepremičnin na podlagi izvedene presoje v letu 2020, na
drugi strani pa je bil izid financiranja slabši od načrtovanega, predvsem zaradi višjih negativnih tečajnih razlik.
Skupina skrbi za učinkovito upravljanje obratnega kapitala predvsem z aktivnim upravljanjem terjatev do kupcev,
rednim preverjanjem bonitet in stalnim sledenjem izpostavljenosti do posameznih kupcev.
Skupina je leta 2020 zmanjšala neto finančni dolg za 10 milijonov evrov. Ob koncu leta je znašal 44,4 milijona evrov,
kar je za 3,8 milijona evrov manj, kot je bilo načrtovano, na kar najbolj vpliva povečanje stanja denarnih sredstev
in njihovih ustreznikov, k čemur je pomembno pripomogla sklenitev Dodatka 1 h kreditni pogodbi s sindikatom
bank, s katerim je obvladujoča družba za eno leto odložila plačilo glavnice in obresti, z namenom omilitve posledic
pandemije COVID-19 in okrepitve likvidnostnega položaja. Kazalnik neto finančni dolg/EBITDA je leta 2020 znašal 3,6.
Skupina Intereuropa je v letu 2020 izvedla za 2,1 milijona evrov naložb, s čimer je bilo izpolnjenih 31 odstotka letnega
načrta naložb. V nepremičnine je bilo vloženih 0,6 milijona evrov, v opremo in neopredmetena sredstva pa 1,5
milijona evrov.
Ob koncu leta 2020 je bilo v skupini zaposlenih 1.337 ljudi, kar je 1,5 odstotka manj od načrtovanega in za 1,4 odstotka
manj, kot je znašalo stanje zaposlenih v skupini konec leta 2019.
46
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.3 CILJI IN NAČRTI POSLOVANJA ZA LETO 2021
2.3.1 IZHODIŠČA POSLOVNEGA NAČRTA
Skupina Intereuropa je pri pripravi poslovnega načrta za leto 2021 izhajala iz izhodiščnega položaja skupine Intereuropa
konec leta 2020, trendov v logistični panogi in napovedi gospodarskih gibanj za ključne trge skupine.
TABELA 13: NAPOVEDI GOSPODARSKIH GIBANJ NA KLJUČNIH TRGIH SKUPINE INTEREUROPA (V ODSTOTKIH)
Države
Rast BDP Inflacija
Rast obsega uvoza
blaga
Rast obsega izvoza
blaga
2020 2021 2020 2021 2020 2021 2020 2021
EU -7,6 5,0 0,5 1,3 -10,5* 7,5* -11,5* 8,1*
Slovenija -6,6 4,3 -0,9 1,6 -12,9 9,4 -8,9 6,7
Hrvaška -9,0 6,0 0,2 0,9 -39,8 32,2 -28,7 16,2
Bosna in Hercegovina -6,5 5,0 -0,8 0,4 -6,6 10,1 -7,1 9,1
Srbija -2,5 5,5 1,6 2,0 -5,1 12,4 -6,3 7,7
Kosovo -7,5 6,0 1,5 1,2 -2,2 13,6 -4,3 17,7
Črna gora -12,0 5,5 -0,4 0,9 -37,4 17,8 -20,9 13,0
Severna Makedonija -5,4 5,5 1,0 1,4 -12,8 8,3 -15,8 8,0
Albanija -7,5 6,1 1,2 2,2 -25,3 12,1 -5,7 12,2
Ukrajina -7,2 3,0 5,2 5,8 -7,0 12,4 -4,0 5,5
* Podatek za evrsko območje.
Viri:
• Mednarodni denarni sklad, World Economic Outlook Database, oktober 2020;
• Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Zimska napoved gospodarskih gibanj 2020, december 2020.
2.3.2 POSLOVNI IN FINANČNI CILJI
Ob upoštevanju naštetih izhodišč so za leto 2021 postavljeni naslednji poslovni in finančni cilji skupine Intereuropa:
• ustvariti 158,5 milijona evrov prihodkov od prodaje z rastjo prihodkov na vseh poslovnih področjih osnovne
dejavnosti, vseh trgih, razen v Ukrajini, in v večini družb skupine;
• krepiti sodelovanje s kupci, ki potrebujejo integrirane logistične rešitve v celotni oskrbovalni verigi, nameniti večji
poudarek razvoju in širitvi partnerskih mrež in agentov, dejavno pridobivati nove posle (cross selling), povečevati
delež »rednih« kupcev;
• ob rasti prodaje uspešno nadzorovati neposredne stroške in prodajno maržo, in sicer z aktivnim upravljanjem
stroškov neposrednih storitev prek enotne politike nabave na ravni skupine;
• ustvariti 12,9 milijona evrov EBITDA in 5,1 milijona evrov poslovnega izida iz poslovanja (EBIT);
• zagotavljati finančno stabilnost in zmanjšati zadolženost z dezinvestiranjem nepremičnin, ki niso namenjene
opravljanju logistične dejavnosti.
47
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Za doseganje zgoraj navedenih ciljev bo potrebno:
• v opredmetena in neopredmetena sredstva vložiti 8,4 milijona evrov, največ v obnovo in prenovo skladiščne
infrastrukture in skladiščne opreme ter IT-opremo in neopredmetena sredstva;
• zagotavljati optimalno število kompetentnih in motiviranih zaposlenih;
• vlagati v učinkovit razvoj zaposlenih ter izvajati sistematične načrte ukrepov za zdravje in dobro počutje zaposlenih
v skupini Intereuropa;
• zaradi optimalnega prilagajanja števila zaposlenih dejanskim potrebam po delu ohraniti najmanj 10-odstotni delež
prožnih oblik zaposlovanja;
• nadaljevati centralizacijo upravljanja informatike v skupini in uvedbo skupnih informacijskih rešitev;
• nadaljevati promocijo korporativne integritete in skladnosti v vseh družbah skupine, pri čemer je temeljni projekt
implementacija projekta upravljanja s tveganji prevar;
• nadaljevati intenzivno prepoznavanje tveganj družb skupine in njihovo obvladovanje ob večjem poudarku
spremljanja uspešnosti ukrepov ter postavitvi in spremljanju ključnih ciljev in kazalnikov uspešnosti upravljanja s
tveganji;
• zagotavljati stroškovno učinkovitost podpornih funkcij za izvedbo logističnih procesov;
• učinkovito upravljati obratni kapital;
• izvajati dejavnosti za prodajo poslovno nepotrebnega premoženja.
TABELA 14: GLAVNI FINANČNI CILJI SKUPINE INTEREUROPA ZA LETO 2021
Kazalnik Načrt 2021
Prihodki od prodaje 158,5 mio EUR
EBITDA
1
12,9 mio EUR
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 5,1 mio EUR
Naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva 8,4 mio EUR
Število zaposlenih konec leta 1.313
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
2.4 GOSPODARSKE RAZMERE LETA 2020 IN NAPOVEDI ZA LETO
2021
Zaradi pojava koronavirusa, ki se je v marcu 2020 razširil po Evropi, ter zaradi svetovne pandemije, razglašene prav
tako v marcu 2020, je svetovno gospodarstvo v letu 2020 utrpelo veliko gospodarsko škodo.
Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada iz januarja 2021 je imelo svetovno gospodarstvo leta 2020 3,5-odstotni
gospodarski padec. Projekcija rasti svetovnega gospodarstva za leto 2021 je s 5,5 odstotka bolj spodbudna, okrevanje
se pričakuje predvsem v drugi polovici leta 2021, za naslednje leto pa se predvideva 4,2-odstotna rast, vendar je
projekcija izjemno negotova zaradi možnosti pojava novih valov pandemije in novih mutacij virusa, čeprav nedavne
odobritve cepiv vzbujajo upanje za preoblikovanje poteka pandemije.
V evrskem območju je imela epidemija COVID-19 v prvi polovici leta 2020 negativen učinek na vse komponente
bruto domačega proizvoda. Upad je ocenjen na 7,5 odstotka. Najbolj je bila prizadeta zasebna potrošnja, saj je
bila poraba spomladi močno motena, kar je pripeljalo do kopičenja prisilnih prihrankov, okrepilo se je tudi prisilno
varčevanje. Zaradi ohromitve gospodarstva in izrazitega povečanja negotovosti so močno upadle tudi investicije.
Gospodarska aktivnost je po izrazitem upadu v drugem četrtletju, ob postopnem opuščanju zajezitvenih ukrepov in
ob znatni podpori denarne in javnofinančne politike, okrevala v tretjem četrtletju, a je bilo okrevanje zaradi drugega
vala epidemije, hitrega naraščanja okužb v oktobru in posledično ponovne uvedbe strogih zajezitvenih ukrepov
proti koncu leta prekinjeno. Po podatkih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj naj bi letos
gospodarska rast evrskega območja okrevala s 3,5-odstotno rastjo, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada
pa celo s 5-odstotno rastjo.
48
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Tudi v Sloveniji je epidemija COVID-19 močno prizadela gospodarsko aktivnost. Strogi ukrepi za zajezitev širjenja
koronavirusa so povzročili izrazit padec gospodarske aktivnosti zaradi zaustavitve poslovanja nenujnih storitvenih
dejavnosti, otežene aktivnosti ostalih storitvenih dejavnosti in industrije. Kljub okrevanju večjega dela dejavnosti v
tretjem četrtletju ob sprostitvi večine zaščitnih zdravstvenih ukrepov je gospodarska aktivnost v devetih mesecih
ostala 6 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019. Za omilitev negativnih posledic epidemije so bili sprejeti obsežni paketi
ukrepov, usmerjeni v blaženje izpada prihodkov gospodarstva in prebivalstva, zagotavljanje likvidnosti in podporo pri
ponovnem okrevanju gospodarske aktivnosti. Ti se še naprej dopolnjujejo in pomembno blažijo upad gospodarske
aktivnosti ter so ključni za ponovni zagon aktivnosti.
V Zimski napovedi za leto 2020 je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj predvidel 6,6-odstotni
upad BDP. Za zadnje četrtletje se je na podlagi razpoložljivih visokofrekvenčnih podatkov in kazalnikov zaupanja za
oktober in november ocenilo, da so gospodarske posledice drugega epidemiološkega vala ter obsežnih zaščitnih in
omejitvenih ukrepov osredotočene predvsem na storitveni sektor in manj na dejavnosti, vpete v mednarodno menjavo.
Upad je v večini segmentov manjši kot spomladi, k čemur prispevajo tudi prilagoditve podjetij in potrošnikov novim
okoliščinam. Nekoliko manjši, a še vedno občuten je tudi padec v prometu, trgovini in predelovalnih dejavnostih.
Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja ter tujih in domačih zajezitvenih ukrepov je čutiti velik upad izvoza
in uvoza. Zaradi padca povpraševanja in ob veliki negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve podjetij, se krčijo tudi
njihove investicije. Javne investicije se malce krepijo. Močan negativen vpliv na rast BDP ima tudi zmanjšanje zalog.
Zaradi omejenega gibanja in ponudbe v času karantene, ko ni bilo možnosti trošenja, ter povečane negotovosti in
previdnostnega varčevanja močneje upada tudi zasebna potrošnja, čeprav je razpoložljiv dohodek ob podpornih
ukrepih vlade podoben kot lani. Državna potrošnja se v kriznih razmerah krepi.
V trenutnih epidemioloških razmerah Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da bi
bilo hitrejše gospodarsko okrevanje možno od drugega četrtletja 2021, skupna gospodarska aktivnost pa bo šele
leta 2022 dosegla raven pred epidemijo. Gospodarska rast bi bila leta 2021 4,3-odstotna. Še naprej bodo na hitrost
okrevanja ključno vplivali epidemiološke razmere, hitrost uvajanja cepiva in odzivnost politik z ukrepi za blaženje
posledic epidemije in zagon gospodarstva. V letu 2021 se pričakuje rast mednarodne menjave in investicij, tudi
zasebna potrošnja se bo ob rasti razpoložljivega dohodka povečala, stopnja varčevanja pa se bo postopoma znižala,
vendar pa bo zaradi negotovosti še naprej visoka. Ob postopni stabilizaciji gospodarskih razmer se pričakuje, da bo
gospodarska rast v letu 2022 4,4-odstotna.
Upad gospodarske aktivnosti in zmanjšano povpraševanje lani vplivata tudi na cenovna gibanja, postopna rast cen se
pričakuje šele letos. Skupna raven cen bo v povprečju stagnirala predvsem zaradi nižjih cen energentov, v primerjavi
s predhodnimi leti pa se je umirila tudi rast cen večine preostalega blaga in storitev. Leta 2022 naj bi se inflacija
približala dvema odstotkoma, k čemur naj bi v povezavi z nadaljnjim okrevanjem prispevala tudi višja rast cen storitev.
Hrvaško gospodarstvo je imelo leta 2020 po oceni Mednarodnega denarnega sklada 9-odstotni padec bruto
domačega proizvoda. Gospodarstvo je bilo najbolj prizadeto v drugem četrtletju, v tretjem četrtletju pa je že nekoliko
okrevalo. Najbolj se je krčila industrijska proizvodnja, stopnja brezposelnosti je enakomerno upadala, krčila se je tudi
ključna turistična panoga. Oktobra se je stanje z naraščajočimi okužbami COVID-19 in uvedbo strožjih ukrepov s
strani vlade še poslabšalo, najbolj v industrijski in maloprodajni trgovini. V letu 2021 se pričakujeta oživitev tujega
povpraševanja in krepitev domače dejavnosti. Kljub temu negotovost epidemije in njen vpliv na turistično panogo
predstavljata ključno tveganje za obete. Focus Economics napoveduje 5-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad
pa 6-odstotno rast hrvaškega gospodarstva v letu 2021.
V srbskem gospodarstvu se padec bruto domačega proizvoda v letu 2020 po podatkih Mednarodnega denarnega
sklada ocenjuje na 2,5 odstotka. Industrijska proizvodnja je po krčenju v drugem četrtletju pokazala trdno rast v tretjem
četrtletju. Prodaja na drobno je s padcem v drugem četrtletju solidno rasla v juliju in septembru. Padec prihodov
turistov je bil v poletnih mesecih manj močan kot v drugem četrtletju. V letu 2021 se, če ne pride do ponovnega
poslabšanja zaradi epidemije COVID-19, pričakuje okrepljeno domače in zunanje povpraševanje zaradi ponovnega
odprtja svetovnega gospodarstva. Focus Economics napoveduje 4,9-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad pa
5,5-odstotno rast srbskega gospodarstva v letu 2021.
V Črni gori so ukrepi zaradi epidemije COVID-19 močno ovirali gospodarstvo. Trgovina na drobno je bila v tretjem
četrtletju še bolj prizadeta kot v drugem, brezposelnost je naraščala. Industrijska proizvodnja se je v tretjem četrtletju
še naprej krčila, upad blagovnega izvoza je bil velik. Ob tveganju nadaljevanja epidemije COVID-19 bi se v
najboljšem primeru ob odprtju svetovnega gospodarstva okrepil zunanji sektor, okrevala pa naj bi tudi gospodinjstva.
Mednarodni denarni sklad napoveduje 5,5-odstotno rast gospodarstva Črne gore v letu 2021, Focus Economics pa
6-odstotno rast.
49
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
V Bosni in Hercegovini je gospodarstvo po močnem krčenju v drugem četrtletju postopno okrevalo v tretjem
četrtletju. Hitrost krčenja industrijske proizvodnje se je umirila, prodaja na drobno se je po upadu v prvi polovici
leta septembra počasi povečevala. Podjetjem, ki delujejo v sektorjih, ki jih je epidemija najbolj prizadela, je vlada
zagotovila finančno pomoč. Obeti za leto 2021 so boljši, če se ne predvidevajo novi ukrepi za zajezitev širjenja
epidemije. Focus Economics napoveduje 3,9-odstotno rast, Mednarodni denarni sklad pa 5-odstotno rast v letu
2021.
Severnomakedonsko gospodarstvo je v letu 2020 upadlo zaradi epidemije COVID-19 najbolj v zadnjem četrtletju,
ko je vlada oktobra uvedla nove omejitve. Močno se je zmanjšala prodaja na drobno, industrijska proizvodnja pa se
je najbolj zmanjšala v juliju in septembru. V letu 2021 naj bi se gospodarstvo ponovno okrepilo, če ne bi podaljšanje
zdravstvene krize otežilo izboljšanja. Potrošnja gospodinjstev naj bi se vrnila, kar podpirajo fiskalni spodbudni ukrepi.
Povečanje svetovnega povpraševanja naj bi spodbudilo zunanji sektor. Mednarodni denarni sklad napoveduje
5,5-odstotno rast, Focus Economics pa 5,4-odstotno.
Gospodarstvo je na Kosovu ostalo v težkem položaju v tretjem četrtletju, po močnem krčenju bruto domačega
proizvoda v drugem četrtletju. Zaradi naraščajočih primerov okužb s epidemijo COVID-19 je vlada v začetku julija
ponovno uvedla nekatere omejevalne ukrepe, ki jih je septembra nekoliko sprostila, in so vplivali na gospodarsko
aktivnost v tretjem četrtletju. Izvoz blaga se je v tem obdobju zmanjšal, medtem ko je uvoz blaga nekoliko naraščal, kar
kaže na to, da je domače povpraševanje ostalo nespremenjeno. Pozitivno je, da so potrošniška posojila rasla, medtem
ko so se prilivi nakazil v juliju in avgustu okrepili. To je skupaj s padajočimi cenami podkrepilo porabo gospodinjstev.
V letu 2021 naj bi gospodarstvo na Kosovu močno okrevalo. Ponovno odprtje gospodarstva bi moralo sprostiti
zastavljeno porabo in kapitalske izdatke. Poleg tega bi morala krepitev tujega povpraševanja podpirati zunanji sektor.
Kljub temu pa obeti ostajajo tvegani zaradi nadaljevanja epidemije COVID-19. Po napovedi Focus Economics se
pričakuje 4,8-odstotna rast, Mednarodni denarni sklad pa napoveduje 6-odstotno.
V Albaniji se je gospodarstvo v tretjem četrtletju 2020 nekoliko opomoglo, vendar še vedno ostaja opustošeno po
ukrepih zapiranja gospodarstva doma in v tujini v drugem četrtletju. Čeprav sta se blagovni uvoz in izvoz v tretjem
četrtletju še naprej zmanjševala, se je njihov upad zmanjšal glede na drugo četrtletje. Podobno so se v poletni
sezoni okrepili prihodi turistov in letno upadali bolj umirjeno v primerjavi z zastojem v spomladanskih mesecih. V letu
2021 se pričakuje okrevanje domačega in zunanjega povpraševanja ter povečanje naložb v podporo okrevanju po
epidemiji. Največji tveganji za obete, ki jih Focus Economics in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta za 6-odstotno
rast, sta nepredvidljiv potek epidemije in krhek fiskalni položaj države.
V Ukrajini je gospodarska aktivnost nekoliko okrevala v tretjem četrtletju po aktivnih ukrepih za zajezitev epidemije
COVID-19 v drugem četrtletju. Manjši sta bili predvsem industrijska proizvodnja in proizvodnja energije. Rast prodaje
na drobno se je v tretjem četrtletju opomogla ter s še vedno šibkim razpoloženjem potrošnikov vseeno dobro kaže
na porabo gospodinjstev. Povečanje števila okužb zlasti v oktobru je vlado spodbudilo, da je ukrepe za zajezitev
epidemije podaljšala do konca leta, kar je oviralo okrevanje v zadnjem četrtletju. V letu 2021 se pričakuje postopna
oživitev zunanjega in domačega povpraševanja, nadaljnjo podporo gospodarstvu pa predstavljata tudi fiskalna
in monetarna spodbuda, vendar nadaljevanje epidemije in slabosti v bančnem sistemu predstavljajo tveganja
uresničitve napovedi med 3- in 4,2-odstotne rasti v letu 2021.
Vse napovedi Focus Economics za države jugovzhodne Evrope so bile pripravljene novembra 2020 in so zimski
drugi val epidemije COVID-19 v letu 2021 predvidele le kot tveganje nedoseganja napovedanih gospodarskih rasti.
Poglavje Gospodarske razmere leta 2020 in napovedi za leto 2021 je povzeto iz naslednjih publikacij in objav:
Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Zimska napoved gospodarskih gibanj 2020, december 2020;
Mednarodni denarni sklad, World Economic Outlook Database, oktober 2020;
Mednarodni denarni sklad, World Economic Outlook, januar 2021;
Focus Economics, Economic Data by Region and Country, november 2020.
50
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.5 TRŽENJE IN PRODAJA
Skupina Intereuropa je leta 2020 s prodajo storitev ustvarila 150,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 6
odstotkov manj kot predhodno leto, pri čemer so odvisne družbe v Srbiji, v Ukrajini in v Severni Makedoniji presegle
prihodke od prodaje. Obvladujoča družba je ustvarila 104 milijone evrov prihodkov od prodaje, kar je 7 odstotkov
manj kot v predhodnem letu. Nižjo prodajo kot v predhodnem poslovnem letu so ustvarile tudi odvisne družbe v
Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Kosovu. Nižji prihodki od prodaje skupine Intereuropa so predvsem posledica
pandemije COVID-19.
Največji delež prihodkov od prodaje v skupini Intereuropa, in sicer 52 odstotkov, je leta 2020 ustvarilo poslovno
področje kopenski promet s 77,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2019. Padec
prihodkov od prodaje na področju kopenskega prometa je predvsem posledica pandemije COVID-19 ter padca
cen energentov, kar se je odražalo tako v nižjih prodajnih cenah kot tudi nižjih nabavnih cenah. Največji absolutni
padec je bil pri produktu cestni promet v obvladujoči družbi.
Prihodki od prodaje na področju interkontinentalnega prometa, ki so leta 2020 znašali 39,2 milijona evrov, so se
glede na preteklo leto znižali za 6 odstotkov. V strukturi celotnih prihodkov od prodaje je delež interkontinentalnega
prometa obsegal 26 odstotkov. Padec pomorskega prometa je večinoma posledica pandemije COVID-19 ter
posledično padca obsega tovora in ustavitve kontejnerskih ladij. Na drugi strani je pandemija COVID-19 pozitivno
vplivala na rast letalskega prometa.
Prihodki od prodaje na področju logističnih rešitev, ki so leta 2020 znašali 27,8 milijona evrov in predstavljajo 18
odstotkov prihodkov od prodaje skupine, so se glede na preteklo leto povečali za 4 odstotke. Predvsem v družbah
v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji so potekale prevetritve skladiščnih poslov ter številne dejavnosti za zapolnitev
skladiščnih kapacitet in pridobivanja poslov z višjo dodano vrednostjo.
TABELA 15: PRIHODKI OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA LETA 2020 PO POSLOVNIH PODROČJIH
Poslovno področje
2020
(v 1000 EUR)
Struktura
Indeks
2020/načrt
Indeks
2020/2019
Kopenski promet 77.769 52 % 108 91
Logistične rešitve 27.757 18 % 107 104
Interkontinentalni promet 39.184 26 % 111 94
Druge storitve 6.016 4 % 98 87
SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE 150.725 100 % 108 94
Družbe v Sloveniji so ustvarile 67 odstotkov prihodkov od prodaje vseh družb skupine.
51
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 16: PRIHODKI OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA LETA 2020 PO DRŽAVAH GLEDE NA SEDEŽ DRUŽBE
Države
2020
(v 1000 EUR)
Struktura
Indeks
2020/2019
Slovenija* 100.456 67 % 92
Hrvaška 23.831 16 % 99
Bosna in Hercegovina 6.946 5 % 98
Srbija 5.279 4 % 104
Črna gora 4.984 3 % 79
Ukrajina 3.992 3 % 108
Ostale države 5.237 3 % 100
države EU 124.287 82 % 93
države zunaj EU 26.438 18 % 96
SKUPAJ PRIHODKI OD PRODAJE 150.725 100 % 94
* Podatek vključuje konsolidacijske prilagoditve.
SLIKA 3: STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA PO DRŽAVAH LETA 2020 GLEDE NA SEDEŽ KUPCA
Slovenija 41 %
Hrvaška 14 %
Luksemburg 5 %
Avstrija 4 %
Nemčija 4 %
Bosna in Hercegovina 4 %
Srbija 3 %
Črna gora 3 %
Italija 3 %
Kosovo 2 %
Švica 1 %
Izrael 1 %
Slovaška 1 %
Ukrajina 0 %
Ostale države 14 %
Struktura kupcev je glede na velikost in panogo ter tudi glede na geografsko pokritost zelo razpršena – predvsem
na območju EU in Balkana – in se glede na leto 2019 ni pomembneje spremenila. Leta 2020 je 66 odstotkov kupcev
prihajalo iz držav Evropske unije, največji del med njimi predstavljajo slovenski in hrvaški kupci. Z območja drugih
držav nekdanje Jugoslavije (brez Slovenije in Hrvaške) je bilo 13 odstotkov kupcev.
Glede na široko bazo obstoječih kupcev, za katere skupina Intereuropa izvaja storitve, so tržne dejavnosti usmerjene
v širitev sodelovanja tudi pri drugih produktih (cross selling) in na drugih trgih. Pri tem je pomembna širitev uporabe
sistema CRM v odvisne družbe skupine v letu 2020, ki omogoča bolj usmerjen nastop na trgu in spremljanje
razvoja strank. Prav tako je ena od strateških usmeritev zagotavljanje kompleksnejših logističnih storitev z višjo
dodano vrednostjo, s čimer se izkoriščajo konkurenčne prednosti skupine Intereuropa, kot so celovitost ponudbe,
usposobljenost zaposlenih in širša regionalna prisotnost.
52
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.5.1 KOPENSKI PROMET
V letu 2020 je imela skupina Intereuropa v primerjavi z letom prej nižje prihodke od prodaje pri večini produktov
področja kopenski promet. Nižja prodaja je predvsem posledica omejitvenih ukrepov za zajezitev pandemije
COVID-19 v Evropi. V letu 2020 je skupina Intereuropa na področju kopenskega prometa ustvarila 77,8 milijona evrov
prihodkov od prodaje, kar je 9 odstotkov manj kot v letu 2019.
Za lanskoletnimi prihodki so zaostali vsi produkti, razen železniškega prometa, predvsem zaradi pridobitve novih
poslov v Ukrajini.
Največji del prihodkov od prodaje kopenskega prometa prispeva obvladujoča družba v Sloveniji, ki je v letu 2020
ustvarila 45,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 55 odstotkov vseh prihodkov področja kopenski
promet. V primerjavi z letom 2019 so se prihodki od prodaje v obvladujoči družbi znižali za 12 odstotkov. Prihodke od
prodaje so presegle družbe v Bosni in Hercegovini, v Ukrajini, v Srbiji in v Severni Makedoniji.
Na nižje prihodke od prodaje v letu 2020 je poleg pandemije COVID-19 vplival tudi padec cen energentov. Vpliv
nižjih cen energentov, ki se je močno pokazal pri zmanjšanju prihodkov, pa ni imel vpliva na prodajne marže, saj so
se zaradi nižje cene goriva ustrezno prilagajale tudi nabavne cene prevoznih storitev.
Na izkazani rezultat prodaje kopenskega prometa še naprej vplivajo tudi spremembe pri izkazovanju produktov zaradi
uvedbe optimizacij izvedbenih procesov in nadaljevanja uvajanja enovite informacijske rešitve WexVs na področju
skladiščnega poslovanja. V letu 2020 se spremembe najbolj kažejo kot prerazporeditev prodaje iz produkta carinskih
storitev, zbirnega prometa in domačega prometa v produkt distribucije znotraj področja logističnih rešitev.
Ključne usmeritve na področju kopenskega prometa ostajajo pospešene prodajne dejavnosti na lokalnih trgih
skupine in v tujini ter cross selling pri obstoječih kupcih. Ob koncu leta 2020 so se v okviru produkta carinskega
zastopanja izvajale pospešene priprave na brexit s ciljem zadovoljevanja povečanega obsega povpraševanja po
carinskih storitvah na trgu. Uvedba novih informacijskih rešitev za podporo trženju in operativnemu delu v vseh
odvisnih družbah skupine bo omogočila večjo učinkovitost pri izvajanju procesov v vseh produktih kopenskega
prometa.
SLIKA 4: STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA PO DRŽAVAH GLEDE NA SEDEŽ DRUŽBE NA PODROČJU
KOPENSKEGA PROMETA
Slovenija 55 %
Hrvaška 21 %
Bosna in Hercegovina 6 %
Srbija 3 %
Črna gora 3 %
Ukrajina 5 %
Ostale države 6 %
53
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 5: STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA PO POSAMEZNIH PRODUKTIH PODROČJA KOPENSKI PROMET
Cestni promet 49 %
Carinske storitve 8 %
Železniški promet 6 %
Zbirni promet 21 %
Domači promet 16 %
2.5.1.1 Cestni promet
Prihodki od prodaje produkta cestni promet so v letu 2020 dosegli 38,1 milijona evrov. Cestni promet predstavlja
polovico prihodkov od prodaje področja kopenskega prometa.
Obvladujoča družba je ustvarila 72 odstotkov vseh prihodkov od prodaje cestnega prometa v skupini.
2.5.1.2 Zbirni promet
Prihodki od prodaje produkta zbirni promet so v letu 2020 dosegli 16,2 milijona evrov, kar je za 3 odstotke manj kot
v letu 2019. Obvladujoča družba je ustvarila 70 odstotkov prihodkov od prodaje produkta zbirni promet, pri čemer
je prodaja upadla v višini 10 odstotkov, za 5 odstotkov pa je upadlo število pošiljk glede na prejšnjo leto. Vpliv
COVID-19 in zmanjšanje gospodarskih aktivnosti sta vplivala na zmanjšanje števila pošiljk znotraj partnerske mreže.
Rast prodaje v zbirnem prometu so dosegle odvisne družbe na Hrvaškem in v Srbiji, večji upad prometa je zaznan v
družbi na Kosovu.
Tudi v letu 2020 se je povečevalo število pošiljk znotraj mreže v skupini Intereuropa.
2.5.1.3 Domači promet
Prihodki od prodaje produkta domači promet so v letu 2020 znašali 12,2 milijona evrov in zaostali za 3 odstotke
v primerjavi s predhodnim poslovnim letom. Storitve domačega prometa predstavljajo pomembno podporno
storitev drugim produktom v skupini. Kot samostojni produkt je domači promet na vseh lokalnih trgih podvržen
visokim cenovnim pritiskom.
Prihodki od prodaje produkta domači promet so bili v letu 2020 v obvladujoči družbi in v družbi na Hrvaškem
na ravni lanskoletnih prihodkov, za 27 odstotkov so glede na leto 2019 preseženi prihodki od prodaje produkta
domači promet v družbi v Bosni in Hercegovini, med tem ko je imela družba v Srbiji velik upad prodaje v segmentu
domačega prometa glede na leto 2019.
V vseh družbah skupine potekajo stalne aktivnosti za optimizacijo postopkov, nadzor nad stroški in iskanje optimalnih
rešitev izvedbe, ki bodo po eni strani ohranjale kakovost storitve na najvišji ravni, po drugi strani pa znižale stroške
izvedbe.
54
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.5.1.4 Carinske storitve
V letu 2020 je skupina ustvarila 6,4 milijona evrov prihodkov od prodaje iz carinskih storitev. Prihodki od prodaje
produkta carinske storitve so zaostali za lanskoletnimi rezultati zaradi padca števila opravljenih carinskih postopkov
primerjavi z letom prej. Slabši prodajni rezultat je posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti zaradi posledic
pandemije COVID-19 v vseh družbah skupine. Obvladujoča družba v Sloveniji je ustvarila 2,3 milijona evrov prihodkov
od prodaje produkta. Rast prodaje v primerjavi z letom prej je dosegla družba v Severni Makedoniji, preostale
odvisne družbe so zaostale za prodajnimi rezultati iz leta 2019.
V Bosni in Hercegovini je poleg epidemije vzrok za padec prihodkov od prodaje tudi izguba statusa carinskega
terminala v družbi. To bo pomembno vplivalo tudi na prodajne rezultate v prihodnje.
Ob koncu leta 2020 so se v okviru carinskega zastopanja izvajale pospešene priprave na brexit. Produkt carinske
storitve zasleduje strateški cilj širitve prisotnosti Intereurope z ohranjanjem in odpiranjem novih carinskih oddelkov
na teritoriju posameznih odvisnih družb. Na področju carinskega zastopanja se odvisne družbe srečujejo z vse večjo
konkurenco tako pri opravljanju temeljne carinske dejavnosti zastopanja kupcev v carinskih postopkih kot tudi pri
poslovanju carinskih terminalov.
Povečevanje produktivnosti, centralizacija izvajanja carinskega zastopanja, brezpapirno poslovanje in ohranjanje
teritorialne prisotnosti so strateška področja razvoja produkta carinskega zastopanja. V letu 2020 so, poleg omenjenih
področij razvoja, imele posebne mesto še priprave na brexit ter s tem povezano povečano povpraševanja kupcev
po storitvah carinjenja in svetovanja.
2.5.1.5 Železniški promet
Produkt železniški promet je v letu 2020 povečal prihodke od prodaje v primerjavi z letom prej. Na ugoden finančni
rezultat je pozitivno vplivala rast prodaje v družbi v Ukrajini, ki ustvari 68 odstotkov vseh prihodkov od prodaje
železniškega prometa v skupini. Preostali del prihodkov od prodaje ustvari obvladujoča družba v Sloveniji.
2.5.1.6 Načrti za leto 2021 na področju kopenskega prometa
Pri razvoju storitev se bo v letu 2021 posvečala posebna pozornost dejavnostim na področju informatizacije podpore
terenskim procesom, elektronski izmenjavi podatkov s partnerji, brezpapirnemu poslovanju in centralizaciji izvedbe
na carinskem zastopanju, elektronski izmenjavi podatkov s prevozniki in kupci na mednarodnem cestnem prometu ter
razvoju ustreznih IT-rešitev na področju izmenjave tovora med našimi kupci in prevozniki na trgu.
Zaradi ohranjanja rasti prodaje in doseganja ambicioznih prodajnih ciljev bo področje kopenskega prometa še
naprej vlagalo v razvoj rešitev za dvig učinkovitosti procesa prodajne podpore, centralizacijo nabave in razvoj sistema
obvladovanja prevoznikov na ravni skupine. S ciljem dosegati večjo produktivnost in nemoteno izvajati procese dela
se načrtujejo dodatni ukrepi na področju organizacije, s poudarkom na vodenju s cilji in spremljanjem učinkovitosti
izvajanja procesov z uporabo novih informacijskih rešitev (BI).
Nadaljevale se bodo predvidene aktivnosti na projektu Point, ki ima kot cilj integracijo Intereurope v skupino Pošta
Slovenije.
Na trgu storitev kopenskega prometa bodo tudi v prihodnje vladali razmeroma visoka negotovost v povezavi s
pandemijo COVID-19 in visoka pričakovanja kupcev po vse višji kakovosti storitev.
55
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.5.2 INTERKONTINENTALNI PROMET
Poslovno področje interkontinentalni promet obsega produkte pomorski in letalski promet ter avtomobilsko logistiko.
Prihodki od prodaje poslovnega področja interkontinentalni promet so v letu 2020 znašali 39,2 milijona evrov, kar je
za 6 odstotkov manj kot leta 2019, in predstavlja 26-odstotni delež v strukturi celotnih prihodkov od prodaje področja
skupine Intereuropa, kar je na isti ravni kot v predhodnem letu.
Gospodarski kazalniki so bili v letu 2020 šibkejši, kot so bili predvideni v napovedanih, predvsem zaradi pandemije
COVID-19, ki je poglavitno negativno vplivala na razmerja v globalni trgovini, potrošnji in industrijski proizvodnji. Na
drugi strani je na porast predvsem v letalskem transportu vplivalo povečanje urgentnih prevozov zaščitne opreme,
kar je bilo v skupini Intereuropa tudi prepoznano.
Na prodajo pomorskih produktov so v začetku leta dodatno vplivali tudi zaustavitev proizvodnje na Kitajskem ter
zgodovinsko visoko število ustavljenih kontejnerskih ladij v obtoku na globalni ravni, v zadnjem četrtletju pa predvsem
težave pomanjkanja kontejnerske opreme in ladijskega prostora. Prek pristanišča v Kopru, kjer skupina na področju
pomorskega prometa ustvarja največje prihodke, je bilo v letu 2020 v primerjavi s prejšnjim letom na vseh terminalih
mogoče zaznati upad pretovora.
SLIKA 6: STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE PO POSAMEZNIH PRODUKTIH PODROČJA INTERKONTINENTALNI PROMET
Pomorski promet 68 %
Avtomobilska logistika 10 %
Pomorska agencija 1 %
Letalski promet 21 %
2.5.2.1 Pomorski promet
Prihodki od prodaje pomorskega prometa skupaj s pomorsko agencijo so v letu 2020 znašali 26,8 milijona evrov, kar
je za 14 odstotkov manj kot v letu 2019. Pomorski promet obsega 18 odstotkov v strukturi celotnih prihodkov skupine.
Pri produktu kontejnerski promet so v letu 2020 prihodki od prodaje znašali 18,2 milijona evrov, kar je za 11 odstotkov
manj v primerjavi s prejšnjim letom. Upad prihodkov je predvsem rezultat vpliva epidemije COVID-19, ki se je odražala
v zmanjšanem pretovoru v pristaniščih in spremembah dobavnih poti.
Pri produktu konvencionalni tovori so leta 2020 prihodki od prodaje dosegli 7,3 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov
manj kot v letu 2019. Zmanjšanje obsega pretovora je bil odraz upada potreb v industrijski proizvodnji in potrošnji.
Prihodki od prodaje produkta RO-RO so dosegli 0,9 milijona evrov, kar je za 45 odstotkov manj kot v letu 2020. V letu
2020 je bilo realiziranih manj večjih projektov, spremenili pa so se tudi pogoji dobav.
2.5.2.2 Avtomobilska logistika
Pri produktu avtomobilska logistika so prihodki od prodaje znašali 4,1 milijona evrov in so za 13 odstotkov manjši od
leta 2019. Na poslovanje v letu 2020 je vplivalo predvsem zmanjšanje prodaje osebnih in gospodarskih vozil ključnih
kupcev.
Večino prodaje avtomobilske logistike ustvari obvladujoča družba v Sloveniji.
56
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.5.2.3 Letalski promet
Leto 2020 je v veliki meri zaznamovala pandemija COVID-19, ki je povzročila največji šok za letalske prevoznike in
letalstvo od druge svetovne vojne. Najprej so se posledice čutile na kitajskem trgu, in sicer v začetku leta, vendar
pa si je ta do aprila že opomogel. COVID-19 je tako imel izjemen vpliv na letalski transport širom sveta, z začetkom
februarja in vse do svojega vrha konec aprila. Okrevanje je bilo presenetljivo počasno za večino trgov. Posledice
omejitev potovanja so se močno čutile, saj so propadle povezave med mesti po vsem svetu. Tovorni promet se je
še naprej odvijal precej bolje kot potniški, kljub temu pa so se čutile posledice v precejšnjem zmanjšanju kapacitet.
Vse skupaj je predstavljalo resen problem svetovnemu gospodarstvu in tudi dobavnim verigam, na katere se zanaša
sodobno gospodarstvo. V skupini Intereuropa je bilo leto 2020 kljub oteženim razmeram zaradi epidemije rekordno
leto za letalski promet, saj so bili zastavljeni prodajni cilji krepko preseženi.
Pri produktu letalskega prometa so v letu 2020 prihodki od prodaje znašali 8,3 milijona evrov, kar je 41 odstotkov
več kot v letu 2019. Povečanje je tudi posledica enkratnih večjih poslov predvsem čarterskih in delnih čarterskih
prevozov medicinske in zaščitne opreme ter na splošno višjih cen letalskih prevozov zaradi pomanjkanja kapacitet na
trgu letalskih prevozov. Na ključnem in največjem slovenskem trgu, kjer je bilo ustvarjenih 68 odstotkov prihodkov
od prodaje produkta letalski promet, je prodaja višja za 58 odstotkov glede na leto 2019. Na srbskem trgu, ki je drugi
ključni trg produkta, so prihodki od prodaje porasli za 25 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Na tretjem ključnem
trgu na Hrvaškem pa je prodaja porasla za 16 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Ostali trgi skupaj so prav tako
presegli prodajo v primerjavi z letom 2019.
2.5.2.4 Načrti za leto 2021
Ključne razvojne aktivnosti na področju interkontinentalnega prometa so usmerjene v povečevanje prodajne
usmerjenosti skupine Intereuropa prek vlaganj v partnerske mreže in razvoja poslov v zalednih državah. Pri tem sta
pomembna tudi zagotavljanje ugodnih nabavnih pogojev pri ladjarjih oziroma letalskih prevoznikih ter izkoriščanje
dobrega tržnega položaja v pristanišču Koper, s pomočjo katerega si skupina prizadeva širiti dejavnosti tudi v druga
jadranska pristanišča.
Načrti za leto 2021 so postavljeni ambiciozno, saj se pri vseh produktih interkontinentalnega prometa pričakuje
pomembna rast prihodkov od prodaje, še zlasti pri strateških produktih kontejnerskega in letalskega prometa.
Pomembnejše dejavnosti za doseganje postavljenih prihodkovnih ciljev bodo usmerjeni v aktivno trženje vseh
produktov interkontinentalnega prometa, vključno s projektnim tovorom. Nadaljevalo se bo s prenosom dobre
prakse v odvisne družbe in centralizacijo nabavne funkcije ter vlaganje v kadre in standardizacijo procesov.
2.5.3 LOGISTIČNE REŠITVE
Skupina je s prodajo logističnih rešitev leta 2020 dosegla 27,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18
odstotkov celotnih prihodkov od prodaje skupine. Kljub izrednim razmeram zaradi COVID-19 je skupina leta 2020 pri
logističnih rešitvah presegla prihodke od prodaje iz leta 2019 za 4 odstotke, na kar so deloma vplivale tudi spremembe
v načinu izkazovanja prihodkov od prodaje zaradi uvedbe optimizacij izvedbenih procesov in nadaljevanja uvedbe
enovite informacijske rešitve WexVs na področju skladiščnega poslovanja.
V Sloveniji kot največjem ključnem trgu, ki predstavlja 74 odstotkov prodaje storitev logističnih rešitev, so za 6 odstotkov
preseženi rezultati leta 2019. Skoraj vse skladiščne kapacitete v Sloveniji so zasedene.
Drugi največji trg poslovnega področja logističnih rešitev je Hrvaška, ki ustvari 16 odstotkov prihodkov od prodaje
poslovnega področja. Prihodki od prodaje so se v letu 2020 povečali za odstotek glede na predhodno leto, na kar
so pomembno vplivale predpriprave praznih skladiščnih kapacitet za potrebe novega večjega posla, ki se je začel v
drugem četrtletju 2020.
Poleg zgornjih trgov so prihodki od prodaje logističnih rešitev preteklega leta preseženi še v Bosni in Hercegovini za
8 odstotkov, v Črni gori za 3 odstotke in na Kosovu za 76 odstotkov. Za rezultati leta 2019 zaostajajo družbe v Severni
Makedoniji in v Srbiji.
Predvsem v družbah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji so potekale prevetritve skladiščnih poslov ter številne dejavnosti
za zapolnitev skladiščnih kapacitet in pridobivanja poslov z višjo dodano vrednostjo, kar povečuje donosnost skladišč.
57
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 7: STRUKTURA PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA PO DRŽAVAH GLEDE NA SEDEŽ DRUŽBE NA POSLOVNEM
PODROČJU LOGISTIČNE REŠITVE
Slovenija 74 %
Hrvaška 16 %
Bosna in Hercegovina 2 %
Srbija 2 %
Črna gora 4 %
Ukrajina 0 % Ostale države 2 %
Leta 2020 je skupina nadaljevala standardizacijo in optimizacijo logističnih procesov predvsem v skladiščnem
segmentu, uvedbo integrirane informacijske podpore pri skladiščnem poslovanju v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni
in Hercegovini ter povečala število strank z izmenjavo podatkov EDI.
2.5.3.1 Skladiščenje
Skupina je leta 2020 ustvarila 20,9 milijona evrov prihodkov od prodaje storitev skladiščenja, kar je za odstotek manj
kot v predhodnem letu. Prihodki od prodaje skladiščenja obsegajo 14-odstotni delež v celotni prodaji skupine in
75-odstotni delež prihodkov prodaje področja logističnih rešitev.
2.5.3.2 Distribucija
Leta 2020 je skupina s prodajo produkta distribucija ustvarila 6,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja
5 odstotkov v prodaji skupine in 25 odstotkov od prihodkov od prodaje področja logističnih rešitev. Na prihodke
produkta distribucija so deloma pozitivno vplivale tudi spremembe v načinu izkazovanja prihodkov od prodaje zaradi
uvedbe optimizacij izvedbenih procesov in nadaljevanja uvedbe enovite informacijske rešitve WexVs na področju
skladiščnega poslovanja.
2.5.3.3 Načrti za leto 2021
Razvoj področja logističnih rešitev bo usmerjen v specializacije storitev po posameznih blagovnih skupinah in tako
doseganja dolgoročnega sodelovanja s partnerji. Ključni za razvoj so predvsem prepoznava zahtev kupcev, sledenje
njihovim zahtevam in optimalna integracija celotne dobavne verige z uporabo prilagojene IT-podpore.
Logistične rešitve bodo v letu 2021 nadaljevale razvoj partnerskih odnosov in s tem poglabljanje sodelovanja z
obstoječimi kupci ter načrtno pridobivanje novih logističnih projektov predvsem z vidika zapolnitve prostih skladiščnih
kapacitet v skupini. Ključni za razvoj so predvsem prepoznava zahtev kupcev, sledenje njihovim zahtevam in optimalna
integracija celotne dobavne verige z uporabo prilagojene IT-podpore.
Po uspešnem zaključku projekta uvedbe informacijske podpore WMS na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini se
načrtuje zaključek WMS projekta še v Sloveniji in Srbiji. Na področju skladiščne infrastrukture se v letu 2021 načrtuje
začetek izgradnje novega logističnega centra na Reki in nove hladilnice v skladišču v Celju.
58
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.6 ANALIZA POSLOVANJA
V letu 2020 je skupina Intereuropa ustvarila 150,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kot
v letu 2019. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) je padel za 12 odstotkov in znaša 12,3 milijona evrov.
Poslovanje skupine Intereuropa je v letu 2020 pomembno, na vseh trgih, zaznamovala pandemija COVID-19, vendar
pa je kljub temu skupina uspela nemoteno zagotavljati logistično podporo kupcem v celotni oskrbovalni verigi.
Skupina je v letu 2020 tudi zaradi odložitve plačila kreditnih obveznosti za eno leto povečala denarna sredstva in
zmanjšala neto finančni dolg za 10 milijonov evrov, ki je konec leta 2020 znašal 44,4 milijona evrov in predstavljal
3,6-kratnik EBITDA.
2.6.1 USPEŠNOST POSLOVANJA
2.6.1.1 Pomembnejši podatki o poslovanju v obdobju 2017–2020
TABELA 17: PODATKI O POSLOVANJU SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
MED LETOMA 2017 IN 2020 (V 1.000 EUR)
Skupina Intereuropa Obvladujoča družba
2017 2018 2019 2020 2017 2018 2019 2020
Prihodki od prodaje 149.889 160.382 160.353 150.725 103.976 111.890 111.828 103.964
EBITDA
1
12.739 12.397 13.971 12.298 8.530 9.446 9.269 8.125
delež v prodaji (v %) 8,5 7,7 8,7 8,2 8,2 8,4 8,3 7,8
Normaliziran EBITDA
1
12.345 13.898 13.568 11.369 8.972 9.580 9.295 8.002
delež v prodaji (v %) 8,2 8,7 8,5 7,5 8,6 8,6 8,3 7,7
EBIT 311 6.064 7.524 5.764 2.783 5.332 5.041 4.340
delež v prodaji (v %) 0,2 3,8 4,7 3,8 2,7 4,8 4,5 4,2
Normaliziran EBIT
1
5.991 6.383 6.344 4.043 4.932 5.043 4.868 3.682
delež v prodaji (v %) 4,0 4,0 4,0 2,7 4,7 4,5 4,4 3,5
Čisti poslovni izid -1.979 4.408 4.197 3.568 340 4.144 3.388 2.315
delež v prodaji (v %) -1,3 2,7 2,6 2,4 0,3 3,7 3,0 2,2
Čisti dobiček/izguba na navadno delnico
(v EUR)
0,01 0,15 0,12 0,08
Sredstva 229.672 232.927 223.351 220.444 180.279 185.114 176.748 172.272
ROA (v %)
1
-0,8 1,9 1,8 1,6 0,2 2,3 1,9 1,3
Kapital 117.049 120.229 122.358 124.850 80.797 85.005 87.228 89.225
ROE (v %)
1
-1,6 3,8 3,5 2,9 0,4 5,1 4,0 2,7
Razmerje med kapitalom in sredstvi (v %) 51,0 51,6 54,8 56,6 44,8 45,9 49,4 51,8
Neto finančni dolg
1
67.114 60.197 54.352 44.371 69.670 64.631 57.293 54.115
NFD / EBITDA
1
5,3 4,9 3,9 3,6 8,2 6,8 6,2 6,7
Naložbe v opredmetena in neopredmetena
sredstva
2.690 5.374 2.889 2.105 1.578 4.198 1.603 1.279
Delež naložb v prihodkih od prodaje (v %) 1,8 3,4 1,8 1,4 1,5 3,8 1,4 1,2
Število zaposlenih konec leta 1.369 1.327 1.356 1.337 589 599 609 586
Povprečno število zaposlenih na osnovi
delovnih ur – FTE
1
1.328 1.286 1.293 1.297 577 566 582 572
Dodana vrednost
1
39.911 41.247 42.905 41.423 25.989 28.242 28.184 27.025
Dodana vrednost / FTE
1
30,0 32,1 33,2 31,9 45,0 49,9 48,4 47,2
Produktivnost (prihodki od prodaje / FTE)
1
112,8 124,7 124,1 116,2 180,2 197,6 192,2 181,7
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
59
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 18: NORMALIZACIJA EBITDA
1
IN EBIT
Skupina Intereuropa Izredni vpliv v 1.000 EUR 2020 2019
Dobički, ki so posledica odprave
pripoznanja poslovnih terjatev zaradi večjih
enkratnih poravnav
Odprava popravkov terjatev zaradi poplačila
zapadlih terjatev
0 570
Drugi poslovni prihodki 2.142 2.892
Prevr. prihodki od odprave slabitev OOS
in NN
Odprava slabitev 119 1.333
Dobiček pri prodaji OOS in NN
Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
392 431
Prihodki od odprave dolgoročnih
rezervacij
Odprava rezervacij in odpravnin 267 697
Vsi ostali drugi prihodki Državne podpore, odpisi dolgov, ostali prihodki 1.365 430
Stroški blaga, materiala in storitev
Popravek napak odvisnih družb iz preteklih let in
udeležba agencijskih delavcev v dobičku
-113 -155
Stroški dela
Udeležba delavcev v dobičku s prispevki in stroški
za izplačilo kriznega dodatka
-757 -757
Izguba zaradi oslabitev terjatev
Popravki vrednosti terjatev zaradi popravka napak
odvisnih družb iz preteklih let
0 -25
Drugi poslovni odhodki
Oblikovanje rezervacij, učinki prevare v Zagrebu,
izločitev Albanije iz konsolidacije, odhodki iz naslova
popravka napak iz preteklih let v Skopju
-212 -790
Stroški oblikovanja rezervacij Oblikovanje rezervacij -172 -387
Ostali drugi poslovni odhodki
Učinki prevare v Zagrebu 0 -354
Izločitev Albanije iz konsolidacije 0 -49
Odhodki iz naslova popravka napak iz preteklih let
v Skopju
-41 0
Drugi poslovni odhodki - Prevrednotovalni
poslovni odhodki pri NOS in OOS
Slabitve -189 -557
Amortizacija
Popravek amortizacije zaradi spremembe življenjske
dobe nepremičnin
862 0
Dobički in izgube, ki so posledica odprave
pripoznanja poslovnih terjatev
Odpis terjatev iz preteklih let v Beogradu -12 0
Skupaj vpliv na EBITDA
1
929 403
Skupaj vpliv na EBIT
1
1.721 1.179
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
60
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Intereuropa, d. d. Izredni vpliv v 1.000 EUR 2020 2019
Dobički, ki so posledica odprave pripoznanja
poslovnih terjatev zaradi večjih enkratnih poravnav
Odprava popravkov terjatev zaradi poplačila
zapadlih terjatev
0 570
Drugi poslovni prihodki 977 706
Prevr. prihodki od odprave slabitev OOS in NN Odprava slabitev 0 251
Dobiček pri prodaji OOS in NN
Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
18 186
Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij Odprava rezervacij in odpravnin 99 1
Vsi ostali drugi prihodki Državne podpore, odpisi dolgov, ostali prihodki 859 268
Stroški blaga, materiala in storitev Udeležba agencijskih delavcev v dobičku -113 -134
Stroški dela
Udeležba delavcev v dobičku s prispevki in
stroški za izplačilo kriznega dodatka
-740 -736
Drugi poslovni odhodki Oblikovanje rezervacij 0 -181
Drugi poslovni odhodki - Prevrednotovalni
poslovni odhodki pri NOS in OOS
Slabitve -13 -52
Amortizacija
Popravek amortizacije zaradi spremembe
življenjske dobe nepremičnin
548 0
Skupaj vpliv na EBITDA
1
124 -26
Skupaj vpliv na EBIT
1
658 173
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
TABELA 19: KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA SKUPINE INTEREUROPA V LETIH 2019 IN 2020
v 1.000 EUR
Januar-december
2020
Januar-december
2019
Indeks 2020/2019
Prihodki od prodaje 150.725 160.353 94
Dobički in izgube, ki so posledica odprave
pripoznanja poslovnih terjatev
-15 -46 33
Drugi poslovni prihodki 2.142 2.892 74
Stroški blaga, materiala in storitev -108.788 -116.356 93
Stroški dela -29.124 -28.934 101
Amortizacija -6.464 -7.224 89
Izguba zaradi oslabitev terjatev -269 462 -
Drugi poslovni odhodki -2.443 -3.623 67
Poslovni izid iz poslovanja 5.764 7.524 77
Finančni prihodki od obresti 99 454 22
Drugi finančni prihodki 1 362 -
Finančni odhodki - stroški financiranja -852 -1.857 46
Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov -5 -10 51
Drugi finančni odhodki -445 -30 1.485
Izid financiranja -1.202 -1.082 -
Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi 1 0 -
Poslovni izid iz rednega poslovanja 4.563 6.442 71
Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) -995 -2.245 44
Čisti dobiček / izguba obdobja 3.568 4.197 85
Čisti poslovni izid - obvladujoči del 3.647 3.898 94
Čisti poslovni izid - neobvladujoči del -79 299 -
61
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 20: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., V LETIH 2019 IN 2020
v 1.000 EUR
Januar-december
2020
Januar-december
2019
Indeks 2020/2019
Prihodki od prodaje 103.964 111.828 93
Dobički in izgube, ki so posledica odprave
pripoznanja poslovnih terjatev
-10 -46 23
Drugi poslovni prihodki 977 706 138
Stroški blaga, materiala in storitev -76.747 -83.393 92
Stroški dela -18.900 -18.915 100
Amortizacija -3.772 -4.427 85
Izguba zaradi oslabitev terjatev -128 532 -
Drugi poslovni odhodki -1.043 -1.244 84
Poslovni izid iz poslovanja 4.340 5.041 86
Finančni prihodki od obresti 141 475 30
Drugi finančni prihodki 102 1.843 6
Finančni odhodki - stroški financiranja -764 -1.759 43
Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov -329 -151 217
Drugi finančni odhodki -496 -342 145
Izid financiranja -1.346 65 -
Poslovni izid iz rednega poslovanja 2.994 5.107 59
Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) -679 -1.719 40
Čisti dobiček / izguba obdobja 2.315 3.388 68
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na navadno
delnico (v EUR)
0,08 0,12 67
62
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.6.1.2 Poslovni prihodki, poslovni odhodki, poslovni izid iz poslovanja in EBITDA
Skupina je leta 2020 ustvarila 150,7 milijona evrov prihodka od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kot v letu 2019 in
8 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. V letu 2020 so se v skupini, glede na leto 2019, najbolj znižali prihodki od
prodaje v obvladujoči družbi in odvisni družbi v Črni gori. Druga največja družba skupine, družba na Hrvaškem, je
uspela v letu 2020 ohraniti prihodke na ravni iz predhodnega leta, povišali pa so se prihodki od prodaje v odvisnih
družbah v Srbiji, Ukrajini in Severni Makedoniji.
Padcu prodaje se kljub dodatnim prodajnim aktivnostim zaradi z epidemijo povezanih omejevalnih ukrepov držav
v katerih skupina posluje ni bilo mogoče izogniti. Največje absolutno znižanje je glede na predhodno leto utrpelo
poslovno področje kopenski promet, najbolj pri produktu cestni promet. Na nekoliko manjši upad prodaje na
poslovnem področju interkontinentalnega prometa je v največji meri vplivala rast prodaje produkta letalski promet,
s pridobitvijo enkratnih večjih poslov, medtem ko je na drugi strani epidemija na tem področju najbolj prizadela
pomorski promet. Kljub epidemiji pa je z dejavnostmi zapolnitve skladiščnih kapacitet in pridobivanja poslov z višjo
dodano vrednostjo uspelo preseči prodajne rezultate predhodnega leta na poslovnem področju logistične rešitve.
V letu 2020 je skupina Intereuropa nadaljevala trend rasti povprečne prodajne marže iz predhodnega leta in dvignila
povprečno prodajno maržo v letu 2020 glede na leto 2019 za 0,5 odstotne točke.
SLIKA 8: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
MED LETOMA 2017 IN 2020
Prihodki od prodaje skupine
Prihodki od prodaje družbe
Načrt prihodkov od
prodaje skupine
Načrt prihodkov od
prodaje družbe
Stopnja rasti prihodkov od
prodaje skupine
Stopnja rasti prihodkov od
prodaje družbe
200
150
100
50
0
-50
-100
v mio EUR
stopnja rasti v odstotkih
25
20
15
10
5
0
-5
-10
2017
151
160160
150
104
112
112
104
139
95
2018 2019 2020
Znižanje prodaje v letu 2020 tako v skupini kot tudi v obvladujoči družbi je vplivalo na znižanje produktivnost dela,
merjeno s prihodki od prodaje na zaposlenega.
SLIKA 9: GIBANJE PRIHODKOV OD PRODAJE NA ZAPOSLENEGA
1
SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
MED LETOMA 2017 IN 2020
v mio EUR
20
15
10
5
0
-5
-10
Prihodki od prodaje
skupine na zaposlenega
Prihodki od prodaje
družbe na zaposlenega
Načrt prihodkov od prodaje
skupine na zaposlenega
Načrt prihodkov od prodaje
družbe na zaposlenega
Stopnja rasti prihodkov od prodaje
skupine na zaposlenega
Stopnja rasti prihodkov od prodaje
družbe na zaposlenega
116
113
125 124
180
198
192
182
107
166
2017 2018 2019 2020
250
200
150
100
50
0
-50
-100
stopnja rasti v odstotkih
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
63
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
V letu 2020 se je v skupini povečal delež stroškov dela v prihodkih od prodaje, rahlo se je povečal tudi povprečni
strošek dela na zaposlenega.
SLIKA 10: STRUKTURA POSLOVNIH ODHODKOV KOT DELEŽ V PRIHODKIH OD PRODAJE SKUPINE INTEREUROPA
MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
Stroški storitev
Stroški dela
Amortizacija
Stroški materiala
Prevrednotovalni poslovni odhodki
Ostali poslovni odhodki
2
2
2
3
3
2
0
0
0
3
3
2017 2018 2019 2020
69 70 70 70
18
18
18
19
4
4 5
4
5
Skupina Intereuropa je v letu 2020 ustvarila 12,3 milijona evrov EBITDA, kar je za 12 odstotkov manj kot v predhodnem
letu, hkrati pa za 21 odstotkov nad načrti. Poleg najpomembnejšega vpliva padca prodaje so na zaostanek EBITDA v
letu 2020 glede na preteklo leto dodatno vplivali še nižji drugi poslovni prihodki, večinoma zaradi nižjih prihodkov
od odprave slabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin. Pozitivno pa so na EBITDA v letu
2020 vplivali nižji drugi poslovni odhodki. Ti so bili v letu 2019 visoki zaradi ugotovljene prevare v odvisni družbi
na Hrvaškem, višjih odhodkov iz prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih osnovnih sredstvih in
naložbenih nepremičninah ter višjih odhodkov iz oblikovanja rezervacij.
Normalizirani EBITDA je v letu 2020 znašal 11,4 milijona evrov, kar je 16 odstotkov manj, kot je znašal normalizirani
EBITDA za leto 2019.
SLIKA 11: GIBANJE EBITDA
1
IN NORMALIZIRANEGA EBITDA
1
SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
MED LETOMA 2017 IN 2020
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
v tisoč EUR
EBITDA družbe
EBITDA skupine
Normaliziran EBITDA družbe
Normaliziran EBITDA skupine
2017 2018 2019 2020
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
64
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 12: GIBANJE POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA IN NORMALIZIRANEGA POSLOVNEGA IZIDA IZ POSLOVANJA
1
SKUPINE
INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2017 IN 2020
8.000
7.000
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
0
v tisoč EUR
EBIT družbe
EBIT skupine
Normaliziran EBIT družbe
Normaliziran EBIT skupine
2017 2018 20202019
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
2.6.1.3 Finančni prihodki in odhodki
Neto finančni dolg skupine je konec leta 2020 znašal 44,4 milijona evrov in se je v letu 2020 zmanjšal za 10,0 milijona
evrov, kar se odraža tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg / EBITDA, ki je v letu 2020 znašal 3,6-kratnik in je za
7,3 odstotka nižji kot v predhodnem letu. Zmanjšanje neto finančnega dolga je predvsem posledica povečanja stanja
denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, k čemur je pomembno pripomogla sklenitev Dodatka 1 h kreditni pogodbi
s sindikatom bank, s katerim je obvladujoča družba za eno leto odložila plačilo glavnice in obresti ter posledično
odložila izplačilo udeležbe delavcev v dobičku. Obvladujoča družba je Dodatek 1 sklenila v maju 2020, zato da bi
omilila posledice epidemije COVID-19 in negativen vpliv na likvidnostni položaj družbe.
SLIKA 13: GIBANJE EBITDA
1
IN KAZALNIKA NETO FINANČNI DOLG/EBITDA
1
SKUPINE INTEREUROPA MED LETOMA 2017 IN 2020
13.971
16.000
14.000
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
v tisoč EUR
NFD / EBITDA
EBITDA
NFD / EBITDA
8
7
6
5
4
3
2
1
0
2017 2018 2019 2020
5,3
4,9
3,9
3,6
12.739
12.397
12.298
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
SLIKA 14: IZID IZ FINANCIRANJA SKUPINE INTEREUROPA MED LETOMA 2017 IN 2020
3
2
1
0
-1
-2
-3
v mio EUR
Finančni prihodki skupine
Finančni odhodki skupine
2017 2018 2019 2020
Poslovni izid iz financiranja skupine
-2,3
-2,0
-1,1
-1,2
65
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Izid iz financiranja skupine je znašal -1,2 milijona evrov in je bil nekoliko slabši kot v preteklem letu. Najpomembnejšo
kategorijo so predstavljali finančni odhodki za obresti, ki so znašali 0,9 milijona evrov, kar je za 1 milijon evrov manj
kot v preteklem letu, na kar najbolj vplivajo ugodnejši posojilni pogoji, ki jih je obvladujoča družba dogovorila v
postopku refinanciranja posojil, ki se je uspešno zaključil v januarju 2020, ko je obvladujoča družba s sindikatom
bank z Novo Ljubljansko banko, d. d., v vlogi organizatorja in agenta sklenila dolgoročno kreditno pogodbo v višini
54.850.000 evrov. K uspešni izvedbi refinanciranja je pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva h kreditu
v višini 80 odstotkov zneska posojila.
Na rahlo slabši izid iz financiranja so v letu 2020 pomembno vplivali odhodki iz negativnih tečajnih razlik v višini 0,4
milijona evrov, medtem ko so bili v letu 2019 izkazani prihodki iz pozitivnih tečajnih razlik v višini 0,4 milijona evrov.
2.6.1.4 Čisti poslovni izid
Skupina Intereuropa je leta 2020 ustvarila 3,6 milijona evrov čistega poslovnega izida, kar je 0,6 milijona evrov manj
kot v predhodnem poslovnem letu in 2,3 milijona evrov nad načrtom.
Čisti poslovni izid obvladujoče družbe je leta 2020 znašal 2,3 milijona evrov, kar je 1,1 milijon evrov manj kot v
predhodnem letu in 1,2 milijona evrov nad načrtovanim.
2.6.1.5 Struktura izkaza finančnega položaja skupine
Bilančna vsota se je leta 2020 zmanjšala za 2,9 milijona evrov, na kar je najbolj vplivalo zmanjšanje dolgoročnih sredstev.
Dolgoročna sredstva so se zmanjšala za 6,3 milijona evrov, največ osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, ker
so bile investicije v osnovna sredstva v letu 2020 nižje od amortizacije.
Kratkoročna sredstva so se v letu 2020 povišala za 3,4 milijona evrov, večinoma zaradi porasta stanja denarnih sredstev
in njihovih ustreznikov, k čemur je pomembno pripomogla sklenitev Dodatka 1 h kreditni pogodbi s sindikatom bank
v maju 2020.
Na strani obveznosti se je zaradi uspešno izvedenega refinanciranja finančnih obveznosti zmanjšal delež kratkoročnih
obveznosti in povečal delež dolgoročnih obveznosti, kar je okrepilo finančno trdnost skupine.
Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev se je v letu 2020 povečal za 1,9 odstotne točke.
66
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 21: POSTAVKE IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA SKUPINE MED LETOMA 2017 IN 2020 (V 1.000 EUR)
2017 2018 2019 2020
indeks
2020/2019
SREDSTVA 229.672 232.927 223.351 220.444 99
A. DOLGOROČNA SREDSTVA, od tega 188.267 182.977 180.747 174.484 97
opredmetena osnovna sredstva 164.669 157.404 145.262 141.311 97
dolgoročne finančne naložbe 106 102 185 94 50
B. KRATKOROČNA SREDSTVA, od tega 41.405 49.950 42.604 45.960 108
kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz
pogodbe
34.252 33.722 31.931 30.853 97
denarna sredstva 3.618 9.578 6.283 11.609 185
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 229.672 232.927 223.351 220.444 99
A. KAPITAL 117.049 120.229 122.358 124.850 102
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, od tega 81.758 15.470 17.328 68.684 396
dolgoročne finančne obveznosti 66.995 511 2.719 54.199 1.993
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI, od tega 30.865 97.228 83.665 26.909 32
kratkoročne finančne obveznosti 5.786 70.551 58.978 4.419 7
kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz
pogodbe
24.838 26.306 24.341 21.940 90
SLIKA 15: STRUKTURA SREDSTEV SKUPINE MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
Opredmetena osnovna sredstva in
naložbene nepremičnine
Kratkoročne poslovne terjatve in
sredstva iz pogodbe
169 mio EUR
164 mio EUR
175 mio EUR
170 mio EUR
32 mio EUR
31 mio EUR
34 mio EUR
34 mio EUR
16 mio EUR
6 mio EUR
14 mio EUR
12 mio EUR
16 mio EUR
4 mio EUR
20 mio EUR
10 mio EUR
Ostala sredstva
1
Denarna sredstva
2017 2018 20202019
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
Med ostalimi sredstvi so največja sredstva odložene terjatve za davek.
67
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 16: STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV SKUPINE INTEREUROPA MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
Kapital
Dolgoročne finančne obveznosti
125 mio EUR
117 mio EUR
120 mio EUR
1 mio EUR
122 mio EUR
54 mio EUR
67 mio EUR
3 mio EUR
37 mio EUR
4 mio EUR
40 mio EUR 42 mio EUR 39 mio EUR
Ostale obveznosti
6 mio EUR
71 mio EUR
59 mio EUR
Kratkoročne finančne obveznosti
2017 2018 20202019
2.6.1.6 Struktura izkaza finančnega položaja obvladujoče družbe
V strukturi izkaza finančnega položaja obvladujoče družbe je leta 2020 na strani sredstev največja sprememba pri
dolgoročnih sredstvih, med njimi opredmetenih osnovnih sredstvih, na kar vplivajo nižje investicije v letu 2020 in nižja
vrednost pravic do uporabe sredstev v najemu.
Na strani obveznosti je najpomembnejša sprememba pri ročnosti finančnih obveznostih, kar je posledica že omenjene
sklenitve dolgoročne kreditne pogodbe v postopku refinanciranja, ki se je uspešno zaključil v januarju 2020.
TABELA 22: POSTAVKE IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D.,
MED LETOMA 2017 IN 2020 (V 1.000 EUR)
2017 2018 2019 2020
indeks
2020/2019
SREDSTVA 180.279 185.114 176.748 172.272 97
A. DOLGOROČNA SREDSTVA, od tega 153.893 150.992 148.710 145.082 98
opredmetena osnovna sredstva 89.848 85.752 77.641 75.790 98
dolgoročne finančne naložbe, od tega 44.323 44.323 44.889 44.518 99
naložbe v odvisne družbe 44.257 44.257 44.823 44.452 99
B. KRATKOROČNA SREDSTVA, od tega 26.386 34.121 28.038 27.190 97
kratkoročne poslovne terjatve in sredstva iz
pogodbe
23.814 24.210 22.759 22.515 99
kratkoročne finančne naložbe 1.211 1.615 2.326 2.198 95
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 180.279 185.114 176.748 172.272 97
A. KAPITAL, od tega 80.797 85.005 87.228 89.225 102
osnovni kapital 27.489 27.489 27.489 27.489 100
kapitalske rezerve 18.455 18.455 18.455 18.455 100
rezerve za pošteno vrednost 32.342 32.183 30.627 30.545 100
B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI, od tega 76.364 10.121 11.254 62.845 558
dolgoročne finančne obveznosti 66.327 0 870 52.642 6.048
C. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI, od tega 23.118 89.988 78.267 20.202 26
kratkoročne finančne obveznosti 5.196 71.778 61.505 6.045 10
kratkoročne poslovne obveznosti in obveznosti iz
pogodbe
17.875 18.073 16.623 13.944 84
68
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 17: STRUKTURA SREDSTEV OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
Opredmetena osnovna sredstva in
naložbene nepremičnine
Naložbe in posojila v skupini
Kratkoročne poslovne terjatve in
sredstva iz pogodbe
95 mio EUR
92 mio EUR
99 mio EUR
96 mio EUR
47 mio EUR
47 mio EUR
46 mio EUR
46 mio EUR
9 mio EUR
3 mio EUR
8 mio EUR
2 mio EUR
12 mio EUR
0,4 mio EUR
14 mio EUR
5 mio EUR
Ostala sredstva
1
Denarna sredstva
23 mio EUR
23 mio EUR
24 mio EUR
24 mio EUR
2017 2018 20202019
1
Alternativno merilo uspešnosti poslovanja (APM), opredeljeno v poglavju Alternativna merila uspešnosti poslovanja v tabeli 23 na strani 70.
Med ostalimi sredstvi je najpomembnejša postavka odložene terjatve za davek.
SLIKA 18: STRUKTURA OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
Kapital
Dolgoročne finančne obveznosti
89 mio EUR
81 mio EUR
85 mio EUR
0 mio EUR
87 mio EUR
53 mio EUR
66 mio EUR
1 mio EUR
24 mio EUR
6 mio EUR
28 mio EUR
28 mio EUR 27 mio EUR
Ostale obveznosti
5 mio EUR
72 mio EUR
62 mio EUR
Kratkoročne finančne obveznosti
2017 2018 20202019
69
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.6.1.7 Alternativna merila uspešnosti poslovanja
Skupina Intereuropa za prikaz uspešnosti poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih
opredeljuje ESMA (European Securities and Markets Authority). Izbrana APM poslovanja dodatno razkrivajo uspešnost
poslovanja skupine Intereuropa.
TABELA 23: SEZNAM ALTERNATIVNIH MERIL USPEŠNOSTI POSLOVANJA
Alternativno merilo uspešnosti
poslovanja
Pojasnilo izračuna Razlog za izbor merila
EBITDA
EBITDA = poslovni izid iz poslovanja + amortizacija +
prevrednotovalni poslovni odhodki pri NOS in OOS
– prevrednotovalni poslovni prihodki od odprave
slabitev pri NOS in OOS.
EBITDA odraža uspešnost
poslovanja, je glavni vir
zagotavljanja donosov delničarjev.
Normaliziran EBITDA – skupina
Izločen vpliv drugih poslovnih prihodkov,
odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz
udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku,
stroškov dela iz kriznega dodatka, v letu 2019 pa
poleg že naštetega še odhodkov iz učinka prevare v
odvisni družbi, prihodkov iz odprave oblikovanega
popravka vrednosti iz prejetja plačila stare poslovne
terjatve na podlagi sodne poravnave, odhodkov iz
popravka napak iz preteklih let v odvisnih družbah
skupine ter odhodkov iz izločitve odvisne družbe iz
konsolidacije.
Normaliziran EBITDA odraža
uspešnost poslovanja ob izločitvi
vseh izrednih vplivov, torej EBITDA
rednega poslovanja.
Normaliziran EBITDA – obvladujoča
družba
Izločen vpliv drugih poslovnih prihodkov,
odhodkov iz oblikovanja rezervacij, odhodkov iz
udeležbe delavcev in najete delovne sile v dobičku,
stroškov dela iz kriznega dodatka, v letu 2019
pa poleg že naštetega še prihodkov iz odprave
oblikovanega popravka vrednosti iz prejetja
plačila stare poslovne terjatve na podlagi sodne
poravnave.
Normaliziran EBIT – skupina
Veljajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za
skupino z dodatnim vplivom popravka amortizacije
zaradi spremembe življenjske dobe nepremičnin.
Normaliziran EBIT odraža uspešnost
poslovanja ob izločitvi vseh
izrednih vplivov, torej EBIT rednega
poslovanja.
Normaliziran EBIT – obvladujoča
družba
Veljajo enake izločitve vplivov kot pri EBITDA za
obvladujočo družbo z dodatnim vplivom popravka
amortizacije zaradi spremembe življenjske dobe
nepremičnin.
Dodana vrednost Dodana vrednost = EBITDA + stroški dela
Dodana vrednost je osnovni
ekonomski indikator in temeljno
merilo gospodarske aktivnosti ter
uspeha. Vsebinsko pomeni novo
ustvarjeno vrednost, ki jo je skupina
Intereuropa ustvarila v enem letu.
Dodana vrednost / zaposlenega
Dodana vrednost / zaposlenega = dodana vrednost
/ povprečno število zaposlenih na osnovi delovnih
ur (FTE)
Kazalnik produktivnosti, ki odraža,
kakšna je povprečna na novo
ustvarjena vrednost na zaposlenega
v skupini Intereuropa.
Neto finančni dolg
Neto finančni dolg = finančne obveznosti – dana
posojila in depoziti – denar
Neto finančni dolg v absolutni
vrednosti pokaže splošno
zadolženost skupine Intereuropa
ter njeno sposobnost poravnati
vse svoje finančne dolgove, če bi
zapadli takoj.
Neto finančni dolg / EBITDA Kazalnik = neto finančni dolg / EBITDA
Kazalnik odraža sposobnost skupine
Intereuropa za poplačilo finančnih
obveznosti, saj odraža, v koliko letih
bi se lahko finančni dolg poplačal
iz obstoječih likvidnih sredstev in
ustvarjenega denarnega toka iz
poslovanja.
70
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Alternativno merilo uspešnosti
poslovanja
Pojasnilo izračuna Razlog za izbor merila
Čista dobičkonosnost kapitala –
ROE
ROE = čisti poslovni izid / povprečni kapital
izračunan: ((končni kapital – čisti poslovni izid) +
začetni kapital) / 2
Kazalnik odraža sposobnost skupine
Intereuropa pri ustvarjanju čistega
poslovnega izida glede na kapital.
Donos na kapital je tudi pokazatelj
uspešnosti poslovodstva pri
povečevanju vrednosti družbe za
lastnike.
Čista dobičkonosnost sredstev –
ROA
ROA = čisti poslovni izid / povprečni sredstva
izračunana: (končna sredstva + začetna sredstva) / 2
Kazalnik odraža sposobnost skupine
Intereuropa pri ustvarjanju čistega
poslovnega izida glede na sredstva.
Čista dobičkonosnost prihodkov
Čista dobičkonosnost prihodkov = čisti poslovni izid
/ skupni prihodki (čisti prihodki od prodaje + drugi
prihodki od poslovanja + finančni prihodki)
Kazalnik odraža sposobnost
skupine Intereuropa pri ustvarjanju
čistega poslovnega izida glede na
prihodke.
Produktivnost
Produktivnost = prihodki od prodaje / povprečno
število zaposlenih na osnovi delovnih ur (FTE)
Kazalnik odraža učinkovitost
zaposlenih pri ustvarjanju prihodkov
do prodaje.
Ostala sredstva
Ostala sredstva = neopredmetena sredstva + druga
dolgoročna poslovna sredstva + dolgoročne
poslovne terjatve + odložene terjatve za davek
+ dolgoročno dana posojila in depoziti + druge
dolgoročne finančne naložbe + sredstva (skupine
za odtujitev) za prodajo + zaloge + kratkoročna
posojila, depoziti + kratkoročne terjatve za davke iz
dobička + druga kratkoročna sredstva.
Metodologija prikaza ostalih
sredstev v strukturi bilance stanja
Finančne in poslovne obveznosti
Dolgoročne finančne obveznosti+ dolgoročne
poslovne obveznosti + kratkoročne finančne
obveznosti + kratkoročne poslovne obveznosti
+ odložene obveznosti za davek + obveznosti iz
pogodbe + kratkoročne obveznosti za davek iz
dobička
Metodologija prikaza finančnih in
poslovnih obveznosti v strukturi
bilance stanja
2.6.1.8 Analiza denarnega toka
Na ravni skupine je bilo v letu 2020 ustvarjenih 9,6 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za 24
odstotkov ali 3,0 milijona evrov manj kot v letu 2019. Izid naložbenih aktivnosti skupine je bil negativen, in sicer v višini
-0,9 milijona evrov. Največji spremembi glede na leto 2019 sta bili pri postavkah neto denarni tok iz kratkoročno
danih depozitov (-1,6 milijona evrov) in izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (+1,3 milijona evrov). Po
pokritju negativnega čistega denarnega toka iz financiranja v višini -3,4 milijona evrov, ki je bil za 12,8 milijona evrov
boljši od lanskega leta, so družbe skupine konec leta 2020 izkazovale za 11,6 milijona evrov denarnih sredstev, kar
je za 5,3 milijona evrov oziroma 85 odstotkov več kot konec leta 2019. Ker je relativna velikost obvladujoče družbe v
primerjavi z drugimi družbami zelo visoka, so vzroki gibanj denarnih tokov skupine večinoma enaki kot v obvladujoči
družbi, kar pojasnjujemo v naslednjem odstavku.
Obvladujoča družba je v letu 2020 ustvarila 4,9 milijona evrov čistega denarnega toka iz poslovanja, kar je za
4,2 milijona evrov manj kot v letu 2019. Od tega 0,3 milijona evrov izhaja iz manjšega dobička iz poslovanja pred
spremembami čistih obratnih sredstev in davkov, preostanek pa iz spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij.
Največji učinek je bil pri spremembi poslovnih obveznosti (-1,9 milijona evrov) in spremembi terjatev (-1,3 milijona
evrov), kar posledično pomeni povečanje angažiranega obratnega kapitala za 3,2 milijona evrov.
Čisti denarni tok iz naložbenja je znašal -1,4 milijona evrov, kar je za 2,6 milijona evrov manj kot v letu 2019, predvsem
zaradi manjših prejemkov iz prodaje osnovnih sredstev (-2,9 milijona evrov).
Čisti denarni tok iz financiranja je bil dosežen v višini -3,9 milijona evrov, kar je za 9,1 milijona evrov več kot v letu
2019. Večji vpliv na zmanjšanje neto odlivov so imeli predvsem vračilo začasno koriščenih revolving posojil v začetku
leta 2019 (5,5 milijona evrov, koriščeni konec leta 2018), negativen vpliv posojilnih aktivnosti v skupini v letu 2020 in
pozitiven v letu 2019 (-2,7 milijona evrov), nižji neto odlivi poslovnim bankam (6,7 milijona evrov), ki so v največji meri
posledica maja 2020 dogovorjenega odloga plačil glavnic in obresti za obdobje enega leta.
71
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 24: DENARNI TOK SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., MED LETOMA 2017 IN 2020
(V 1.000EUR)
Skupina Obvladujoča družba
2017 2018 2019 2020 2017 2018 2019 2020
Čisti denarni tok iz poslovanja 9.742 12.317 12.573 9.602 6.469 9.112 9.101 4.876
Čisti denarni tok iz naložbenja -832 -2.886 311 -874 425 -2.930 1.253 -1.360
Čisti denarni tok iz financiranja -10.570 -3.437 -16.185 -3.375 -8.303 -1.165 -13.027 -3.899
Tečajne razlike iz denarnih sredstev -16 -34 6 -27 0 0 0 0
Denarni izid v obdobju iz rednega
poslovanja
-1.660 5.994 -3.301 5.353 -1.409 5.017 -2.673 -383
2.7 DELNICA IN LASTNIŠKA STRUKTURA
Pandemija COVID-19 je v letu 2020 vplivala na delovanje gospodarstva, od koder se je vpliv razširil tudi na kapitalske
trge. Ljubljanska borza je kljub strmemu padcu borznega indeksa SBITOP ob začetku epidemije leto zaključila z 31
odstotkov višjim prometom z delnicami kot leto prej, borzni indeks SBITOP pa je utrpel znižanje za 2,8 odstotka.
Intereuropina delnica IEKG je ob manjšem nihaju tečaja leto zaključila na ravni 1,16 evra, in to s prometom, ki je znašal
44 odstotkov prometa iz leta 2019.
Delnice družbe Intereuropa, d. d.
Osnovni kapital družbe Intereuropa, d. d., je bil v letu 2020 sestavljen iz 27.488.803 delnic, od tega 16.830.838
navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z oznako IEKG in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih
delnic z oznako IEKN. Navadne delnice so kotirale v Prvi kotaciji na Ljubljanski borzi, medtem ko se s prednostnimi
delnicami na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ni trgovalo. Z navadno delnico IEKG se na Ljubljanski borzi
trguje od leta 1998, v Prvo kotacijo pa je uvrščena od leta 2005.
Družba Pošta Slovenije, d. o. o., je 13. novembra 2019 izvršila nakup paketa delnic in je ob začetku leta 2020 tako
imela v lasti 72,1-odstotni delež v kapitalu družbe Intereuropa, d. d. Delež Pošte Slovenija, d. o. o., je bil sestavljen
iz 9.168.425 navadnih delnic IEKG in vseh 10.657.965 prednostnih delnic IEKN. Po zaključku prevzemne ponudbe
ostalim delničarjem je v januarju 2020 pridobila še dodatnih 2.408.846 navadnih delnic IEKG in tako svoj lastniški
delež povečala na 80,9 odstotka.
72
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
TABELA 25: KLJUČNI PODATKI O DELNICI
2017 2018 2019 2020
Število vseh delnic 27.488.803 27.488.803 27.488.803 27.488.803
Število prednostnih delnic IEKN 10.657.965 10.657.965 10.657.965 10.657.965
Število navadnih delnic IEKG 16.830.838 16.830.838 16.830.838 16.830.838
– od tega število lastnih delnic 18.135 18.135 18.135 18.135
Knjigovodska vrednost delnice v EUR (31. december) 2,94 3,09 3,18 3,25
Podatki o trgovanju IEKG
Zaključni tečaj v EUR (31. december) 2,00 2,60 1,43 1,16
Tehtani povprečni tečaj v EUR 2,26 2,50 2,29 1,40
Najvišji tečaj v EUR 2,40 3,00 2,80 1,87
Najnižji tečaj v EUR 1,17 1,93 1,40 1,02
Tržna kapitalizacija v tisoč EUR 33.679 43.760 24.068 19.524
Promet v tisoč EUR 2.558 2.010 1.207 526
Kazalniki
Čisti dobiček na delnico v EUR 0,01 0,15 0,12 0,08
Denarni tok na delnico v EUR 0,16 0,30 0,28 0,23
Bruto dividenda na delnico v EUR 0,00 0,00 0,00 0,00
P/BV 0,68 0,84 0,45 0,36
P/CF 12,37 8,7 5,03 5,15
P/E 200,00 17,33 11,92 14,50
Kapitalski donos 69,6 % 29,9 % -45,0 % -18,9 %
Dividendni donos 0,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 %
Skupni donos 69,6 % 29,9 % -45,0 % -18,9 %
Pojasnila:
Knjigovodska vrednost delnice: kapital/(število vseh delnic – število lastnih delnic).
Tržna kapitalizacija: zaključni tečaj ob koncu leta × število delnic, ki kotirajo na borzi.
Čisti dobiček ali izguba na navadno delnico: čisti dobiček ali izguba, ki pripada navadnim delničarjem/(število navadnih delnic – število lastnih delnic).
Denarni tok na delnico: (čisti dobiček – dividende + amortizacija)/(število vseh delnic – število lastnih delnic).
P/BV: zaključni tečaj ob koncu leta/knjigovodska vrednost delnice.
P/CF: zaključni tečaj ob koncu leta/denarni tok na delnico.
P/E: zaključni tečaj ob koncu leta/čisti dobiček na delnico.
Kapitalski donos: porast zaključnega tečaja v enem letu.
Dividendni donos: bruto dividenda/zaključni tečaj ob koncu leta.
Trgovanje z delnico IEKG
Z delnico IEKG je bilo v letu 2020 manj trgovanja kot leto prej. Sklenjenih je bilo 449 poslov, v katerih je lastnika
zamenjalo 377.621 delnic IEKG. Letni promet z delnico je znašal 0,5 milijona evrov, povprečni dnevni promet pa 2,1
tisoč evrov. Tržna vrednost delnice IEKG se je gibala v vrednostnem intervalu med 1,02 in 1,87 evra za delnico in leto
zaključila na ravni 1,16 evra. V letu dni je tako delnica IEKG izgubila 18,9 odstotka, slovenski borzni indeks SBITOP pa
2,8 odstotka svoje vrednosti. Tako je bila ob koncu leta nižja tudi tržna kapitalizacija navadnih delnic IEKG, ki je znašala
19,5 milijona evrov.
73
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
SLIKA 19: GIBANJE ENOTNEGA TEČAJA DELNICE IEKG IN INDEKSA SBI TOP LETA 2020
zaključni tečaj IEKG (EUR)
4,00
3,00
2,00
1,00
0,00
jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
zaključni tečaj IEKG (EUR)
SBITOP (indeksne točke)
1.000
900
800
700
600
SBITOP (indeksne točke)
SLIKA 20: PROMET Z DELNICO INTEREUROPE LETA 2020
jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
promet (v 1000 EUR)
80
70
60
50
40
30
20
10
0
Lastniška struktura družbe
Koncentracija lastniške strukture se je v letu 2020 povečala. V januarju se je na prevzemno ponudbo Pošte Slovenija,
d. o. o., odzvalo 990 delničarjev, ki so bili imetniki skupno 2.408.846 delnic IEKG. Pošta Slovenije, d. o. o., je tako
svoj lastniški delež povečala na 80,9 odstotka. Do konca leta je svoje delnice odprodalo še 299 delničarjev, tako da
se je število delničarjev prek leta zmanjšalo za 36 odstotkov s 3.608 na 2.319. Skupni lastniški delež desetih največjih
delničarjev se je od 31. decembra 2019 povečal za 7,4 odstotne točke in je konec leta znašal 95,0 odstotka.
Ob koncu leta 2020 je bil v lastniški strukturi glede na stanje pred enim letom za 5 odstotnih točk manjši delež fizičnih
oseb in za 3 odstotne točke manjši delež finančnih družb, medtem ko je bil delež Pošte Slovenije, d. o. o., večji za 9
odstotnih točk. Delež delnic v lasti tujih vlagateljev je znašal 0,3 odstotka.
TABELA 26: DESET NAJVEČJIH DELNIČARJEV V KAPITALU OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., NA DAN 31. DECEMBRA 2020
Zap.
št.
Delničar
Št.delnic
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2020
1. Pošta Slovenije, d. o. o. 22.235.236 80,9 %
2. Luka Koper, d. d. 1.344.783 4,9 %
3. Kapitalska družba, d. d. 719.797 2,6 %
4. Luka Koper INPO, d. o. o. 615.730 2,2 %
5. SDH, d. d. 474.926 1,7 %
6. Zavarovalnica Triglav, d. d. 332.918 1,2 %
7. Odv. pisarna Jereb (fid. rač.) 134.599 0,5 %
8. fizična oseba 117.967 0,4 %
9. fizična oseba 76.873 0,3 %
10. fizična oseba 73.196 0,3 %
74
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Konec leta 2020 je bilo na posebnem računu Kapitalske družbe, d. d., ki je v skladu s členom 48.a Zakona o
nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 5/17) namenjen vrednostnim papirjem, 118 navadnih delnic, ki
so se jim imetniki odpovedali oziroma pripadajo Republiki Sloveniji. Kapitalska družba ne sme uresničevati glasovalnih
pravic iz teh vrednostnih papirjev.
SLIKA 21: LASTNIŠKA STRUKTURA ZDRUŽENO ZA OBA RAZREDA DELNIC OBVLADUJOČE DRUŽBE INTEREUROPA, D. D., NA DAN 31.
DECEMBRA 2020
Fizične osebe 5,3 %
KAD-ZNVP 48.a 0,0 %
Luka Koper* 7,1 %
Pošta Slovenije, d. o. o. 80,9 %
Finančne družbe 1,5 %
Ostala podjetja 1,1 %
Kapitalska družba, d. d. 2,6 %
SDH, d. d. 1,7 %
Lastne delnice 0,1 %
* Vključeni družba Luka Koper, d. d., in njena odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., v 100-odstotni lasti.
Lastništvo delnic med člani uprave in nadzornega sveta
Med člani uprave in nadzornega sveta ni bilo sprememb v lastništvu delnic. Člani uprave niso bili imetniki delnic
družbe Intereuropa, d. d.
Število delnic članov nadzornega sveta je prikazano v naslednji tabeli.
TABELA 27: ŠTEVILO DELNIC IEKG V LASTI ČLANOV NADZORNEGA SVETA NA DAN 31. DECEMBRA 2020
Delničar
Št.delnic
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2020
Tjaša Benčina, članica nadzornega sveta 40 0,0001 %
Odobreni kapital
Družba Intereuropa, d. d., na dan 31. decembra 2020 ni imela odobrenega kapitala.
Dividendna politika
Družba leta 2020 ni izplačala dividend.
Komuniciranje s finančnimi javnostmi
Načela komuniciranja s finančnimi javnostmi so opredeljena v politiki upravljanja Intereurope, d. d., ki je dostopna
na spletni strani www.intereuropa.si. Družba stremi k redni, odkriti in natančni komunikaciji z obstoječimi lastniki, kar
je eden od temeljev za gradnjo uspešnega poslovanja. Poudarek namenja ustreznemu komuniciranju z vlagatelji ter
korektno in sproti posreduje informacije bankam upnicam.
Pri tem dosledno upošteva pravila in priporočila razkrivanja informacij Ljubljanske borze ter si prizadeva za čim boljše
korporativno komuniciranje. Izvaja ga z uporabo naslednjih komunikacijskih orodij in dejavnosti:
• redna skupščina delničarjev;
• redna objava poslovnih rezultatov in drugih cenovno občutljivih informacij;
• redno komuniciranje prek sistema SEOnet;
• redno komuniciranje z mediji;
• sprotna objava informacij o poslovanju na spletnih straneh družbe.
Družba je odprta tudi za neposredna mnenja in predloge delničarjev, ki jih zbira na elektronskem naslovu
vlagatelji@intereuropa.si.
75
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Finančni koledar objav za leto 2021
Datum Objava
4. 2. 2021–10. 3. 2021 Tiho obdobje
11. 3. 2021
četrtek
Objava informacije o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., v letu 2020
29. 4. 2021
četrtek
Objava revidiranega Letnega poročila za leto 2020
1. 5. 2021–19. 5. 2021 Tiho obdobje
20. 5. 2021
četrtek
Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d.,
za obdobje januar–marec 2021
24. 6. 2021
četrtek
Objava sklepov skupščine delničarjev
6. 8. 2021–26. 8. 2021 Tiho obdobje
26. 8. 2021
četrtek
Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d.
d., za obdobje januar–junij 2021 in predstavitev planskih dokumentov skupine Intereuropa in obvladujoče
družbe Intereuropa, d. d., za leto 2022
30. 10. 2021 – 17. 11. 2021 Tiho obdobje
18. 11. 2021
četrtek
Objava nerevidiranega poročila o poslovanju skupine Intereuropa in obvladujoče družbe Intereuropa, d. d.,
za obdobje januar–september 2021
Navedeni so predvideni datumi objav. Morebitne spremembe datumov bodo objavljene na spletni strani
http://www.intereuropa.si.
V času tihih obdobij družba Intereuropa, d. d., javnosti ne daje informacij o poslovanju.
Predvidene redne objave in druge nadzorovane informacije bodo objavljene na spletni strani Ljubljanske borze, d. d.,
prek sistema SEOnet (http://seonet.ljse.si) in na spletni strani http://www.intereuropa.si.
76
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.8 UPRAVLJANJE TVEGANJ
Tveganje je vsaka negotovost glede prihodnjih poslovnih dogodkov, ki lahko zmanjša verjetnost in/ali vpliv doseganja
poslovnih ciljev ter tako negativno vpliva na uspešnost poslovanja. Zato družbe skupine Intereuropa uporabljajo sistem
upravljanja tveganj kot orodje za vzdrževanje konkurenčne prednosti na trgu, zmanjševanje verjetnosti finančne ali
druge izgube, izgube dobrega imena in zmanjšanja ugleda skupine ter povečevanje poslovne uspešnosti skupine.
Politika upravljanj tveganj je v družbah skupine Intereuropa opredeljena s pravilnikom o upravljanju tveganj v skupini
Intereuropa, nadgrajenim leta 2020. Pravilnik opredeljuje proces upravljanj tveganj v vseh družbah skupine in obsega:
• odgovornosti in pristojnosti ključnih oseb pri upravljanju tveganj;
• opredelitev in vrste tveganj;
• opredelitev procesa upravljanja tveganj;
• metodologijo merjenja izpostavljenosti tveganjem;
• proces upravljanja škodnih dogodkov in vzpostavitev registra škodnih dogodkov;
• način vzpostavitve registra tveganj ter
• načine obveščanja in poročanja.
Ocenjevanje izpostavljenosti tveganjem poteka v dveh korakih, in sicer najprej na ravni vsake družbe v skupini, kjer
mora biti tveganje ocenjeno s strani skrbnika in tudi s strani poslovodstva odvisne družbe, ter na ravni skupine, kjer
se stopnja tveganja izračuna kot seštevek ocenjenih tehtanih povprečnih letnih vrednosti škod v družbah, kjer je
tveganje prepoznano. Ocenjena povprečna letna vrednost škode v posamezni družbi je izračunana kot produkt
pogostosti nastanka nezaželenega dogodka in ocenjene vrednosti posledic uresničitve nezaželenega dogodka.
Določitev stopnje tveganja za skupino iz izračunane tehtane povprečne vrednosti ocenjenih letnih vrednosti škod je
prikazana v tabeli 28.
TABELA 28: STOPNJE TVEGANJA ZA SKUPINO INTEREUROPA
Stopnja tveganja za skupino Ocenjena letna škoda skupine v EUR
1 X<=20.000
2 20.001<X<=50.000
3 50.001<X<=80.000
4 80.001<X<=110.000
5 110.001<X<=160.000
6 160.001<X<=210.000
7 210.001<X<=260.000
8 260.001<X<=310.000
9 310.001<X<=410.000
10 410.001<X<=510.000
11 510.001<X<=610.000
12 610.001<X<=710.000
13 710.001<X<=960.000
14 960.001<X<=1.210.000
15 1.210.001<X<=1.460.000
16 X>=1.460.001
Tveganja s prepoznano stopnjo tveganja v razponu:
• 1–4 predstavljajo tveganja z nizko stopnjo tveganja in so manj pomembna;
• 5–8 predstavljajo tveganja s srednjo stopnjo tveganja in so zmerna;
• 9–12 predstavljajo tveganja z visoko stopnjo tveganja in so pomembna;
• 13–16 predstavljajo tveganja z zelo visoko stopnjo tveganja in so zelo pomembna. To so ključna tveganja skupine.
77
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
Za opredelitev politike upravljanja tveganj in vpeljavo celotnega procesa upravljanja tveganj v skupini Intereuropa je
pristojno poslovodstvo obvladujoče družbe.
Sistematično se s tveganji ukvarjata upravljavec tveganj in odbor za upravljanje tveganj – skupaj izvajata dejavnosti
procesa upravljanja tveganj. Upravljavec tveganj na sejah člane odbora seznani s prepoznanimi tveganji, obravnavajo
se predlagani ukrepi za obvladovanje tveganj z roki izvedbe in odgovornimi osebami, spremlja se uspešnost izvajanja
sprejetih ukrepov za obvladovanje tveganj. Odbor na sejah obravnava tudi zaznane škodne dogodke.
Družbe skupine Intereuropa se pri poslovanju srečujejo z različnimi vrstami tveganj, ki so združena v pet skupin, in
sicer:
• strateška tveganja,
• operativna tveganja,
• finančna tveganja,
• tveganja skladnosti s predpisi in
• tveganja ugleda.
Ob koncu leta 2020 je bilo na ravni skupine prepoznanih 50 tveganj, od tega štiri z visoko stopnjo tveganja, 14 s
srednjo stopnjo tveganja in 32 z nizko stopnjo tveganja.
Med prepoznanimi tveganji so največja operativna tveganja, in sicer tako po številu kot po ocenjenih povprečnih
letnih potencialnih škodah. To so tveganja, ki predstavljajo možnost izgube zaradi neustreznega ali neuspešnega
izvajanja notranjih postopkov, procesov ali zaradi zunanjih dogodkov. Med njimi je prepoznano tudi eno tveganje z
visoko stopnjo tveganja, in sicer tveganje pojava epidemije in negativen vpliv na poslovanje. V skupini Intereuropa se
je že takoj ob izbruhu epidemije v marcu 2020 pristopilo k izvajanju vseh potrebnih ukrepov za preprečevanje širjenja
okužbe in zaščito zdravja zaposlenih ter zagotavljanja neprekinjenega poslovanja. Kljub uspešno izvajanim ukrepom
tako v prvem kot tudi drugem valu epidemije se skupina negativnemu vplivu na poslovanje ni mogla popolnoma
izogniti.
Strateška tveganja so tveganja nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega
izvajanja sprejetih odločitev in premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Ta tveganja so odvisna od
skladnosti med postavljenimi strateškimi cilji in poslovno strategijo za dosego teh ciljev, od uporabljenih sredstev za
doseganje ciljev in od kakovosti izvedbe. Ob koncu leta 2020 je bilo v skupini prepoznanih devet strateških tveganj,
med njimi so prepoznana tri z visoko stopnjo tveganja, in sicer tveganje prevare s strani poslovodstev, tveganje izgube
statusa carinskih terminalov v dveh odvisnih družbah skupine ter tveganje, da strateške investicije ne bodo izvedene v
pričakovanem roku. Tako tveganju prevare s strani poslovodstev kot tveganju izgube statusa carinskih terminalov se je
v letu 2020 znižala prepoznana stopnja tveganja. K znižanju stopnje tveganja so prispevali izvedeni ukrepi na področju
korporativnega upravljanja odvisnih družb, uvajanje sistema za preprečevanje prevar in prenehanje izvajanja storitev
carinskega terminala v Sarajevu.
Tveganja skladnosti s predpisi so tveganja, da družbe skupine ne poslujejo skladno z veljavnimi zakoni in
podzakonskimi akti, drugimi predpisi, politikami in deklaracijami, ki zavezujejo družbe, in notranjimi akti družb. Nanašajo
se na upravljanje družbe, odnose z zaposlenimi in panožne standarde ter so povezana s sistemi notranjih kontrol in
politike varnosti ter osebno odgovornostjo poslovodstev, članov nadzornih svetov in odgovornostjo pravnih oseb.
V skupini Intereuropa je bilo ob koncu leta 2020 prepoznanih sedem tveganj skladnosti s predpisi, med njimi pa ni
bilo tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja.
Ob koncu leta 2020 je bilo v skupini Intereuropa prepoznanih pet finančnih tveganj. To so tveganja, povezana s
sposobnostjo ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanja finančnih odhodkov in ohranjanja vrednosti finančnega
premoženja. Med prepoznanimi ni tveganj z visoko ali zelo visoko stopnjo tveganja, likvidnostno tveganje je
prepoznano s srednjo stopnjo tveganja, ostala pa z nizko stopnjo tveganja. Podrobnejše informacije o izpostavljenosti
finančnim tveganjem so v računovodskem poročilu skupine v pojasnilu številka 31.
78
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.9 RAZVOJ, NALOŽBE
2.9.1 RAZVOJ INFORMATIZACIJE POSLOVANJA
Aktivnosti in projekti v letu 2020 so bili zaznamovani s pandemijo COVID-19, ki je pomembno vplivala tudi na
področje informatizacije procesov. Da bi minimizirali vpliv epidemije na delovanje družbe, je bila ključna aktivnost
zagotovitev tehničnih sredstev za zagotavljanje dela od doma za večje število zaposlenih in hkrati zagotavljanje
ustrezne informacijske varnosti. Prav tako je bila pomembna zaščita ključnih IT-kadrov, ki so omogočili tako delo in
nemoteno delovanje IT-sistema. Tako sta bila nastavljena sistem in proces, ki sta omogočala delo od doma, brez
večjih investicij za celotno skupino Intereuropa, hkrati pa se to ni odrazilo z zmanjšanjem nivoja IT-storitev.
Kljub temu smo v letu 2020 izpeljali večji del načrtovanih projektov, in sicer:
• zaključek projektov uvedbe finančno računovodske rešitve SAP v odvisnih družbah AD Intereuropa Beograd,
Intereuropa Kosova, Intereuropa Skopje, Intereuropa Sajam in Interzav;
• delna uvedba poslovne informacijske rešitve Wex v odvisni družbi AD Intereuropa Beograd, ki se nadaljuje v letu
2021;
• uvedba sistema Wex-WMS v skladiščnih procesih Intereuropa RTC Sarajevo;
• izdelava in uvajanje mobilne rešitve za sledenje pošiljk polnih in delnih nakladov;
• informacijski sistem CRM je bil uveden v večini družb skupine Intereuropa;
• sistem poslovno obveščanje BI je bil uveden na področju prodaje, upravljanja poslovnih terjatev, analize poslovanja,
zaključuje pa se izgradnja sistema za spremljanje učinkovitosti izvedbe operativnih procesov;
• konec leta 2020 je bila vzpostavljena neodvisna funkcija informacijske varnosti;
• začele so se izvajati sinergije s Pošto Slovenije na področju informacijske infrastrukture.
Za doseganje strateških ciljev informatike, poslovnega načrta skupine Intereuropa in sinergij na ravni skupine Pošta
Slovenije so leta 2021 načrtovani naslednji ključni projekti in dejavnosti:
• vzpostavitev sekundarne IT-lokacije za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja;
• povezava komunikacijskega omrežja skupine Intereuropa z omrežjem Pošte Slovenije;
• izgradnja vmesnikov za povezovanje poslovnih informacijskih sistemov Intereurope in Pošte Slovenije;
• nadaljevanje uvedbe poslovne informacijske rešitve Wex v preostalih odvisnih družbah;
• uvedba sistema za spremljanje učinkovitosti izvedbe operativnih procesov v okviru projekta za poslovno obveščanje BI.
79
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.9.2 NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA
2.9.2.1 Skupina Intereuropa
Skupina Intereuropa je leta 2020 izvedla za 2,1 milijona evrov naložbenih vlaganj v osnovna sredstva, od tega 0,6
milijona evrov v nepremičnine ter 1,5 milijona evrov v opremo in neopredmetena sredstva. S tem je bilo izpolnjenih
31 odstotkov letnega načrta naložb. Na prekinitev in zamik investicijskih vlaganj ter s tem delno uresničitev plana je
močno vplivala pandemija COVID-19.
Največ sredstev je bilo namenjenih za razvoj in posodobitev informacijske tehnologije, in sicer 0,4 milijona evrov, za
ograje skladišč v Mariboru, Dravogradu in Ljubljani s sodobnim sistemom varovanja 0,3 milijona evrov ter za obnovo
pisarniških prostorov za najemnike v Mariboru 0,3 milijona evrov.
TABELA 29: PREGLED IZVEDBE NAČRTOVANIH NALOŽBENIH VLAGANJ SKUPINE INTEREUROPA IN OBVLADUJOČE DRUŽBE
LETA 2020 TER PRIMERJAVA Z LETOM 2019 (V 1.000 EUR)*
Nepremičnine
Oprema in
neopredmetena sredstva
Skupaj naložbe
leto
2019
načrt
2020
leto
2020
leto
2019
načrt
2020
leto
2020
leto
2019
načrt
2020
leto
2020
ind.
20/19
ind. 20 /
načrt 20
Intereuropa, d. d. 327 2.120 374 1.276 2.028 905 1.603 4.148 1.279 79,8 30,8
Odvisne družbe 329 933 189 957 1.796 637 1.286 2.729 826 64,2 30,3
Skupaj skupina 656 3.053 563 2.233 3.824 1.542 2.889 6.877 2.105 72,9 30,6
* Razdelitev na opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva: v okviru skupnih naložb leta 2020 v višini 2.105 tisoč evrov je bilo na ravni
skupine izvedenih 2.020 tisoč evrov naložb v opredmetena osnovna sredstva, v neopredmetena sredstva pa 85 tisoč evrov.
2.9.2.2 Načrti za leto 2021
Na ravni skupine se predvideva v opredmetena in neopredmetena sredstva vložiti 8,4 milijona evrov, največ v
obnovo in prenovo skladiščne infrastrukture in skladiščne opreme ter IT-opremo in neopredmetena sredstva.
80
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
2.10 DEZINVESTIRANJE POSLOVNO NEPOTREBNEGA PREMOŽENJA
V okviru Strateškega razvojnega programa skupine Intereuropa do leta 2025 je predvidena nadaljnja prodaja non-
core in nestrateških nepremičnin, kar bo omogočalo ohranjanje vzdržne zadolženosti skupine ob investiranju v nove
skladiščne kapacitete.
Leta 2020 je skupina Intereuropa prodala za 2,7 milijona evrov osnovnih sredstev, katerih knjigovodska vrednost je
znašala 2,3 milijona evrov, medtem ko je leta 2019 prodala za 3,4 milijona evrov osnovnih sredstev, katerih knjigovodska
vrednost je znašala 2,9 milijona evrov.
Leta 2020 so bile prodane naslednje večje nepremičnine:
• skladišče s pripadajočim zemljiščem v Zagrebu;
• pisarniški prostori v Zagrebu;
• poslovni prostori v Pljevlji v Črni gori;
• poslovni prostori na Ptuju;
• zemljišče v Pločah na Hrvaškem.
Poleg navedenega je bila decembra 2020 sklenjena prodajna pogodba za poslovno stavbo v Nikšiću v Črni gori.
81
02 / POSLOVNO POROČILO
INTEREUROPA / POSLOVNO POROČILO / 2020
03
Trajnostni
razvoj
03 TRAJNOSTNI RAZVOJ
3.1 KADROVSKE ZADEVE
V letu 2020 je na poslovne procese in delovno okolje v skupini bistveno vplivala pandemija COVID-19. V družbi
so bili sprejeti številni ukrepi in interna navodila za spopadanje z izzivi v na novo nastalih okoliščinah, ki so zahtevale
preventivno in odgovorno delovanje vseh zaposlenih ter dosledno spoštovanje sprejetih ukrepov.
V družbi so bili zaposleni kontinuirano seznanjeni z vsemi ukrepi, ki so sledili priporočilom NIJZ in tudi drugih
inštitucij (Medicina dela prometa in športa), ki izdajajo omenjena priporočila in pripomorejo k zagotavljanju varovanja
zaposlenih v času epidemije.
Upoštevala so se splošna priporočila za preprečevanje širjenja okužbe, to je temeljito umivanje rok oziroma
razkuževanje, higiena kašlja, fizična distanca in nošenje mask. Za komunikacijo med zaposlenimi in sestanke so se v
največji možni meri uporabljale metode, ki niso vključevale osebnih stikov (telefoni, videokonference, internet itd.).
Zaposlenim z urejenimi informacijskimi dostopi je bilo v času epidemije odrejeno delo od doma, ki ga je opravljalo
občasno ali za določeno obdobje v skupini 389 oseb; iz slovenskega dela skupine 297 zaposlenih, 62 zaposlenih
iz odvisne družbe na Hrvaškem ter 30 iz odvisne družbe v Bosni in Hercegovini. V manjšem obsegu se je delo od
doma izvajalo tudi v drugih odvisnih družbah. Zaposlenim s povečanim tveganjem za poslabšanje zdravstvenega
stanja je stalno delo od doma omogočeno do prenehanja epidemioloških razmer. V slovenskem delu skupine se
bo fleksibilnost v obliki organizacije dela na domu v določenem obsegu nadaljevala tudi po koncu epidemije na
podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi za delo od doma.
Zaradi zmanjšanja obsega poslovanja je bilo v skupini v letu 2020 na čakanje za določeno obdobje napotenih 221
zaposlenih oziroma 16 odstotkov zaposlenih. Zaradi razloga višje sile, to je karantene, varstva otrok in odsotnosti javnega
prevoza, pa je bilo v skupini Intereuropa odsotnih od dela še 90 zaposlenih. Skladno z zakonodajo posameznih držav
so družbe koristile možnosti različnih finančnih subvencij za premagovanje poslovnih težav.
V celotni skupini je bilo okuženih 108 oseb, kar predstavlja 7 odstotkov vseh zaposlenih, vključno z najetimi delavci.
3.1.1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH
V skupini Intereuropa je bilo v letu 2020 povprečno zaposlenih 1.349 delavcev, stanje na zadnji dan leta 2020 pa
je znašalo 1.337 zaposlenih, od tega 44,7 odstotka v slovenskem delu skupine, ostalih 55,3 odstotka zaposlenih pa v
odvisnih družbah v tujini. Skupno se je število zaposlenih v skupini zmanjšalo za 19 sodelavcev oziroma 1,4 odstotka.
Dva zaposlena v odvisni družbi v Albaniji nista vključena v skupno število zaposlenih skupine Intereuropa, ker se ta
odvisna družba ne uskupinjuje v računovodskih izkazih.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
84
SLIKA 22: DELEŽI ŠTEVILA ZAPOSLENIH PO DRŽAVAH, V KATERIH IMA SKUPINA INTEREUROPA SVOJE DRUŽBE
Slovenija; 597; 44,7 %
Hrvaška; 290; 21,7 %
Bosna in Hercegovina; 124; 9,3 %
Srbija; 97; 7,3 %
Črna gora; 114; 8,5 %
Kosovo; 49; 3,7 %
Severna Makedonija; 38; 2,8 %
Ukrajina; 28; 2,1 %
3.1.2 GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH
V skupini Intereuropa je bilo v letu 2020 realiziranih 142 novih zaposlitev in 161 prekinitev delovnega razmerja. Za največ
potreb po novih zaposlitvah je bil razlog povečan obsega dela in pridobitev novih poslov, in sicer 39 odstotkov, 36
odstotkov na novo zaposlenih delavcev je nadomestilo delavce, ki so odšli iz družbe ali bili na dolgotrajnih bolniških
odsotnostih, 25 odstotkov na novo zaposlenih v skupini so predstavljali delavci, ki so predhodno opravljali delo v
Intereuropi prek zaposlitvenih agencij.
Med odhodi so, kot že običajno, prevladovala sporazumna prenehanja, takih je bilo 48 odstotkov.
Stopnja fluktuacije zaposlenih, ki so odšli iz skupine Intereuropa na lastno željo, je znašala 5,8 odstotka, kar je za 1,9
odstotne točke manj kot v letu 2019.
Pri nadomeščanju sodelavcev, ki odidejo iz skupine Intereuropa, se najprej preveri možnost prerazporeditve in
napredovanja ustreznih internih kadrov za opravljanje zahtevnejših in vodilnih del. Izjemoma se na višje pozicije
kadruje določen delež zunanjih kandidatov zaradi specifičnih kompetenc, ki jih v družbi primanjkuje, in konkurenčnih
prednosti.
TABELA 30: ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO POSAMEZNIH DRUŽBAH SKUPINE INTEREUROPA
Družba 31. 12. 2019 31. 12. 2020 Odmik 20-19 Indeks 20/19
Intereuropa, d. d., Koper 609 586 -23 96
Interagent, d. o. o., Koper 9 8 -1 89
Interzav, d. o. o., Koper 3 3 0 100
Družbe v Sloveniji 621 597 -24 96
Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb 286 282 -4 99
Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb 9 8 -1 89
Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo 144 124 -20 86
AD Intereuropa, logističke usluge Beograd 83 97 14 117
Intereuropa Kosova L.C.C., Priština 33 49 16 148
Zetatrans A.D. Podgorica 113 114 1 101
Intereuropa Skopje, DOO 38 38 0 100
TOV TEK ZTS, Užgorod 29 28 -1 97
Družbe zunaj Slovenije 735 740 5 101
SKUPAJ 1.356 1.337 -19 99
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
85
SLIKA 23: GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V SKUPINI INTEREUROPA MED LETOMA 2017 IN 2020
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
Število zaposlenih
2017 2018 2019 2020
Družbe v Sloveniji
Družbe v tujini
Skupaj
602
611
621
597
767
716
735
740
1.369
1.327
1.356
1.337
3.1.2.1 Prožne oblike zaposlovanja
V skupini Intereuropa je usmeritev, da vsaj 10 odstotkov delavcev opravlja delo prek fleksibilnih oblik dela, ki
omogočajo lažje uravnavanje števila zaposlenih potrebam delovnih procesov in boljšo odzivnost na spremembe v
organizaciji dela. Med fleksibilne oblike dela, ki morajo biti usklajene z zakonodajo posameznih držav, se uvršča delo
prek kadrovskih agencij, študentskega servisa in zaposlitve za določen čas.
Delavci, ki opravljajo delo prek zaposlitvenih agencij, so poleg pravic in obveznosti deležni vseh drugih ugodnosti,
ki veljajo za zaposlene delavce. Več kot polovica teh delavcev je zaposlenih za nedoločen čas. V skupini so tovrstne
oblike dela prek agencij in študentskih servisov prisotne na delovnih mestih z nižjo dodano vrednostjo (referentsko
delo, skladišča ipd.) ali kot začasne projektne zaposlitve in v primerih nadomeščanja začasno odsotnih delavcev.
V letu 2020 je v skupini prek agencij in študentskih servisov povprečno opravljalo delo, preračunano na polni delovni
čas, 206 delavcev: 182 delavcev prek zaposlitvenih agencij (188 v letu 2019) in 24 prek študentskih servisov (45 v letu
2019). Delež fleksibilne delovne sile (agencijski delavci in študenti) je znašal 13,7 odstotka vseh delavcev v skupini,
preračunano na polni delovni čas, kar je za 1,7 odstotne točke manj kot v preteklem letu.
Med fleksibilne oblike se štejejo tudi redne zaposlitve, sklenjene za določen čas, ki jih je bilo ob koncu leta 2020 v
skupini Intereuropa 11 odstotkov oziroma 144 zaposlenih.
3.1.2.2 Proces integracije postopkov s Pošto Slovenije
V letu 2020 so se nadaljevali postopki integracije skupine Intereurope in Pošte Slovenije, ki predvidevajo centralizacijo
podpornih služb, ki bo omogočila centralno vodenje in upravljanje. Njen namen je poenotenje in optimizacija
internih postopkov, procesov in resursov, krepitev kompetenc in dobrih praks ter doseganje sinergijskih učinkov za
obe družbi. O združevanju podpornih funkcij ter prerazporeditvah zaposlenih so potekala posvetovanja s sindikati in
svetom delavcev obeh družb.
3.1.3 STRUKTURA ZAPOSLENIH
3.1.3.1 Struktura zaposlenih po spolu, starosti in na vodilnih delovnih mestih
Glede na naravo dela je v skupini Intereuropa zaposlenih več moških kot žensk, delež zaposlenih po spolni strukturi
ostaja na ravni skupine enak kot v preteklem letu. V primerjavi z letom prej se je v slovenskem delu skupine za dober
odstotek povečal delež žensk, skupno v družbah v tujini pa za slab odstotek zmanjšal. Odstotek vodstvenega in
vodilnega kadra z individualno pogodbo se je v primerjavi s preteklim letom v skupini zmanjšal za 0,7 odstotka.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
86
TABELA 31: STRUKTURA ZAPOSLENIH PO SPOLU, STAROSTI IN NA VODILNIH DELOVNIH MESTIH
31. 12. 2020
Delež zaposlenih po spolu v skupini 62,9 % moških, 37,1 % žensk
slovenski del skupine 54,8 % moških, 45,2 % žensk
skupno družbe v tujini 69,5 % moških, 30,5 % žensk
Povprečna starost v slovenskem delu skupine 48,2 let (47,6 leta moški, 48,8 leta ženske)
Povprečna starost v ostalih družbah v tujini od 42 let do 49,7 let
Delež managementa (z individualno pogodbo) v skupini 4,9 % (60,6 % moških, 39,4 % žensk)
delež managementa (z individualno pogodbo) v slovenskem delu skupine 4,4 % (59,3 % moških, 40,7 % žensk)
delež managementa (z individualno pogodbo) v družbah v tujini 5,3 % (61,5 % moških, 38,5 % žensk)
3.1.3.2 Struktura zaposlenih po izobrazbi
Izobrazbena struktura zaposlenih že vrsto let ostaja v približno enakih okvirih. Glede na osnovno dejavnost družbe,
to je logistična operativa in skladiščenje, prevladuje kader s srednješolsko in poklicno izobrazbo. V primerjavi z letom
prej se je za 0,5 odstotne točke povečal delež zaposlenih z več kot srednješolsko izobrazbo, za prav toliko pa zmanjšal
delež zaposlenih, ki imajo manj kot IV. stopnjo izobrazbe.
SLIKA 24: IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH V SKUPINI INTEREUROPA MED LETOMA 2017 IN 2020
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
v odstotkih
2017 2018 2019 2020
I.–III. st. izobr.
IV.–V. st. izobr.
VI.–VIII. st. izobr.
5,8 % 6,1 %
5,6 %
6,1 %
57,6 % 57,9 % 57,9 %57,0 %
36,6 % 36,0 % 36,5 %36,9 %
3.1.3.3 Invalidi
TABELA 32: ŠTEVILO IN DELEŽ INVALIDOV V SKUPINI INTEREUROPA
31. 12. 2020
Število in delež invalidov v skupini 44 invalidov (20 s krajšim delovnim časom, 24 s polnim delovnim časom); 3,3 %
slovenski del skupine 35 invalidov (20 s krajšim delovnim časom, 15 s polnim delovnim časom); 5,7 %
skupno družbe v tujini 9 invalidov (9 s polnim delovnim časom); 1,2 %
Večinski delež zaposlenih, ki imajo status invalida, je prisoten v obvladujoči družbi. Za 14 invalidov Intereuropa, d. d.,
uveljavlja nagrado za preseganje zakonsko predpisane kvote, ki za podjetja v panogi prometa in skladiščenja določa
najmanj 3 odstotke invalidov od skupnega števila zaposlenih.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
87
3.1.4 IZOBRAŽEVANJE IN RAZVOJ ZAPOSLENIH
3.1.4.1 Sistemi usposabljanja, prepoznavanja in spremljanja potrebnih znanj
Med bistvenimi dejavniki, ki prispevajo h konkurenčnosti družbe in hitri odzivnosti na spreminjajoče se zahteve trga,
so znanje in veščine zaposlenih. Z usposabljanjem in različnimi oblikami motiviranja si skupina Intereuropa prizadeva
za karierni razvoj zaposlenih in zagotavljanje potrebnih znanj za izvajanje konkurenčnih logističnih storitev. To so
predvsem strokovna znanja s področja logistike, skladiščenja različnih vrst blaga, carinjenja, organizacije prevozov idr.
Poleg tega je nujno zagotavljanje tudi podpornih znanj na področju vodenja organizacije in podpornih funkcij (pravo,
računovodstvo, finance, informatika, kadri, varnost in zdravje pri delu) ter znanja tujih jezikov, veščin komunikacije idr.
V družbah skupine se vsako leto skozi proces planiranja identificirajo potrebe po navedenih znanjih ter pripravi plan
usposabljanja za zaposlene na ravni posameznih organizacijskih enot in družb v okviru skupine. V večjih družbah
skupine poteka planiranje v povezavi s procesom vodenja s cilji skozi letne pogovore. Uresničevanje stroškovnega
vidika izobraževalnega procesa glede na plan se spremlja četrtletno, na letni ravni pa se preverja tudi vsebinska
ustreznost izvedenih programov usposabljanja. Kakovost izobraževanja se preverja z občasnimi anketami in ponovnim
letnim ocenjevanjem potrebnih organizacijskih znanj skozi letne pogovore. Ključne splošne kompetence, ki se
preverjajo, so timsko delo, ustrezen odnos do kupcev, samostojnost in odgovornost ter prilagodljivost. Povprečna
ocena razvitosti kompetenc je ustrezna. Če je razvitost kompetence zaposlenega pod pričakovanji, se izvedejo
ustrezni programi usposabljanja.
3.1.4.2 Realizacija usposabljanja v letu 2020
V letu 2020 je bilo v skupini za usposabljanje zaposlenih evidentiranih 7.713 ur, kar je 4.426 ur manj kot leto prej.
Na navedeno razliko so vplivala predvsem obsežnejša interna izobraževanja s področja varstva in zdravja pri delu,
izvedena v odvisni družbi na Hrvaškem v letu 2019 (3.202 ur). Povprečno so se zaposleni v skupini usposabljali 6 ur, v
slovenskem delu skupine 4 ure, v odvisnih družbah v tujini 7 ur.
Na izvajanje usposabljanja so v letu 2020 vplivali tudi ukrepi preprečevanja širjenja koronavirusa, saj so bile interne
oblike usposabljanja okrnjene, zunanja usposabljanja pa v času epidemije odpovedana ali prestavljena. Večji delež
usposabljanj je v družbi potekal prek krajših oblik e-učenja in spletnih konferenc. Z internimi strokovnjaki je bilo
izvedenih manj usposabljanj kot v predhodnih letih, in sicer le 13 odstotkov. To so bila, kot že običajno, izobraževanja
s področja varstva in zdravja pri delu ter usposabljanja za upravljanje logističnih procesov z IT-podporo v obvladujoči
družbi ter odvisnih družbah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem.
Glede na vsebino je bil največji delež usposabljanj namenjen pridobivanju logističnih znanj, in sicer 36 odstotkov,
z 29 odstotki so sledila usposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu, dobrih 27 odstotkov je zavzemalo
izpopolnjevanje strokovno specifičnih znanj z različnih področij podpornih dejavnosti družbe, manjši delež so
zavzemala usposabljanja iz vodenja in prodaje ter izpopolnjevanje poslovnega angleškega jezika.
Od obsežnejših izobraževanj bi lahko v slovenskem delu skupine izpostavili e-usposabljanje s področja informacijske
varnosti, ki se ga je udeležilo in tako preverilo svoje znanje 83 odstotkov zaposlenih, ki opravljajo delo z uporabo
računalnika, poleg tega pa tudi usposabljanje 22 vodij, ki so pridobivali veščine učinkovite komunikacije in ciljnega
vodenja. Zaradi epidemioloških ukrepov sta bila od treh modulov izvedena le dva, za del vodij pa bo celotno
usposabljaje realizirano, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale.
V odvisnih družbah v tujini je treba poudariti, poleg že zgoraj omenjenih usposabljanj za uporabo informacijskih
programov v logističnih procesih, tudi praktično usposabljanje skupine 22 skladiščnikov iz odvisne družbe Intereuropa
Zagreb, ki so se spoznavali s procesom dela v skladišču poslovne enote Celje.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
88
SLIKA 25: STRUKTURA IZOBRAŽEVANJA V SKUPINI INTEREUROPA PO VSEBINAH LETA 2020
VPD 29,34 %
Logistika 35,68 %
Strokovno specifična znanja 27,22 %
Vodenje 4,20 %
Trženje / prodaja 0,29 %
Tuji jeziki 3,28 %
TABELA 33: IZOBRAŽEVANJE V SKUPINI INTEREUROPA, PRIMERJAVA MED LETOMA 2017 IN 2020
2017 2018 2019 2020
Število ur funkcionalnega izobraževanja (seminarji, tečaji, strokovna
srečanja itd.)
13.633 14.384 12.138 7.713
Število ur internega prenosa znanj 4.695 4.727 4.776 1.007
Število udeležb na izobraževanjih (seminarji, tečaji, strokovna
srečanja itd.)
1.483 1.479 1.296 1.090
Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR (skupaj)* 99.657 100.249 56.902 58.630
Porabljena sredstva za izobraževanje v EUR na zaposlenega* 73 75 42 44
* Podatek zajema samo stroške kotizacij.
3.1.4.3 Kompetenčni center za razvoj kadrov v logistiki
Intereuropa, d. d., je od septembra 2019 do maja 2022 vključena v evropski projekt Kompetenčnega centra za razvoj
kadrov v logistiki, »KOC Logins«. Cilj projekta je razvijati kompetence zaposlenih in s tem povečati njihovo prilagodljivost,
zaposljivost in učinkovitost ter krepiti ozaveščenost zaposlenih in delodajalcev o nujnosti vseživljenjskega učenja.
Družba sodeluje kot partner v konzorciju s še 31 slovenskimi podjetji iz logistične panoge. V podjetju deluje tudi
projektna pisarna, ki med drugim organizira, koordinira usposabljanja, poroča o delu in pripravlja zahtevke za
sofinanciranje.
V okviru projekta je bilo v letu 2020 v Intereuropi, d. d., izvedenih 47 usposabljanj, na katerih je bilo udeleženih 93
zaposlenih, nekateri tudi večkrat.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
89
3.1.5 ENAKA OBRAVNAVA VSEH DELAVCEV IN VAROVANJE PRED TRPINČENJEM IN
DISKRIMINACIJO NA DELOVNEM MESTU, SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC IN
DOSTOJANSTVA
V skupini Intereuropa se vsem zaposlenim v času trajanja zaposlitve in iskalcem zaposlitve zagotavlja enaka obravnava
ne glede na katero koli od osebnih okoliščin, kot so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje,
politično ali drugo prepričanje, izobrazba, gmotno stanje, družbeni položaj, družinsko stanje, invalidnost, zdravstveno
stanje, starost, spolna usmerjenost. Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija.
Delodajalec zagotavlja enako obravnavo vseh zaposlenih, zlasti pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju,
izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnosti z dela, delovnih razmerah,
delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter tudi pri uresničevanju drugih pravic iz delovnega razmerja.
V obvladujoči družbi je sprejet pravilnik, ki ureja varstvo zaposlenih pred spolnim in drugim nadlegovanjem ter
trpinčenjem (mobbing) in diskriminacijo na delovnem mestu in v zvezi z delom ter določa postopke za ukrepanje
ob morebitnem pojavu tovrstnega nadlegovanja, trpinčenja ali diskriminacije. Na ravni skupine družb Intereuropa
je sprejet etični kodeks skupine, ki določa standarde etike in integritete pri delovanju zaposlenih skupine, poleg
omenjenih pa so z ustreznimi akti v posamezni družbi urejene pravice oseb do varovanja osebnih podatkov (GDPR),
upravljanja konfliktov interesov in drugo.
3.1.6 SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
V slovenskem delu skupine ter odvisnih družbah v Bosni in Hercegovini in Ukrajini aktivno deluje svet delavcev, ki
vključuje zaposlene v sprejemanje pomembnih kadrovskih, ekonomskih ter drugih odločitev v družbi. Svet delavcev
v Bosni in Hercegovini združuje 7 članov, v družbi v Ukrajini 14 članov, v slovenskem delu skupine ga sestavlja 13
članov iz posameznih organizacijskih enot na različnih lokacijah. V letu 2020 je bilo v slovenskem delu skupine
organiziranih 13 sej, na katerih so bili poleg članov sveta delavcev vedno prisotni člani uprave in direktorica kadrovsko
splošnega sektorja ter drugi vodilni zaposleni po potrebi. Obravnavane so bile različne teme: predstavitev finančnih
poročil, problematika kadrov, nagrajevanja, pravic delavcev ob prevzemu Pošte Slovenije, posvetovanja pri sprejetju
pravilnikov družbe in organizacije poslovanja itd. Zaposleni so bili z vsebino vseh sej in sprejetih sklepov redno
seznanjeni prek interne spletne strani.
Pravice zaposlenih zastopata v slovenskem delu skupine dva reprezentativna sindikata, v katera je vključenih 34
odstotkov zaposlenih. Sindikat deluje tudi v odvisni družbi v Črni gori, kjer vključuje 95 odstotkov zaposlenih, in na
Hrvaškem, kjer je v sindikat vključenih 12 odstotkov zaposlenih. Reprezentativni sindikati v drugih družbah ne delujejo.
3.1.6.1 Nova kolektivna pogodba družbe Intereuropa, d. d.
V februarju 2020 je Uprava družbe Intereuropa, d. d., s predstavniki reprezentativnih sindikatov (ŠAK-KS 90 in Sindikat
cestnega prometa) družbe podpisala novo kolektivno pogodbo, katere glavni namen sprememb je bila stimulativna
ureditev plačnih razmerij ter dolgoročna stabilnost in konkurenčnost družbe.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
90
3.1.7 SKRB ZA ZAPOSLENE IN ŠIRŠE DRUŽBENO OKOLJE
Skupina Intereuropa zagotavlja zaposlenim širok nabor dodatnih ugodnosti, s katerimi vpliva na izboljšanje kakovosti
dela in časa, ki ga zaposleni preživijo v delovnem okolju.
Zaradi lažjega usklajevanja dela in družine imajo starši z majhnimi otroki pravico in možnost koriščenja fleksibilnega
krajšega delovnega časa. To možnost je leta 2020 v skupini koristilo povprečno osem zaposlenih na mesec. Prav tako
se v slovenskem delu skupine Intereuropa ohranja tradicija obdarovanja otrok zaposlenih ob novoletnih praznikih z
vrednostnim bonom otroške trgovine v višini 30 evrov.
Že 14 let delodajalec v slovenskem delu skupine financira dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih. Vanj so
vključeni vsi zaposleni za nedoločen čas, po preteku enega leta pa tudi zaposleni za določen čas. Družba sofinancira
pokojninski načrt tako, da v korist zavarovancev vplačuje mesečno del premije za zavarovanje glede na starost
zaposlenega: do dopolnjenega 35. leta delodajalec vplača 70 odstotkov premije, nad 35. letom starosti 80 odstotkov
ter nad 45. letom 90 odstotkov premije do zakonsko določene višine 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega.
Del sredstev se vsako leto namenja tudi zaposlenim, ki imajo zaradi slabega zdravstvenega stanja in daljših bolniških
odsotnosti nižji dohodek ter potrebujejo finančno pomoč za dodatne zdravstvene storitve, ter ob smrti družinskega
člana ali zaposlenega. Leta 2020 je delodajalec v skupini denarno priskočil na pomoč 44 sodelavcem, za kar je
namenil 22 tisoč evrov.
Najzvestejšim zaposlenim delodajalec podeljuje jubilejne finančne nagrade in priznanja za 10, 20, 30 in 40 let dela v
skupini Intereuropa. Leta 2020 je 69 sodelavcev v skupini prejelo priznanje za okrogli jubilej, od tega 5 sodelavcev za
40 let dela v Intereuropi, 19 za 30 let dela, 36 za 20 let dela.
Zaposlenim in upokojencem nudi skupina Intereuropa možnost letovanja v počitniških enotah Intereurope (zdravilišča,
morje, gore).
Spodbuja rekreativne dejavnosti zaposlenih s ciljem ohranjati in krepiti zdravje ter dogodke »team buildinga« v okviru
posameznih enot in med enotami (pikniki, srečanja, razna praznovanja, športna tekmovanja, tekaški maratoni, planinski
pohodi itd.).
Dijakom in študentom se omogoča opravljanje obvezne šolske prakse ter možnost mentorskih pomoči pri pripravi
seminarskih in diplomskih nalog. Strokovnjaki Intereurope kot predavatelji sodelujejo na šolah in konferencah.
3.1.7.1 Merjenje organizacijske klime »Zlata nit«
Vsaki dve leti poteka v slovenskem in hrvaškem delu skupine merjenje organizacijske klime »Zlata nit«. Na podlagi
rezultatov zadnjega merjenja v letu 2019 so v letu 2020 v obeh navedenih družbah potekale aktivnosti za izboljšanje
rezultatov na področju nagrajevanja, ki je bilo poleg komuniciranja identificirano kot potrebna priložnost za izboljšave.
Kot že omenjeno, je bila v obvladujoči družbi sprejeta nova kolektivna pogodba, v odvisni družbi na Hrvaškem pa so
poslovni rezultati omogočili 2-odstotno povišanje bruto plač.
Intereuropa, d. d., je na natečaju, ki poteka pod okriljem projekta Zlata nit prejela priznanje »SPP – Z leti še vedno
Zavzeti«. Tovrstno priznanje se podeli podjetjem, ki izvajajo ukrepe in izkazujejo skrb za osebno rast in razvoj zaposlenih,
starih nad 45 let.
3.1.8 ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM
Kljub epidemiji bolniška odsotnost v letu 2020 v skupini Intereuropa ni porasla, ravno nasprotno, dolgoročni cilj
zmanjšati ali ohranjati bolniško odsotnost zaradi bolezni in poškodb pri delu pod 4,5 odstotka je bil v letu 2020 na
ravni skupine dosežen. Bolniška odsotnost je znašala 4,4 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke manj v primerjavi z
letom prej. Tudi v obvladujoči družbi se je bolniška odsotnost v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 0,5 odstotne
točke in je znašala 5,4 odstotka. Vzroke za zmanjšanje bolniških odsotnosti se lahko z veliko verjetnostjo pripiše delu na
domu, saj so se zaposleni z lažjimi bolezenskimi oblikami namesto bolniške odsotnosti posluževali tudi omenjenega
načina dela.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
91
3.1.9 VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Za poslovno uspešnost skupine Intereuropa so poleg zagotavljanja ustrezne kakovosti poslovanja pomembni tudi
skrb za varnost in zdravje zaposlenih, zadovoljstvo in ustrezna delovna zmožnost zaposlenih, kar zagotavlja optimalno
storilnost, motiviranost in zavzetost pri delu.
Doseganje višjih standardov in dobrega počutja zaposlenih na področju varnosti in zdravja na delovnih mestih
se zagotavlja z urejenostjo delovnih prostorov in delovnih mest, vlaganjem v izboljšavo delovnih pogojev,
posodabljanjem tehnoloških postopkov, nabavo nove sodobnejše in varnejše delovne opreme, uporabo
predpisane osebne varovalne opreme, meritvami delovnega okolja, rednimi pregledi delovne opreme in ustreznim
izobraževanjem zaposlenih.
3.1.9.1 Promocija zdravja pri delu
Promocija zdravja na delovnem mestu je zakonsko obvezna ter predstavlja enega najpomembnejših temeljev
za varnost in zdravje delavcev. Cilj ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu je zagotavljati zdravo in varno
delovno okolje, ohranjati delovno sposobnost delavcev ter zmanjševati stopnjo bolniških odsotnosti z dela.
V obvladujoči družbi se od leta 2014 projektno izvaja promocija zdravja pri delu. V letu 2020 je bil poudarek na
izvajanju ukrepov za izboljšanje psihičnega zdravja ter na preprečevanju bolezni dihal in rakavih obolenj. V ta namen
so bile planirane različne aktivnosti, kot so rekreacija v najetih dvoranah in fitnes centrih, planinski pohodi ter druge
rekreativne dejavnosti s ciljem ohranjati in krepiti zdravje zaposlenih, ozaveščati zaposlene o pomembnosti zdrave
prehrane, dostavljati sadje na delovno mesto, koristiti občasno 15-minutno masažo vratnega in ramenskega obroča
na delovnem mestu in spodbujati k aktivnemu odmoru med delom. Zaradi izbruha epidemije COVID-19 je bila
večina aktivnosti izvedena v manjšem obsegu.
3.1.9.2 Področje zdravstvenega varstva
V sodelovanju s pooblaščenimi zdravniki medicine dela je bilo na predhodne, obdobne in druge usmerjene
zdravstvene preglede v skupini Intereuropa napotenih 365 delavcev, kar je 18 delavcev manj kot v letu 2019 oziroma
4,7 odstotka manj v primerjavi z letom 2019. V obvladujoči družbi je bilo na predhodne, obdobne in druge usmerjene
zdravstvene preglede napotenih 196 delavcev, od tega 137 redno zaposlenih in 59 najetih, kar je 48 delavcev manj
kot v letu 2019 oziroma 19,7 odstotka manj v primerjavi z letom 2019. Cepljenje proti gripi je bilo v letu 2020 za vse
državljane Republike Slovenije brezplačno. Zaposleni so se na cepljenje prijavljali individualno.
3.1.9.3 Poškodbe pri delu
Na ravni skupine Intereuropa se je v letu 2020 pri delu poškodovalo 15 delavcev, kar je dva več kot v letu 2019
oziroma 0,96 odstotka poškodovanih glede na število vseh delavcev. Vse poškodbe delavcev, ki so se zgodile v letu
2020, so bile lažje oblike, na primer udarci s predmetom, ureznine in zdrsi, razlog poškodb pa trenutna nepazljivost
pri delu.
Pri usposabljanju delavcev je bilo veliko pozornosti namenjene pravilnemu in zdravemu načinu dela s poudarkom na
tveganjih za nastanek nesreč na posameznem delovnem mestu.
3.1.9.4 Pregledi in preizkusi delovne opreme
Pri uporabi delovne opreme nastajajo v delovnem procesu določena tveganja za poškodbe ali zdravstvene okvare
delavcev. Vsa delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo pri svojem delu in katere uporaba je lahko nevarna ali
škodljiva, mora biti ustrezno pregledana in preizkušena v rokih, ki jih predpiše proizvajalec, oziroma v rokih, ki jih
predpisuje zakonodaja.
V skupini Intereuropa je bilo v letu 2020 pregledanih in preizkušenih 529 kosov različne delovne opreme, med katero
spadajo predvsem viličarji, dvigala, hidravlične nakladalne ploščadi, ovijalni stroji, različno električno orodje ter drugi
stroji in naprave.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
92
3.1.9.5 Delo od doma
Ob izbruhu pandemije COVID-19 je bila v skupini Intereuropa sprejeta odločitev, da se zaradi preprečevanja širjenja
okužbe zaposlenim v največji možni meri zagotovi možnost opravljanja dela od doma. Skupaj s pooblaščenim
zdravnikom medicine dela je bil pripravljen seznam delovnih mest z možnostjo opravljanja dela od doma. Z vidika
varnosti in zdravja pri delu je delodajalec tisti, ki je dolžan zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje. Zaposlenim je
bila za nemoteno opravljanje dela od doma zagotovljena ustrezna računalniška oprema. Dobili so ustrezna navodila
za ureditev varnega in zdravega delovnega mesta.
3.1.9.6 Varstvo pred požarom
Zagotavljanje požarne varnosti je izredno pomembno za varnost ljudi, premoženja in okolja. Poleg rednega
usposabljanja zaposlenih za varstvo pred požarom se posebna skrb namenja zagotavljanju nadzora nad tveganji za
nastanek požara. V letu 2020 je bilo v skupini Intereuropa opravljenih več pregledov, preizkusov in meritev, in sicer
na 26 strelovodnih napeljavah in na 79 sklopih električnih instalacij. Pregledanih in preizkušenih je bilo 1.592 kosov
različne opreme za varstvo pred požarom (gasilni aparati, notranji in zunanji hidranti in sistemi aktivne požarne zaščite).
V obvladujoči družbi so bili v letu 2020 na 13 strelovodnih napeljavah in 32 sklopih električnih instalacij opravljeni
pregledi, preizkusi in meritve. Pregledanih in preizkušenih je bilo 1.417 kosov različne opreme za varstvo pred
požarom (gasilni aparati, notranji in zunanji hidranti in sistemi aktivne požarne zaščite).
3.2 OKOLJSKE ZADEVE IN ENERGETSKA UČINKOVITOST
Skupina Intereuropa pri zmanjševanju nevarnih emisij v okolje, omejevanju izgub energije ter ločevanju in recikliranju
odpadkov upošteva predpisane zakonske normative ter sledi smernicam energetskega zakona in evropskim
smernicam okoljskih direktiv.
Energetska učinkovitost in odgovorno ravnanje do okolja sta sestavni del delovnih procesov in poslovnih odločitev.
Nanašata se na:
• upoštevanje energetske učinkovitosti stavb in naprav;
• ravnanje z odpadki in odpadno računalniško opremo;
• postopke rokovanja z nevarnim tovorom;
• svetlobno onesnaževanje;
• monitoring odpadnih voda.
Energetska učinkovitost in ločeno zbiranje odpadkov
V družbah skupine Intereuropa s področja energetske učinkovitosti se izvajajo naslednji ukrepi:
• redno čiščenje in servisiranje peči, dimnikov in klimatskih naprav;
• redno servisiranje delovnih strojev in druge opreme;
• zamenjava dotrajanih klimatskih naprav in delovnih strojev;
• uravnavanje grelnih naprav ter dodatna regulacija in nadzor delovanja kurilnih naprav med obratovanjem in med
prostimi dnevi.
V letu 2020 je Intereuropa izvedla naslednje investicije na področju energetske učinkovitosti:
• obnova kotlovnice v Celju – boljši izkoristek peči in cenejši energent;
• zamenjava starih in energetsko neučinkovitih klimatskih naprav z novimi;
• zamenjava stare in energetsko potratne razsvetljave s sodobnejšo.
Skupna vrednost nabav za energetsko učinkovitejše rešitve je v letu 2020 znašala 152 tisoč evrov.
Na skladiščnih strehah skupine Intereuropa je postavljenih šest sončnih elektrarn s skupno močjo 4.889 kWp, kar
zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.350 gospodinjstev. S tem skupina Intereuropa prispeva k zmanjšanju emisij
CO₂ za 3.320 ton letno.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
93
Skupina Intereuropa pri ločenem zbiranju odpadkov sledi dolgoročnim ciljem njihovega zmanjševanja in pričakovanih
učinkov. Za ločevanje nenevarnih odpadkov (kartona, papirja, lesa, kovine, stekla, gume, plastične folije) uporablja
posebne zabojnike. Nevarne kemikalije in odpadna olja zbira v namenskih skladiščih, medtem ko organske odpadke
živalskega izvora predaja ustreznim pogodbenim odjemalcem. Ločeno zbira monitorje, kartuše in baterije ter drugo
računalniško opremo. Odsluženo računalniško opremo v dogovoru s pooblaščenim zbiralcem odpadkov in v skladu
z zakonskimi zahtevami najmanj enkrat letno odda na deponijo.
Zmanjševanje učinkov na okolje v prometu in poslovnih procesih
Dejavnost prometa je eden večjih povzročiteljev onesnaževanja okolja, zato se pri odločanju o izboru dobaviteljev
cestnih prevozov kot pomembno merilo izbora upošteva tudi število oziroma delež EKO-motorjev voznega parka
podizvajalca.
Skupina Intereuropa tudi v drugih poslovnih procesih neposredno zmanjšuje negativne učinke na okolje, in sicer s
prehajanjem na brezpapirno poslovanje, z različnimi ukrepi varčevanja z energijo v skladiščih in poslovnih stavbah ter
z zavedanjem o prispevku do okolja vsakega posameznika.
V obvladujoči družbi je bilo leta 2020 porabljenih 7,02 milijona kWh električne energije, 2.414.512 kWh zemeljskega
plina in 78.035 l kurilnega olja.
Skrb za okolje in energetsko učinkovitost se prenaša na vse zaposlene, in sicer prek internega komuniciranja. Z razvejano
ponudbo storitev, ki podpirajo načela varovanja okolja, želi skupina prispevati k širitvi zavedanja o okoljevarstvenih
načelih tudi pri poslovnih partnerjih.
Tveganje neustreznega ravnanja z odpadki in onesnaževanja okolja je v skupini Intereuropa opredeljeno z nizko
stopnjo tveganja, njegova izpostavljenost se nadzoruje in zmanjšuje z uvrstitvijo družb v nacionalne sheme ravnanja z
odpadki, z izvajanjem dejavnosti na področju energetske učinkovitosti in okoljske samozavesti ter z uvedbo načrtov
gospodarjenja z odpadki in energijo v posameznih družbah.
Načrti za leto 2021
Skupina Intereuropa bo nadaljevala ukrepe za povečevanje energetske učinkovitosti, zaradi česar namerava v letu
2021:
• zagotoviti nove stroškovno učinkovitejše zunanje in notranje razsvetljave logističnih centrov, 307.575 evrov;
• izvesti ukrepe energetske učinkovitosti s področja hlajenja in ogrevanja objektov, 181.301 evrov.
Skupna vrednost predvidenih vlaganj v energetsko učinkovitejše rešitve za leto 2021 znaša 608.875 evrov.
Poleg navedenih vlaganj se bo v letu 2021 izvedel energetski pregled objektov v skladu s določili energetskega
zakona. Kakovosten energetski pregled bo osnova za sistemski pristop k izvedbi ukrepov za energetsko učinkovitost
podjetja.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
94
3.3 ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA
Skupina Intereuropa sledi usmeritvam trajnostnega razvoja in odgovornega upravljanja svojih družbenih vplivov.
Prizadeva si za vključevalen odnos z najpomembnejšimi deležniki skladno z vrednotami skupine. S sodelovanjem in
partnerskim odnosom spodbuja in podpira razvoj dejavnosti športa, kulture, izobraževanja ter tako udejanja svoje
poslanstvo tudi s podporo različnim deležnikom. Pomembno je, da se pri podpori dejavnosti ohranja njihov razvoj
tudi v prihodnje. Odvisne družbe v skupini Intereuropa se zavedajo, da delujejo v soodvisni družbi, kjer poleg
ustvarjanja dobrih poslovnih rezultatov s svojim znanjem, nudenjem lastnih logističnih storitev in tudi s finančnimi viri
prispevajo k razvoju družbenega in gospodarskega okolja. Skrb za družbena vprašanja skupina izkazuje s podporo
projektom, ki so tudi asociativno povezani z dejavnostjo Intereurope in lokalnim okoljem. To načelo velja za vse
družbe v skupini, ki pri svojem delovanju s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi prispevajo k višji kakovosti življenja,
promociji in utrjevanju pozitivnega ugleda v širši javnosti, krepitvi storitvene znamke Intereuropa ter dobrim odnosom
z zaposlenimi, kupci, dobavitelji, investitorji in drugimi deležniki.
Leto 2020 je zaznamovalo obvladovanje pandemije COVID-19 in je hkrati pozivalo k večji družbeni odgovornosti
obvladujoče družbe in skupine Intereuropa. Skupina Intereuropa je skupaj s skupino Pošta Slovenije sodelovala
pri organizaciji logistike pri donaciji zaščitne opreme iz Kitajske. Prek svoje odvisne družbe Intereuropa RTC, d. d.,
Sarajevo je pomagala otrokom v Bosni in Hercegovini. Z doniranjem starih računalnikov je podprla akcijo Telekoma
Bosne in Hercegovine, ki je omogočil brezplačen dostop do interneta otrokom, ki se šolajo od doma. UKC Maribor
je omogočila delovanje v oteženih razmerah in donirala brezplačen najem kontejnerja. Odvisna družba Interagent, d.
o. o., je podprla delovanje Zvezo prijateljev mladine in VID Humanitarni zavod Kranj.
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., družbeno odgovornost udejanja tudi prek podpore različnim izobraževalnim
ustanovam v lokalnem in širšem okolju; družba je 11 dijakom in študentom omogočila opravljanje obvezne šolske
prakse.
Sredstva, ki jih skupina namenja za sponzorstva in donacije, so v letu 2020 znašala 12.354 evrov in so se v primerjavi z
letom 2019 nekoliko znižala. Skladno z zmožnostmi poslovanja družbe je družba Intereuropa, d. d., podprla nekatere
družbeno koristne projekte, pri čemer si prizadeva za enakovredno obravnavo vseh družbenih področij. Med večje
spadajo družbeno odgovorne aktivnosti za pomoč prizadetim v času koronavirusa in podpora projekta »Izvozniki.si«
kot pomoč slovenskim izvoznikom.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
95
3.4 SISTEM KAKOVOSTI POSLOVANJA
Uresničevanje strategije glede kakovosti
Leto 2020 je minilo v znamenju uspešno opravljenih zunanjih presoj v vseh treh certificiranih družbah. Po vpeljavi v
obvladujoči družbi se je v okviru projekta CRM modul reklamacij vpeljal v dve odvisni družbi. V družbah, certificiranih
po standardu vodenja kakovosti ISO 9001:2015 (Intereuropa, d. d.; Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb;
Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo), trenutno deluje 74,2 odstotka vseh zaposlenih v skupini, kar je za dobri dve odstotni
točki manj kot leto prej.
Kazalniki kakovosti
Zadovoljstvo kupca z opravljeno logistično storitvijo je povezano s stopnjo izpolnitve njegovih zahtev v povezavi z
varnostjo blaga med prevozom ali skladiščenjem, s hitrostjo opravljene storitve ter s točno in popolno dokumentacijo.
Meritev zadovoljstva kupcev je pokazala na pomembnost kakovostnih odnosov s stranko ter s tem povezano visoko
zadovoljstvo kupcev s prijaznostjo, strokovnostjo, nekoliko manj zadovoljstva pa je pri reševanju reklamacij.
V družbi Intereuropa, d. d., se je leta 2020 število reklamacij povečalo za 25 odstotkov, vrednost reklamacij pa za
13 odstotkov glede na leto 2019. Število evidentiranih reklamacij se povečuje po centralizaciji funkcije reševanja
reklamacij od leta 2018, letos pa je povečanje povezano predvsem s povečanjem reklamacij v domačem prometu.
Hitrost dostave, merjena z deležem pošiljk, dostavljenih naslednji dan v domačem prometu, se je v družbi Intereuropa,
d. d., zmanjšala za 0,25 odstotne točke glede na preteklo leto, na 94,53 odstotka, če pa se kot razlog nedostave
upošteva odsotnost prejemnika, se ta delež poveča na 98,6 odstotka.
Delež dobropisov, s katerimi se meri točnost dokumentacije, se je vrsto let zmanjševal, zadnji dve leti pa se je ustalil
okrog 1,48 odstotka.
Notranje preverjanje sistema vodenja varnosti živil – HACCP
Obvladujoča družba Intereuropa, d. d., ima v skladiščih vzpostavljen sistem vodenja varnosti živil in krme v skladu
z zakonodajo in HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point – analiza tveganja in kritične kontrolne točke).
Cilj sistema je zagotoviti čim večjo varnost skladiščenega in transportiranega blaga oziroma živil, krme ter izdelkov,
snovi in embalažnih materialov, ki prihajajo v stik z živili in krmo. Sistem HACCP predstavlja najuspešnejšo metodo za
preprečevanje bolezni, ki se prenašajo z živili in krmo, ter izdelki, snovmi in embalažnimi materiali, ki prihajajo v stik z
živili in krmo.
Stalno vzpostavljen sistem HACCP je v skladiščih v Mariboru, Dravogradu in Celju. V drugih skladiščih je sistem HACCP
vzpostavljen občasno.
Skladno s programom strokovnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih glede higiene živil ter programa
verifikacije sistema HACCP, ki zajema preverjanje izpolnjevanja zahtev dobre prakse glede varnosti živil in krme, je
bila v letu 2020 izvedena zunanja presoja na lokacijah v Celju, Kopru, Vrtojbi, Logatcu in na Jesenicah. Pri presoji je
bilo ugotovljeno eno neskladje, dani pa sta bili tudi dve priporočili. Hkrati z verifikacijo sistema HACCP je bilo na
navedenih lokacijah izvedeno tudi usposabljanje zaposlenih, ki prihajajo v stik z živili.
Poslovanje z živili in krmo v odvisnih družbah se izvaja v skladu z veljavno lokalno zakonodajo. Sistem HACCP je
vzpostavljen v družbi Intereuropa, d. o. o., Zagreb, v procesu vzpostavitve pa je v družbi AD Intereuropa-logističke
usluge Beograd.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
96
Ravnanje z nevarnim blagom
Obvladujoča družba ima na Uradu za kemikalije RS registrirano dejavnost skladiščenja nevarnih kemikalij v skladiščih v
Mariboru, Celju, Vrtojbi, Ljubljani in na Jesenicah. Skladišče v Mariboru je zaradi vrste in večjih količin nevarnih snovi
tudi zavezanec po Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/2016)
in ima pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje.
V poslovni enoti Maribor je bil v oktobru opravljen redni inšpekcijski nadzor s strani Inšpektorata Republike Slovenije
za okolje. Pri pregledu so bile ugotovljene določene pomanjkljivosti v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti sprememb v
obratu. Pomanjkljivosti so bile odpravljene v predpisanem roku.
Vsi zaposleni, ki delajo z nevarnim blagom v skladiščih, in zaposleni, ki sodelujejo pri organizaciji prevoza nevarnih
snovi, morajo biti ustrezno usposobljeni. Usposabljanja zaposlenih se izvajajo po programu usposabljanja za delo z
nevarnimi snovmi in v skladu z zakonsko predpisanimi roki.
Skladiščenje in prevoz nevarnih snovi se v odvisnih družbah v tujini opravljata v skladu z veljavnimi nacionalnimi in
mednarodnimi predpisi. Zaposleni, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, so ustrezno usposobljeni.
Zunanje preverjanje kakovosti storitev
TABELA 34: PREGLED ZUNANJIH PREVERJANJ KAKOVOSTI V SKUPINI INTEREUROPA V LETU 2020
Družba Standard
Certifikacijski
organ
Mesec zunanje
presoje
Neskladnosti Priporočila
Intereuropa,d.d.,
Koper
ISO 9001:2015 SIQ marec 0 10
Intereuropa, logističke
usluge,d.o.o., Zagreb
ISO 9001:2015 SIQ junij 0 8
Intereuropa RTC d.d.,
Sarajevo
ISO 9001:2015 SIQ oktober 0 6
V skupini Intereuropa so bile leta 2020 izvedene tri zunanje presoje, pri čemer zunanji presojevalci niso ugotovili
neskladnosti, so pa predložili večje število predlogov za izboljšave. Intereuropa, logističke usluge, d. o. o., Zagreb je
opravila obnovitveno presojo, ostali dve družbi pa redno presojo.
Zunanje preverjanje sistema skladiščenja ekoloških proizvodov ob uvozu iz tretjih držav
V družbi Intereuropa je poslovna enota Koper že štirinajsto leto zaporedoma uspešno prestala zunanjo presojo
skladnosti skladiščenja ekoloških proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, kot jo določata uredbi (ES) št. 834/2007 in (ES)
št. 889/2008. Presojevalec ni ugotovil nobenega neskladja oziroma dal priporočila. Poslovna enota je s tem veljavnost
EKO certifikata podaljšala za leto dni.
Načrti za leto 2021
Načrtovane aktivnosti na področju zagotavljanja kakovosti logističnih storitev v letu 2021 se nanašajo predvsem na
postopne izboljšave karakteristik kakovosti, s katerimi kupci niso bili zadovoljni. Po uvedbi nove informacijske rešitve
za upravljanje reklamacij se bodo certificirane družbe na podlagi kakovostnejših informacij usmerile v postopno
izboljševanje sistema upravljanja reklamacij.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
97
3.5 ODGOVORNOST DO DOBAVITELJEV
Sistem celovitega obvladovanja odnosa z dobavitelji je opredeljen v poslovniku vodenja kakovosti, v organizacijskih
predpisih, navodilih za delo in pravilnikih skupine. Za zagotovitev nemotenega delovnega procesa si skupina prizadeva
vzdrževati profesionalen, soliden, recipročen ter pošten odnos s ključnimi in drugimi dobavitelji pomembnejših virov.
Dobavitelji so glede na pomembnost in sposobnost razvrščeni na:
• dobavitelje partnerje, s katerimi so sklenjene dolgoročne pogodbe o sodelovanju;
• odobrene dobavitelje, ki so ocenjeni kot sposobni in zanesljivi;
• dobavitelje enkratnih in manj pomembnih nabav;
• dobavitelje, ki ne ustrezajo merilom izbora.
Na pomembnejših področjih poteka letna ocena dobaviteljev, ki so na podlagi enotne metodologije in predpisanih
meril (cena storitve in plačilni pogoji, kakovost in rok izvedbe, medsebojno sodelovanje, reference dobavitelja in
izkušnje iz preteklega sodelovanja, boniteta dobavitelja ter druga merila, specifična za vsako področje) uvrščeni
na ustrezen seznam (odobreni, neodobreni). O doseženih rezultatih so dobavitelji obveščeni, zaradi izboljšanja in
nadgradnje odnosa pa se sprejemajo njihove morebitne pripombe, predlogi in želje.
Za zagotovitev enakopravnega položaja ponudnikov in optimalne rešitve praviloma poteka izbor dobavitelja med
najmanj dvema ponudnikoma, pri čemer se upoštevajo predpisi in seznam dobaviteljev. Izbor izvede komisija za izbor
ali druga odgovorna oseba v sodelovanju s strokovnjaki ustreznega področja. Sproti se spremljata tudi ustreznost in
kakovost dobavljene storitve ali materiala ter se pravočasno in ustrezno ukrepa, da bi se zagotovilo zadovoljstvo
končnega uporabnika. Pri izboru dobavitelja je eno od meril tudi možnost medsebojnega sodelovanja.
Cilji v letu 2021
Osnovni cilj upravljanja dobaviteljev ostaja pravočasna preskrba delovnega procesa s storitvami in materiali po čim
ugodnejši ceni in z ustrezno kakovostjo. Poudarek je na vzpostavljanju in ohranjanju dolgoročnih poslovnih odnosov
z izbranimi dobavitelji ter na krepitvi medsebojnega sodelovanja.
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
98
3.6 KOMUNICIRANJE S KLJUČNIMI JAVNOSTMI
Skupina Intereuropa v skladu s sprejeto Politiko upravljanja družbe Intereuropa, d. d., izvaja aktivno strategijo
komuniciranja ter tako javnostim zagotavlja vse informacije o delovanju družbe in skupine Intereuropa. Skupina skrbi
za korektno in pravočasno obveščanje javnosti in vzpostavitev in krepitev dialoga z različnimi deležniki. Komunikacijske
aktivnosti so usmerjene v krepitev ugleda in prepoznavnosti skupine ter blagovne znamke na vseh trgih, kjer je
prisotna.
Komuniciranje s finančnimi javnostmi
Komuniciranje s finančnimi javnostmi je pojasnjeno v poglavju 2.7 Delnica in lastniška struktura.
Komuniciranje s splošnimi javnostmi
Skupina Intereuropa z rednim in celovitim komuniciranjem skrbi za ugled in pozitivno podobo v širši javnosti.
Komuniciranje s splošno javnostjo poteka z rednimi sporočili za javnost; obvladujoča družba redno odgovarja na
novinarska vprašanja. Pri tem dosledno upošteva pravila razkrivanja informacij, ki jim je zavezana kot delniška družba
v prvi kotaciji Ljubljanske borze.
Komuniciranje z zaposlenimi
Zaposleni s svojo zavzetostjo, kompetencami in strokovnostjo ustvarjajo prijazno okolje za poslovne partnerje in
druge pomembne deležnike podjetja. Komuniciranje z zaposlenimi prispeva k njihovi ozaveščenosti s poslanstvom,
vizijo, vrednotami in strategijo skupine ter prispeva k prepoznavanju vloge posameznika znotraj skupine. Zaposleni
so tudi prvi ambasador podjetja, ki s svojim delovanjem krepijo pozitivni ugled in prepoznavnost podjetja. Skupina
Intereuropa spodbuja komunikacijo, ki temelji na poštenem in enakopravnem odnosu. Cilji internega komuniciranja so
poleg doseganja strateških ciljev podjetja, tudi krepitev pripadnosti podjetju in uspešna integracija novih zaposlenih
v organizacijsko kulturo. Skupina Intereuropa komunicira z zaposlenimi prek različnih komunikacijskih kanalov. Ključna
komunikacijska orodja so notranje spletne strani (intranet), elektronska sporočila in osebno komuniciranje. Skupina
poskuša zaposlenim omogočiti aktivno vključevanje v delovanje podjetja. Tako poteka redno seznanjanje z novostmi
in sodelovanje zaposlenih pri upravljanju družbe prek sveta delavcev, predstavnikov sindikatov ter predstavnikov
zaposlenih v nadzornem svetu obvladujoče družbe. Svet delavcev obvladujoče družbe na svoje seje redno vabi
vodstvo družbe ter tako skrbi za sprotno informiranje in medsebojni dialog glede odprtih vprašanj.
Komuniciranje s kupci
Skupina Intereuropa deluje v skladu s srednjeročno strategijo razvoja ter z načrtnimi komunikacijskimi aktivnostmi
nastopa kot promotor celovitih logističnih storitev. Tako krepi ugled in prepoznavnost storitvene znamke Intereuropa
v očeh kupcev in skrbi za povezovanje različnih udeležencev v oskrbovalni verigi. Zadovoljni kupci so osnova
dolgotrajnih partnerskih odnosov, zato se komuniciranju s kupci posveča posebno pozornost. Skupina v odnosih
s kupci zagovarja pomen medosebne komunikacije in dolgoročnih odnosov, ki nastajajo z rednim in uspešnim
sodelovanjem, zato jih krepi z rednimi osebnimi obiski. Ti odnosi so rezultat dolgotrajnega sodelovanja ter rezultat
zvestobe in zaupanja kupcev. Skupina z redno komunikacijo ugotavlja potrebe in pričakovanja kupcev ter se nanje
pravočasno odziva. Posebno pozornost skupina posveča tudi ugotavljanju novih potencialnih priložnosti na trgu in
jih izkorišča. Skupina je leta 2020 ohranjala in krepila odnose s kupci tudi z redno udeležbo na strokovnih posvetih,
konferencah in dogodkih, vendar zaradi oteženih razmer COVID-19 večinoma na daljavo. Skupina je leta 2020 krepila
prepoznavnost in ugled Intereurope tudi z uporabo enotne korporativne podobe v promocijskih gradivih, poslovnih
darilih in na spletnih straneh v vseh državah skupine.
03 / TRAJNOSTNI RAZVOJ
INTEREUROPA / TRAJNOSTNI RAZVOJ / 2020
99
04
Računovodsko
poročilo
04 RAČUNOVODSKO
POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
102
4.1 RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE IN DELNIŠKE DRUŽBE
INTEREUROPA
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
v evrih Pojasnilo
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Prihodki od prodaje 1 150.725.168 160.352.650 103.964.027 111.827.562
Izgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih
terjatev in sredstev iz pogodb s kupci
-14.917 -45.829 -10.410 -45.668
Drugi poslovni prihodki 2 2.142.090 2.892.033 976.691 706.322
Stroški blaga, materiala in storitev 3 -108.787.544 -116.356.145 -76.747.408 -83.392.697
Stroški dela 4 -29.124.467 -28.933.556 -18.900.096 -18.914.501
Amortizacija 5 -6.464.008 -7.224.242 -3.771.916 -4.426.966
Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z
razveljavitvami izgub zaradi oslabitve
6 -268.967 461.911 -127.618 531.710
Drugi poslovni odhodki 7 -2.443.059 -3.623.286 -1.043.358 -1.244.490
Poslovni izid iz poslovanja 5.764.296 7.523.536 4.339.912 5.041.272
Finančni prihodki od obresti 99.255 453.612 141.040 475.215
Drugi finančni prihodki 1.179 361.896 102.461 1.842.811
Finančni odhodki - stroški financiranja -852.045 -1.857.195 -764.026 -1.758.758
Izgube zaradi oslabitve danih posojil in depozitov -5.259 -10.400 -329.263 -151.450
Drugi finančni odhodki -445.490 -29.991 -496.323 -342.451
Izid financiranja 8 -1.202.360 -1.082.078 -1.346.111 65.367
Pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi 9 785 62 0 0
Poslovni izid iz rednega poslovanja 4.562.721 6.441.520 2.993.801 5.106.639
Davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) 10 -994.768 -2.244.867 -679.289 -1.718.691
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.567.953 4.196.653 2.314.512 3.387.948
Čisti poslovni izid – obvladujoči del 3.647.267 3.897.755 0 0
Čisti poslovni izid – neobvladujoči del -79.314 298.898 0 0
Osnovni in prilagojeni čisti dobiček na navadno delnico 11 0,21 0,23 0,08 0,12
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
103
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.567.953 4.196.653 2.314.512 3.387.948
Drugi vseobsegajoči donos -1.065.034 -1.714.803 -317.290 -1.166.235
Postavke, ki bodo prerazvrščene v poslovni izid -594.914 -168.883 0 0
Sprememba poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih
sredstev
-2.339 -359 0 0
Prevedbene tečajne razlike -592.575 -168.524 0 0
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid -470.120 -1.545.920 -317.290 -1.166.235
Sprememba poštene vrednosti zemljišč -79.164 -899.375 0 -542.564
Prenos presežka iz prevrednotenja zemljišč v preneseni čisti poslovni
izid
-483.046 -817.322 36 -693.214
Sprememba odloženih davkov -72.598 132.453 -172.225 35.127
Sprememba prenesenega čistega poslovnega izida iz naslova
prenosa presežka iz prevrednotenja zemljišč
Aktuarske izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi -164.613 -711.385 -96.356 -615.570
Prenos aktuatrske izgube v preneseni čisti poslovni izid -68.288 -19.929 -48.709 -7.430
Obračunani davek iz prenesenega čistega poslovnega izida -85.457 -47.684 0 -35.798
Celotni vseobsegajoči donos 2.502.919 2.481.850 1.997.222 2.221.713
Celotni vseobsegajoči donos – obvladujoči del 2.628.400 2.151.952 0 0
Celotni vseobsegajoči donos – neobvladujoči del -125.481 329.898 0 0
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
104
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
v evrih Pojasnilo
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
SREDSTVA
Opredmetena osnovna sredstva 12 141.310.696 145.261.598 75.789.593 77.641.425
Naložbene nepremičnine 13 22.742.292 23.961.885 16.667.598 17.187.730
Neopredmetena sredstva 14 2.982.482 3.363.229 2.808.118 3.153.801
Druga dolgoročna sredstva 15 27.602 23.105 27.602 23.105
Dolgoročne poslovne terjatve 16 239.799 303.320 233.652 291.236
Odložene terjatve za davek 10 7.047.360 7.595.723 5.037.469 5.523.068
Dolgoročna dana posojila in depoziti 17 39.898 52.544 0 0
Druge dolgoročne finančne naložbe 18 93.597 185.510 44.518.176 44.889.499
SKUPAJ DOLGOROČNA SREDSTVA 174.483.726 180.746.914 145.082.208 148.709.864
Sredstva za prodajo 19 337.638 2.700.944 0 0
Zaloge 25.577 93.390 4.406 7.458
Kratkoročna dana posojila in depoziti 17 2.598.166 1.010.109 2.198.062 2.325.951
Sredstva iz pogodb s kupci 20 510.601 533.431 341.298 349.131
Kratkoročne poslovne terjatve 21 30.342.297 31.398.184 22.173.255 22.409.866
Kratkoročne terjatve za davek iz dobička 215.699 189.744 0 0
Druga kratkoročna sredstva 22 320.583 395.199 99.001 189.326
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 23 11.609.486 6.283.037 2.374.180 2.756.729
SKUPAJ KRATKOROČNA SREDSTVA 45.960.047 42.604.038 27.190.202 28.038.461
SKUPAJ SREDSTVA 220.443.773 223.350.952 172.272.410 176.748.325
KAPITAL
Kapital – obvladujoči del 117.351.472 114.723.072 89.224.850 87.227.628
Osnovni kapital 27.488.803 27.488.803 27.488.803 27.488.803
Kapitalske rezerve 18.454.667 18.454.667 18.454.667 18.454.667
Rezerve iz dobička 5.160.392 5.160.392 2.748.880 2.748.880
Rezerve za pošteno vrednost 44.420.915 45.023.339 30.544.627 30.627.173
Prevedbene tečajne razlike -7.229.453 -6.668.465 0 0
Preneseni čisti poslovni izid 25.408.881 21.366.581 7.673.361 4.520.157
Čisti poslovni izid 3.647.267 3.897.755 2.314.512 3.387.948
Kapital – neobvladujoči del 7.498.867 7.634.819 0 0
SKUPAJ KAPITAL 24 124.850.339 122.357.891 89.224.850 87.227.628
OBVEZNOSTI
Rezervacije 26 2.793.522 2.696.699 1.924.930 1.971.620
Dolgoročno odloženi prihodki 62.639 65.433 62.639 65.434
Dolgoročne finančne obveznosti 27 54.199.169 2.719.484 52.642.354 870.375
Dolgoročne poslovne obveznosti 28 935.164 1.026.501 878.475 1.009.644
Odložene obveznosti za davek 10 10.693.502 10.820.454 7.336.927 7.336.921
SKUPAJ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 68.683.996 17.328.571 62.845.325 11.253.994
Kratkoročne finančne obveznosti 27 4.419.148 58.978.257 6.044.691 61.505.027
Obveznosti iz pogodb s kupci 535.499 547.740 7.004 15.941
Kratkoročne poslovne obveznosti 28 21.404.350 23.792.951 13.936.746 16.606.986
Kratkoročne obveznosti za davek iz dobička 537.311 309.640 209.180 126.735
Kratkoročno odloženi prihodki 13.130 35.902 4.614 12.014
SKUPAJ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 26.909.438 83.664.490 20.202.235 78.266.703
SKUPAJ OBVEZNOSTI 95.593.434 100.993.061 83.047.560 89.520.697
SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 220.443.773 223.350.952 172.272.410 176.748.325
Pojasnila računovodskih izkazov so del računovodskih izkazov, zato jih je treba brati v povezavi z njimi.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
105
IZKAZ DENARNIH TOKOV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Denarni tokovi pri poslovanju
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.567.953 4.196.653 2.314.512 3.387.948
Prilagoditve za:
amortizacijo 6.464.008 7.224.242 3.771.916 4.426.966
oslabitev in odpise opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in sredstev za
prodajo
-392.020 -436.152 -17.920 -186.243
prihodke iz odprave slabitev opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
-118.651 -1.333.415 -76 -251.036
izgubo pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 5.570 8.702 0 0
dobičke in zgube, ki so posledica odprave pripoznanja poslovnih
terjatev in sredstev iz pogodb s kupci
izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub
zaradi oslabitve
oslabitev in odpise zalog 65.945 1.563 3.052 0
druge nedenarne odhodke iz naslova izključitve odvisne družbe iz
skupinskih računovodskih izkazov
finančne prihodke od obresti -99.255 -453.612 -141.040 -475.215
druge finančne prihodke -1.179 -361.896 -102.461 -1.842.811
finančne odhodke – stroške financiranja 852.045 1.857.195 764.026 1.758.758
izgubo zaradi oslabitve danih posojil in depozitov 5.259 10.400 329.263 151.450
druge finančne odhodke 445.490 29.991 496.323 342.451
pripoznani rezultat naložb po kapitalski metodi -785 62 0 0
davek od dobička (skupaj z odloženimi davki) 994.768 2.244.867 679.289 1.718.691
Dobiček iz poslovanja pred spremembami čistih obratnih sredstev
in davki
Spremembe čistih obratnih sredstev in rezervacij
Sprememba sredstev iz pogodb s kupci 22.830 228.941 7.832 240.410
Sprememba terjatev 758.006 1.669.059 97.873 1.432.401
Sprememba zalog 1.868 -24.010 0 0
Sprememba drugih kratkoročnih sredstev 70.119 67.093 85.828 -44.022
Sprememba obveznosti iz pogodb s kupci -12.241 4.952 -8.937 -1.201
Sprememba poslovnih obveznosti -2.831.855 -1.515.952 -3.069.644 -1.122.010
Sprememba rezervacij -158.850 -362.007 -199.154 294.412
Sprememba dolgoročno odloženih prihodkov -2.794 -15.993 -2.795 -16.023
Plačani davek od dobička -527.118 -650.110 -283.463 -280.020
Čisti denarni tok iz poslovanja 9.575.941 12.572.594 4.875.813 9.101.012
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
106
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejete obresti 150.817 452.331 186.955 464.246
Prejete dividende in deleži v dobičku 0 8.200 25.991 909.102
Prejemki od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev 2.703.342 3.446.240 56.693 2.917.342
Prejemki iz danih dolgoročnih posojil 0 31.000 92.325 97.216
Prejemki iz danih dolgoročnih depozitov 10.000 0 10.000 30.000
Neto denarni tok iz kratkoročnih danih posojil 0 107.179 -300.000 -791.234
Neto denarni tok iz kratkoročnih danih depozitov -1.598.402 4.320 0 -10.000
Prenos kratkoročno danih depozitov na denarna sredstva in njihove
ustreznike
Prejemki od prodaje drugih finančnih naložb 94.661 0 0 0
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev -2.032.191 -3.329.142 -1.139.420 -1.987.311
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -232.234 -325.210 -232.236 -314.121
Izdatki za dane dolgoročne depozite 0 -6.100 0 0
Izdatki za dokapitalizacijo odvisnih družb 0 -78.205 -60.000 -62.000
Čisti denarni tok iz naložbenja -874.007 310.613 -1.359.692 1.253.240
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki od prejetih dolgoročnih posojil 55.648.573 0 54.850.000 0
Plačane obresti -412.911 -1.900.112 -448.629 -1.780.032
Izdatki za vračilo dolgoročnih posojil (v primerljivem obdobju tudi iz
finančnih najemov)
-56.863.803 -7.400.220 -56.848.460 -7.338.211
Neto denarni tok iz kratkoročnih posojil -277.059 -5.328.221 -1.000.000 -3.448.120
Plačila obveznosti iz najemov -1.420.804 -1.222.010 -451.581 -461.132
Izplačane dividende -22.899 -334.101 0 0
Čisti denarni tok iz financiranja -3.348.903 -16.184.664 -3.898.670 -13.027.495
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 6.283.037 9.578.271 2.756.729 5.429.972
Tečajne razlike iz denarnih sredstev -26.582 6.223 0 0
Denarni izid v obdobju iz rednega poslovanja 5.353.031 -3.301.457 -382.549 -2.673.243
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 11.609.486 6.283.037 2.374.180 2.756.729
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
107
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA SKUPINE
v evrih
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
REZERVE IZ DOBIČKA
REZERVE ZA POŠTENO
VREDNOST
Prevedbene tečajne
razlike
ZADRŽANI
DOBIČEK
Kapital – obvladujoči del
Kapital - neobvladujoči
del
Skupaj kapital
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne
delnice
Lastne delnice
(kot odbitna
postavka)
Statutarne rezerve
Druge rezerve
Rezerve za
pošteno vrednost
zemljišč
Rezerve za
pošteno vrednost
finančnih naložb
Rezerve za
aktuarske izgube
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid
obračunskega
obdobja
Stanje 1. 1. 2020
Celoten vseobsegajoči donos
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Drugi vseobsegajoči donos
Transakcije z lastniki
Prenos čistega poslovnega izida
preteklega leta v preneseni čisti
poslovni izid
Dividende oziroma deleži v
dobičku
Končno stanje 31. 12. 2020
Stanje 1. 1. 2019
Celoten vseobsegajoči donos
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Drugi vseobsegajoči donos
Transakcije z lastniki
Prenos čistega poslovnega izida
preteklega leta v preneseni čisti
poslovni izid
Dividende oziroma deleži v
dobičku
Prenos rezerv v preneseni čisti
poslovni izid ob izključitvi odvisne
družbe iz skupinskih računovodskih
izkazov
Poravnava prenesene izgube
Končno stanje 31. 12. 2019
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
108
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA DRUŽBE
v evrih
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
REZERVE IZ DOBIČKA
REZERVE ZA POŠTENO
VREDNOST
ZADRŽANI DOBIČEK
Skupaj kapital
Zakonske rezerve
Rezerve za lastne
delnice
Lastne delnice
(kot odbitna
postavka)
Rezerve za
pošteno vrednost
zemljišč
Rezerve za
aktuarske izgube
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid
obračunskega
obdobja
Stanje 1. 1. 2020 27.488.803 18.454.667 2.748.880 180.394 -180.394 31.278.451 -651.278 4.520.157 3.387.948 87.227.628
Celoten vseobsegajoči donos 0 0 0 0 0 29 -82.575 -234.744 2.314.512 1.997.222
Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 0 2.314.512 2.314.512
Drugi vseobsegajoči donos 0 0 0 0 0 29 -82.575 -234.744 0 -317.290
Transakcije z lastniki
Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v
preneseni čisti poslovni izid
0 0 0 0 0 0 0 3.387.948 -3.387.948 0
Končno stanje 31. 12. 2020 27.488.803 18.454.667 2.748.880 180.394 -180.394 31.278.480 -733.853 7.673.361 2.314.512 89.224.850
Stanje 1. 1. 2019 27.488.803 18.454.667 2.748.880 180.394 -180.394 32.279.432 -94.188 94.188 4.034.132 85.005.914
Celoten vseobsegajoči donos 0 0 0 0 0 -1.000.980 -557.091 391.837 3.387.948 2.221.714
Čisti poslovni izid poslovnega leta 0 0 0 0 0 0 0 3.387.948 3.387.948
Drugi vseobsegajoči donos 0 0 0 0 0 -1.000.980 -557.091 391.837 0 -1.166.234
Transakcije z lastniki
Prenos čistega poslovnega izida preteklega leta v
preneseni čisti poslovni izid
0 0 0 0 0 0 0 4.034.132 -4.034.132 0
Končno stanje 31. 12. 2019 27.488.803 18.454.667 2.748.880 180.394 -180.394 31.278.452 -651.279 4.520.157 3.387.948 87.227.628
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
109
4.2 PODLAGA IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
4.2.1. PODLAGA ZA SESTAVO RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Poročajoča družba
Naslov registriranega sedeža je Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, Slovenija . Prek mreže poslovnih enot ponuja
za leto, končano 31. decembra 2020, in ločeni računovodski izkazi delniške družbe Intereuropa za leto končano, 31.
decembra 2020.
Zadnja obvladujoča družba skupine Intereuropa je družba Pošta Slovenije, d. o. o. , s sedežem Slomškov trg 10, 2500
Maribor. Ustanovitelj družbe je Republika Slovenija , njena dejavnost pa je izvajanje univerzalne poštne storitve.
V konsolidirane računovodske izkaze skupine Intereuropa za leto, ki se je končalo 31. decembra 2020, so vključeni
računovodski izkazi obvladujoče družbe Intereuropa, d. d., izkazi odvisnih družb in pripadajoči rezultat pridružene
družbe.
Odvisne družbe vključene v konsolidirane izkaze:
V Sloveniji:
• Interagent, d. o. o., Koper – 100 %;
• Interzav, d. o. o., Koper – 71,28 %.
V tujini:
• TOV Intereuropa Ukraina, Kijev, Ukrajina – 100 %;
• Intereuropa logističke usluge, d. o. o., Zagreb, Hrvaška – 99,96 %;
• Intereuropa Skopje, d. o. o., Skopje, Republika Severna Makedonija – 99,56 %;
• Intereuropa RTC, d. d., Sarajevo, Bosna in Hercegovina – 95,77 %;
• Intereuropa Kosova L. L. C., Priština, Kosovo – 90 %;
• TOV TEK ZTS, Užgorod, Ukrajina – 89,93 %;
• AD Intereuropa logističke usluge Beograd, Srbija – 73,62 %;
• ZETATRANS A. D., Podgorica, Črna Gora – 69,27 %;
• Intereuropa Sajam, d. o. o., Zagreb, Hrvaška – 51 %.
Pridružena družba, vključena v konsolidirane izkaze:
• Rail Cargo Logistic, železniška špedicija, d. o. o. – 26 %.
Družba Intereuropa Global Logistic Service Albania shpk, Durres, Albanija, ni bila vključena v konsolidirane izkaze, ker
za pošteno predstavitev finančnega položaja skupine ni pomembna, saj posluje v omejenem obsegu.
Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi skupine in družbe Intereuropa so sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija, ter skladno s pojasnili, ki jih sprejema Odbor za pojasnjevanje
mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) in jih je prav tako sprejela Evropska unija. Vključujejo
tudi dodatna pojasnila po Zakonu o gospodarskih družbah.
Na dan izkaza finančnega položaja glede na proces potrjevanja standardov v Evropski uniji v računovodskih usmeritvah
družbe ni razlik med uporabljenimi MSRP in MSRP, ki jih je sprejela Evropska unija.
Uprava družbe Intereuropa je konsolidirane računovodske izkaze in računovodske izkaze družbe potrdila
13.aprila2021.
Podlaga za merjenje
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, izjema so zemljišča in finančna sredstva, merjena
po pošteni vrednosti, pri katerih je upoštevana poštena vrednost. Uporabljene metode za merjenje so opisane v
točki 2.1.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
110
Funkcijska in predstavitvena valuta
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, to je v funkcijski valuti, ki je hkrati tudi predstavitvena valuta družbe
Intereuropa. Zaradi zaokroževanja so v tabelah razkritij mogoča odstopanja za +1 ali -1.
Uporaba ocen, presoj in predpostavk
Poslovodstvo je pri sestavi računovodskih izkazov presodilo in podalo ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev ter na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov. Dejanski
rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo pri izvrševanju
računovodskih usmeritev in ki najmočneje vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so navedeni v nadaljevanju.
Pomembne ocene, presoje in predpostavke
• Računovodski izkazi skupine in družbe so pripravljeni na podlagi predpostavke delujočega podjetja.
• Ocene, ki se nanašajo na določitev vrednosti pravic do uporabe sredstev:
- identifikacija najemnih pogodb: skupina/družba določi kot najemno pogodbo, ki skupini/družbi daje pravico do
obvladovanja najetega sredstva. Skupina/družba sredstvo obvladuje, če ga lahko uporablja in je upravičena do
ekonomskih koristi, ki jih to pri njegovi uporabi prinaša;
- določitev trajanja najema: skupina/družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče
odpovedati, skupaj z:
∙ obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo ta možnost tudi izrabljena,
in
∙ obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da bo ta možnost izrabljena.
V primerih, ko v teh pogodbah pogodbeno obdobje ni določeno, skupina tega oceni na podlagi presoje potreb
po uporabi posameznega sredstva, pri čemer se upoštevajo potrebe poslovnega procesa izvajanja logističnih
storitev;
- določitev diskontne stopnje: skupina/družba je določila diskontno stopnjo v višini obrestne mere, po kateri lahko
pridobi primerljiva sredstva z ročnostjo. Če te ni mogoče določiti, skupina uporabi predpostavljeno obrestno
mero za izposojanje.
• Pri preizkusu slabitve nefinančnih sredstev je skupina primerjala nadomestljivo in knjigovodsko vrednost sredstev
in kjer je knjigovodska vrednost presegala nadomestljivo vrednost sredstev, pripoznala njihovo slabitev oziroma
odpravilo slabitev, če je bila ta predhodno pripoznana. Ocenjevalec vrednosti je pri podaji ocene nadomestljive
vrednosti gradbenih objektov in naložbenih nepremičnin v Črni gori, na dan 30. septembra 2020, izhajal iz analiz
nepremičninskega trga in drugih relevantnih podatkov, pri čemer so bile upoštevane ključne predpostavke: mera
kapitalizacije od 9,75 do 10,5 odstotka, odbitek za nezasedenost v višini 10 odstotkov in odbitek za neizterljivost
v višini 1 odstotka. Pri presoji nadomestljive vrednosti gradbenih objektov v Ukrajini je ocenjevalec vrednosti
upošteval mero kapitalizacije v višini 13,5 odstotkov, odbitek za nezasedenost v višini 12,5 odstotkov in odbitek za
neizterljivost v višini 1,25 odstotkov (pojasnila 12 in 13).
• Doba koristnosti amortizirljivih sredstev (pojasnila 12, 13 in 14)
Poslovodstvo najpozneje ob koncu poslovnega leta preveri dobo koristnosti amortizirljivih sredstev, pri čemer
upošteva njihovo tehnično in gospodarsko staranje.
• Vrednost dvomljivih terjatev (pojasnilo 31)
Skupina/družba oblikuje popravke vrednosti terjatev na podlagi modela pričakovanih kreditnih izgub po
poenostavljenem pristopu za terjatve po MSRP 9. Ključna predpostavka modela, uporabljenega v skupini/družbi,
je, da se stopnja pričakovanih kreditnih izgub terjatev do kupcev giblje v povezavi z gospodarskim ciklom, kar
pomeni, da so pričakovane kreditne izgube manjše v času konjunkture in večje v času recesije. Model uporablja
tudi tako imenovani forward looking pristop, pri katerem se za napoved bodočih kreditnih izgub uporabijo
napovedi gospodarske aktivnosti. Ključna presoja je torej, ali so historične stopnje dejanskih kreditnih izgub v relaciji
s historično gospodarsko aktivnostjo primerne tudi za napoved pričakovanih kreditnih izgub, z upoštevanjem
napovedi o bodoči gospodarski aktivnosti.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
111
• Vrednotenje zemljišč (pojasnili 12)
Pri merjenju poštene vrednosti zemljišč skupina/družba upošteva zmožnost tržnega udeleženca ustvarjati
gospodarske koristi z najboljšo rabo sredstev ali njegovo prodajo drugemu udeležencu na trgu. Presoja indikatorjev
za slabitev sredstev ali spremembo poštene vrednosti namene računovodskega poročanja je bila izvedena 30.
septembra 2020 s pomočjo neodvisnega ocenjevalca vrednosti. Presoje obstoja indikatorjev slabitve oziroma
analize sprememb ključnih tistih predpostavk, uporabljenih v cenitvi iz leta 2019, in sicer upoštevaje vpliv epidemije
COVID-19, pri čemer potreba po izvedbi novih cenitev ni bila ugotovljena, razen za družbo v Črni gori in družbi v
Ukrajini, za katere se je ponovno izvedla cenitev nepremičnin. Tako za družbo v Črni gori kot tudi za družbi v Ukrajini,
se je v primeru ocenjevanja zemljišč, ki jih skupin/družba vodi po pošteni vrednosti, ocenila poštena vrednost ob
uporabi primerljivih tržnih cen.
• Vrednotenje kapitalskih instrumentov, merjenih po pošteni vrednosti (pojasnilo 18)
Poštena vrednost finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti, se prek izkaza poslovnega izida določa v
višini objavljene tržne cene ob koncu poročevalskega obdobja ali na podlagi drugih razpoložljivih informacij. Vsa
sredstva, merjena po pošteni vrednosti, so razvrščena v hierarhijo poštene vrednosti na podlagi ravni vhodnih
podatkov, pomembnih za merjenje poštene vrednosti:
• raven 1: tržne cene z delujočega trga za podobna sredstva;
• raven 2: model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih;
• raven 3: model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih.
Ravni poštene vrednosti so predstavljene v pojasnilu 30.
• Oblikovanje odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davke ter možnost njihove porabe (pojasnilo 10)
Poslovodstvo je presodilo oblikovanje odloženih davkov iz davčnih izgub na temelju preteklih izkušenj in
podatkov projekcije poslovanja za obdobje petih let, in sicer med letoma 2021 in 2025 ter ob predpostavki
veljavne davčne stopnje, uveljavljenih sprememb davčne zakonodaje od 1. januarja 2020 in predvidene prodaje
poslovno nepotrebnih zemljišč. Projekcija predvideva zmerno rast prihodkov na ravni obstoječega poslovanja
skupine. Neizkoriščene davčne izgube preteklih let ne izvirajo iz rednega poslovanja, ampak iz uresničitve izrednih
dogodkov. Viri porabe davčne izgube so obdavčljivi dobički iz izkaza poslovnega izida in 50 odstotkov presežka
iz prevrednotenja zemljišč ob predpostavki, da bo davčna osnova omogočala njeno koriščenje v tej višini (poleg
drugih olajšav). Projekcija predpostavlja nemoteno poslovanje skupine/družbe, v primeru negativnih odstopanj od
predvidene davčne osnove bo poslovodstvo ponovno presodilo možnost porabe neizrabljenih davčnih izgub in
ustrezno popravilo stanje odloženih davkov iz neizrabljenih preteklih davčnih izgub.
Skupina/družba je presodila, da je glede na razmere vezane na COVID-19, sprejemljiva predvidljiva prihodnost, za
namene ocenjevanja koriščenja davčne izgube, pet let. Do leta 2020 je bila predvidljiva prihodnost sedem let.
• Oblikovanje rezervacij in pogojnih obveznosti (pojasnili 26 in 29)
Skupina/družba ima oblikovane rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade ter tožbe. Rezervacija
je pripoznana, ko zaradi preteklega dogodka nastanejo pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo
oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske
koristi. Poslovodstvo redno preverja, ali je za poravnavo možne obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo gospodarske koristi. V okviru obvez za določene pozaposlitvene zaslužke je evidentirana sedanja
vrednost odpravnin in jubilejnih nagrad. Podlaga za pripoznanje je aktuarski izračun, v katerem se upoštevajo
aktuarske predpostavke in ocene v času izračuna (diskontna stopnja, ocena fluktuacije zaposlenih, smrtnosti in rasti
plač). Obveznosti za določene zaslužke so občutljive za spremembo navedenih ocen.
Pri presoji verjetnosti poravnave možne obveznosti za tožbe glede na odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske
koristi, poslovodstvo uporablja tudi strokovna mnenja zunanjih odvetnikov, ki družbo zastopajo v sporih.
Možne obveznosti, pri katerih poslovodstvo ocenjuje, da ni verjetno, da bo pri poravnavi obvez potreben odtok
dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi, ali pri katerih zneska obvez ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo, družba
obravnava kot pogojne obveznosti. Te niso pripoznane v računovodskih izkazih, so pa razkrite v računovodskem
poročilu. Če postane odliv sredstev verjeten, družba možno obveznost v računovodskih izkazih prerazporedi kot
rezervacijo, in sicer v trenutku spremembe stopnje verjetnosti.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
112
• Presoja prenosa nepremičnin na naložbene nepremičnine (pojasnili 12 in 13)
Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina/družba upošteva merila za razporeditev
nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine.
• Presoja prenosa dolgoročnih sredstev na sredstva za prodajo (pojasnili 12, 13 in 19)
Tisti del dolgoročnih sredstev, pri katerih je predvidena prodaja v naslednjih dvanajstih mesecih od datuma
izkaza finančnega položaja zelo verjetna, skupina razvrsti med sredstva za prodajo v okviru kratkoročnih sredstev
(na podlagi nezaključenega prodajnega postopka ali sprejetja sklepa poslovodstva o prodaji sredstva na dan
poročanja). To velja za naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru
opredmetenih osnovnih sredstev pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe.
• Presoja predpostavk obvladovanja odvisnih družb in pridružene družbe (pojasnilo 18)
Skupina/družba redno preverja, ali je prišlo do spremembe vpliva. Kot dokaz za naložbenikov pomemben vpliv se
šteje:
a) zastopstvo v upravnem odboru ali drugem organu odločanja podjetja, v katero obvladujoča družba naloži;
b) sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev, tudi odločanje o dividendah oziroma deležih v dobičku.
Družba je, za potrebe presoje po oslabitvi naložb v odvisne družbe, uporabila sledeče predpostavke:
• modela diskontiranih denarnih tokov in neto vrednosti sredstev;
• WACC v razponu od 9,3 do 14,5 odstotkov, z upoštevanjem dvoodstotne dolgoročne inflacije.
• vrednotenje temelji na podatkih projekcij prihodnjega poslovanja za obdobje med leti 2021 in 2025.
Sprememba računovodskih ocen in predpostavk
Poslovodstva družb so preverila ocene, presoje in predpostavke ter presodila, da so te enake, kot so jih uporabile
ob pripravi računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2019, razen naslednji oceni:
Sprememba ocene življenjskih dob zgradb
Pri presoji življenjskih dob objektov, s pomočjo neodvisnih ocenjevalcev vrednosti nepremičnin, je skupina in družba
spremenila oceno življenjskih dob objektov tako, da je spremenila življenjske dobe visokih zgradb na 50 let in nizkih
zgradb na 30 let. Učinek spremembe življenjskih dob objektov v skupini in družbi, je nižja amortizacija v letu 2020, in
sicer:
• v skupini za 900.872 evrov
• v družbi za 548.150 evrov.
Sprememba obdobja predvidljive prihodnosti
Skupina/družba je presodila, da je glede na razmere vezane na COVID-19, sprejemljivo odboje predvidljive
prihodnost, za namene ocenjevanja koriščenja davčne izgube, pet let. Do leta 2020 je bila predvidljiva prihodnost
sedem let.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
113
4.2.2 POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE SKUPINE
Računovodske usmeritve, ki jih je skupina uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi
računovodskih izkazov predhodnega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi
in pojasnila, ki jih je skupina sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje in ki so opisana v
nadaljevanju.
Novi standardi in pojasnila, ki jih je Evropska unija sprejela
Temeljni okvir standardov MSRP
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 objavil prenovo temeljnega
okvira standardov pri računovodskem poročanju. Temeljni okvir določa celovit niz konceptov pri finančnem
poročanju, določanju standardov, navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev in za lažje razumevanje
in interpretacijo standardov. UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument »Spremembe sklicev na temeljni okvir
standardov MSRP«, ki je predstavitev dopolnil zadevnih standardov in se uporablja za namen posodobitve sklicev na
prenovljen temeljni okvir. Cilj odbora je zagotavljati podporo pri prehodu na prenovljen temeljni okvir podjetjem,
ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira takrat, ko določene transakcije
ne obravnava noben standard MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi
temeljnega okvira, velja prenovljen temeljni okvir za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje.
Vpliv uvedbe spremembe na konsolidirane računovodske izkaze ni pomemben.
MSRP 3: Poslovne združitve (dopolnila)
UOMRS je objavil dopolnila pri opredelitvi poslovanja (dopolnila standarda MSRP 3), z namenom odpraviti negotovost
pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev. Dopolnila veljajo za poslovne združitve, pri katerih
je datum prevzema v obdobju prvega letnega poročanja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje, in za prevzem
sredstev ob začetku tega obdobja ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Sprememba standarda ni vplivala na konsolidirane računovodske izkaze.
Standard MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in standard MRS 8 Računovodske usmeritve,
spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev izraza »pomembno« (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2020 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Dopolnila pojasnjujejo opredelitev izraza pomembno in način njegove uporabe. V skladu z novo opredelitvijo
»so informacije pomembne, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo njihova opustitev, napačna navedba ali
prikrivanje, vplivala na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki te odločitve sprejemajo
na podlagi računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije določenega podjetja«. Poleg tega je odbor
jasneje obrazložil tudi pojasnila, ki spremljajo opredelitev. Dopolnila hkrati zagotavljajo usklajenost opredelitve izraza
»pomembno« z vsemi standardi MSRP. Sprememba standarda ni vplivala na konsolidirane računovodske izkaze.
Reforma referenčne obrestne mere — MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7 (dopolnila)
Septembra 2019 je v okviru zaključne faze odziva na učinke reforme medbančnih obrestnih mer (IBOR) na
računovodsko poročanje podjetij Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil
dopolnila standardov MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7. Dopolnila obravnavajo zadeve, ki vplivajo na finančno poročanje
v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno obrestno mero ter posledice
tega na posebne zahteve v povezavi z računovodskim varovanjem pred tveganjem iz standardov MSRP 9 Finančni
instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznanje in merjenje, pri čemer mora podjetje upoštevati rezultate
analize predvidenega poslovanja v prihodnosti. Podjetja lahko za pripoznanje vseh varovanj pred tveganjem na
katere neposredno vpliva reforma referenčne obrestne mere, uporabijo začasno olajšavo in v obdobju negotovosti
pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno skoraj netvegano obrestno mero, nadaljujejo s
pripoznanjem računovodskega varovanja pred tveganjem. Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja
v povezavi z dodatnimi razkritji z vidika negotovosti, ki izhajajo iz reforme referenčne obrestne mere, veljajo za letna
obdobja z začetkom 1 januarja 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. V drugi fazi projekta (osnutek)
se bo odbor posvetil zadevam, ki bi lahko vplivale na računovodsko poročanje v obdobju, ko podjetje obstoječo
referenčno obrestno mero nadomesti z netvegano obrestno mero.
Dopolnila standardov niso vplivala na konsolidirane računovodske izkaze.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
114
MSRP 16 Najemi — spremembe najemnin zaradi posledic pandemije koronavirusa Covid 19
(dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. junija 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj.
Namen dopolnil je najemnikom olajšati uporabo standarda MSRP 16 pri obračunavanju sprememb najemnin, ki
so neposredna posledica pandemije koronavirusa Covid-19. Dopolnila omogočajo najemniku uporabo praktične
rešitve tako, da mu sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot
druge spremembe, ki sodijo v sklop standarda MSRP 16, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
• sprememba najemnin ima za posledico spremembo nadomestila za najem, ki je ali enako ali manjše od nadomestila,
določenega neposredno pred spremembo;
• vsako znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki po prvotni pogodbi zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali naprej;
• vsi drugi pogoji najema ostanejo v veliki meri nespremenjeni.
Vpliv novih dopolnil standarda na konsolidirane računovodske izkaze ni pomemben.
Novi standardi in pojasnila, ki jih je Evropska unija še ni sprejela
Dopolnila standarda MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena
podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo
pridruženo družbo ali skupnim podvigom
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP 10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi
prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna
posledica dopolnil je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube kadar transakcija vključuje poslovanje
(ne glede na to, ali je v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki ne predstavljajo poslovanja, se pripozna le del
dobička ali izgube tudi, kadar so sredstva v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske
standarde datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave
obračunavanja sredstev po kapitalski metodi.
Skupina ne pričakuje, da bo uvedba dopolnil pomembno vplivala na njene računovodske izkaze.
MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov: Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali
nekratkoročne (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
V odgovor na pandemijo koronavirusa Covid-19 je UOMRS odložil datum začetka veljavnosti za eno leto, tj. do 1.
januarja 2023, da bi podjetjem zagotovili dovolj časa za izvedbo kakršnih koli sprememb v razvrstitvi obveznosti kot
posledica dopolnil standarda. Dopolnila se uporabljajo kot pomoč podjetjem pri odločitvi, ali v izkazu finančnega
položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstiti med kratkoročne ali nekratkoročne
obveznosti in tako zagotoviti večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnila vplivajo na predstavitev
obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem
pripoznanja bodisi sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov, bodisi informacij v razkritjih k tem postavkam. Prav
tako dopolnila pojasnjujejo zahteve v povezavi z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih
kapitalskih instrumentov.
Skupina ne pričakuje, da bo uvedba dopolnil pomembno vplivala na njene računovodske izkaze.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
115
MSRP 3 Poslovne združitve; MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva; MRS 37 Rezervacije, pogojne
obveznosti in pogojna sredstva ter letne izboljšave 2018—2020 (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2022 ali kasneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
UOMRS je objavil naslednja omejena dopolnila standardov MSRP:
• Dopolnila standarda MSRP 3 Poslovne združitve so namenjene posodobitvi sklica v standardu MSRP 3 na temeljni
okvir standardov računovodskega poročanja, pri čemer ne spreminjajo računovodskih zahtev pri obračunavanju
poslovnih združitev.
• MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (dopolnila). Dopolnila podjetju prepovedujejo, da bi od stroškov nabave
nepremičnin, strojev in opreme odštela izkupiček od prodaje proizvodov v obdobju priprave sredstva na njegovo
predvideno uporabo. Podjetje pripozna izkupiček od prodaje in s tem povezane stroške v poslovnem izidu.
• MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva (dopolnila). Dopolnila določajo stroške, ki jih
podjetje upošteva pri opredelitvi stroškov izpolnitve pogodbe pri odločanju, ali je pogodba kočljiva.
• Letne izboljšave 2018—2020 prinašajo nekatera manjša dopolnila standardov MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih
standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 Finančni instrumenti, MRS 41 Kmetijstvo ter ilustrativne primere k
standardu MSRP 16 Najemi.
Skupina vpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Reforma referenčne obrestne mere – druga faza – MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16
(dopolnila)
Avgusta 2020 je UOMRS objavil rezultate druge faze reforme referenčne obrestne mere, in sicer dopolnitve
standardov MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16, ter s tem zaključil svoje delo v odgovor na reformo referenčne
obrestne mere. Dopolnila vsebujejo začasno olajšavo pri poročanju učinkov zamenjave medbančne obrestne mere
(IBOR) z alternativno netvegano obrestno mero (RFR) na računovodsko poročanje. Dopolnila omogočajo podjetjem
praktično rešitev pri obračunu sprememb osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev in
obveznosti pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da odraža gibanje tržne obrestne mere.
Poleg tega dopolnila omogočajo podjetjem določene olajšave od ukinitve varovanja pred tveganjem, vključno z
začasno oprostitvijo od zahteve, da mora referenčna obrestna mera, opredeljena kot varovana postavka, izpolnjevati
ločeno opredeljive zahteve. Poleg tega dopolnila standarda MSRP 4 zavarovalnicam, ki še vedno uporabljajo MRS 39,
omogočajo enake olajšave kot tiste, ki jih uvajajo dopolnila standarda MSRP 9. Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni
instrumenti: Razkritja od podjetja zahtevajo ustrezna razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo
razumevanje učinka reforme referenčne obrestne mere na njegove finančne instrumente in strategijo upravljanja
tveganj. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2021 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je
dovoljena. Podjetje mora dopolnila uporabiti za nazaj, pri čemer pa mu ni treba preračunati podatkov preteklega
obdobja.
Skupina vpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
A. PODLAGA ZA KONSOLIDACIJO
Odvisne družbe
Odvisne družbe so družbe, ki jih obvladuje družba Intereuropa, d. d. obvladovanje obstaja, kadar:
• naložbenik vpliva na družbo, v katero naloži;
• je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v
družbi, v katero naloži, ter
• lahko prek svojega vpliva na to družbo vpliva na znesek svojega donosa.
Poslovodstvo obvladujoče družbe ocenjuje, da obstajajo pokazatelji obvladovanja. Glasovalne pravice so enake
deležem obvladovanja.
Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanje
začne, do datuma, ko se to preneha. Pripravljeni so z upoštevanjem enotnih računovodskih politik skupine.
Pridružena družba
Skupina vrednoti naložbo v pridruženo družbo po kapitalski metodi.
Izvzeti posli iz konsolidacije
Pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov so izločena stanja, prihodki in odhodki, ki izhajajo iz poslov znotraj
skupine.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
116
B. TUJA VALUTA
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijsko valuto skupine, po dnevnem
menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske
centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
• denarne postavke v tujih valutah pretvorjene po končnem tečaju;
• nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnem tečaju na dan
posla;
• nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnih tečajih na dan, ko
je bila poštena vrednost določena.
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih,
drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih
računovodskih izkazih, skupina pripozna v poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, v katerem
se pojavijo.
Računovodski izkazi družb v tujini
Pri prevedbi računovodskih izkazov odvisnih družb v tujini, ki imajo funkcijsko valuto različno od poročevalne
valute (evro), za namene vključitve v konsolidirane računovodske izkaze, skupina preračuna sredstva in obveznosti v
poročevalno valuto konsolidiranih računovodskih izkazov po tečaju na dan poročanja. Prihodke in odhodke, izkazane
v izkazu poslovnega izida, ter postavke, izkazane v drugem vseobsegajočem donosu, preračuna po povprečnem
tečaju za obravnavano obdobje, za katerega ocenjuje, da je dovolj dober približek tečaju na dan transakcije. Postavke
kapitala preračuna po tečaju na zadnji dan obdobja, v katerem je nastala sprememba kapitala. Tečajne razlike, ki
nastanejo pri preračunu, se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu (prevedbene tečajne razlike) do trenutka
odtujitve odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.
C. FINANČNA SREDSTVA
Na začetku skupina pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v odvisno družbo, ki se
ne konsolidira, in pridruženo družbo, ki ju pripozna po nabavni vrednosti, ter terjatev do kupcev, ki jih pripozna po
transakcijski ceni.
Skupina običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se
družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
Denarna sredstva predstavljajo vloge na vpogled in denarna sredstva v blagajni. Denarni ustrezniki so kratkoročne
hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe
vrednosti nepomembno. Skupina kot take opredeljuje kratkoročno vezane depozite na odpoklic. Izkaz denarnih
tokov skupine prikazuje gibanje pritokov in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju
ter pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki
konsolidiranega izkaza poslovnega izida za leto 2020, postavke konsolidiranega izkaza finančnega položaja na dan 31.
decembra 2020 in 31. decembra 2019 ter dodatni podatki.
Finančne naložbe v delnice oziroma deleže odvisne družbe, ki je izločena iz konsolidacije, in pridružene družbe
skupina vrednoti po nabavni vrednosti. Prejeta izplačila za pripadajoči delež zmanjšajo knjigovodsko vrednost
finančne naložbe. V primeru sprememb drugega vseobsegajočega donosa pridružene družbe skupina prilagodi
knjigovodsko vrednost finančne naložbe tudi za njen sorazmerni delež teh sprememb. Prihodki od dividend in
drugih deležev iz dobička za navedeni družbi se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena
delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Ostala finančna sredstva skupina razvrsti na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti
pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev v skupine finančnih sredstev, kot je prikazano v spodnji tabeli.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
117
RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV GLEDE NA POSLOVNI MODEL DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN ZNAČILNOSTI
POGODBENIH DENARNIH TOKOV FINANČNIH SREDSTEV
Skupina finančnih sredstev Finančno sredstvo
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in ostale poslovne
terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
Kapitalski instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje, za katere se skupina
nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
Kapitalski instrumenti, za katere se skupina ne odloči, da jih bo ob začetnem
pripoznanju merila po pošteni vrednoti prek drugega vseobsegajočega
donosa.
* Sredstva iz pogodb s kupci predstavljajo pravice skupine do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki jih je družba prenesla na kupce
(kratkoročno nezaračunani prihodki). Poleg tega vključujejo tudi še nezaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem in
so prehodna postavka.
Bistvene značilnosti finančnih sredstev, navedenih v zgornji tabeli.
1. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Skupina meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja
pogoja:
• finančno sredstvo poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih
denarnih tokov;
• v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
Prihodke od obresti iz navedenih sredstev skupina izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem
izidu.
2. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube
pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem
vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
3. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, ki jih skupina ne meri po odplačni vrednosti ter niso finančne naložbe v odvisne družbe in
pridruženo družbo, družba meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida.
D. FINANČNE OBVEZNOSTI
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
• izročiti drugi družbi denar ali drugačno finančno sredstvo (npr. obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz prejetih
posojil) ali
• finančna sredstva ali finančne obveznosti zamenjati z drugo družbo pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za
družbo.
Skupina pripozna finančne obveznosti na dan njihovega nastanka. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane
na datum sklenitve posla, ko skupina postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Skupina odpravi
pripoznanje finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Pri
začetnem pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem
pripoznanju se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti pogodb s kupci
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto
nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
118
E. KAPITAL
Osnovni kapital
Osnovni kapital obvladujoče družbe je nominalno opredeljen v statutu obvladujoče družbe, registriran pri sodišču
in so ga plačali njegovi lastniki.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala obvladujoče družbe. Uporabiti se
smejo pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih
prihodnjih izgub.
Statutarne in druge rezerve
Statutarne in druge rezerve so namenjene za poravnavo potencialnih prihodnjih izgub in druge namene.
Lastne delnice
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže
v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo presežek iz prevrednotenja v zvezi z zemljišči ter aktuarske izgube, vezane
na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev, in presežek iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi naložbami, merjenimi po pošteni vrednosti. Vse sestavine rezerve za poštene vrednosti so zmanjšane za
odložene davke.
Prevedbene tečajne razlike
Prevedbene tečajne razlike so posledica valutnih razlik, nastalih pri vključevanju računovodskih izkazov odvisnih družb
v uskupinjene računovodske izkaze.
Obveznosti za dividende in druge udeležbe pri dobičku
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma
lastnikova pravica do plačila.
F. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Skupina vrednoti opredmetena osnovna sredstva pri začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
obsega zneske, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev, in tudi usredstvene stroške izposojanja. Po začetnem
pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev skupina uporablja model nabavne vrednosti za zgradbe in opremo
ter model prevrednotenja za zemljišča. Zgradbe in oprema so po modelu nabavne vrednosti izkazane po njihovi
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča so po modelu
prevrednotenja izkazana po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšani za poznejše nabrane izgube zaradi
oslabitve. Skupina letno preverja potrebo po prevrednotenju, vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve
pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč, pa izvaja prevrednotenje zemljišč.
Če se knjigovodska vrednost zemljišča poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu
kot presežek iz prevrednotenja, in sicer v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se knjigovodska vrednost zemljišča
zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjša presežek iz prevrednotenja pri istem zemljišču. Če zmanjšanje knjigovodske
vrednosti presega nabrani presežek iz prevrednotenja pri istem sredstvu, se razlika v zmanjšanju prenese v poslovni
izid kot odhodek. Presežek iz prevrednotenja zemljišč, ki je sestavni del kapitala, se prenese neposredno na zadržani
čisti dobiček, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
Obračunavanje stroškov izposojanja
Skupina v primeru sredstev v pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu,
gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo
odhodke za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti.
Drugi stroški izposojanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
119
Poznejši stroški
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega
sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je
nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko
do njih pride.
Amortizacija
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti
vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec
uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje so:
Tekoče obdobje Primerljivo obdobje
Zgradbe 30–68 let 40–68 let
Računalniška oprema 2–4 leta 2–4 leta
Druge naprave in oprema 2–10 let 2–10 let
Skupina enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter ju po potrebi prilagodi.
G. NEOPREDMETENA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente,
licence, blagovne znamke in podobne pravice), dobro ime prevzete družbe in druge pravice ter druga
neopredmetena sredstva. Doba amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo
koristnosti se preverjata najmanj enkrat na leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Skupina meri neopredmetena
sredstva po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za
amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši stroški
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi,
ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj
ko do njih pride.
Amortizacija
Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na
razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi,
utelešenih v sredstvu.
Ocenjene dobe koristnosti za obravnavano in primerljivo leto so do 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let in 23 let. Amortizacijske
metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti skupina preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po potrebi
prilagodi.
Dobro ime
Presežek nabavne vrednosti poslovne združitve nad pošteno vrednostjo pridobljenih razpoznavnih sredstev in
skupina dolgov pripozna kot dobro ime. Dobro ime se ne amortizira. Namesto tega ga skupina letno preizkuša za
oslabitev. Dobro ime je tako izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Nakup neobvladujočih deležev
Nakupi neobvladujočih deležev se obračunajo kot posli z lastniki kapitala, zato se dobro ime kot posledica tega posla
ne pripozna. Morebitna razlika se pripozna neposredno v kapitalu.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
120
H. NALOŽBENE NEPREMIČNINE
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost
dolgoročne naložbe ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna
presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, skupina opredeljuje merila za razporeditev
nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se vse nepremičnine, ki so predmet
dolgoročnega najema (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, prerazporedijo med naložbene nepremičnine
po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj
kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več,
se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa
ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru
pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, ko se tudi ta del
zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto)
ali ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena
nepremičnina.
Skupina po začetnem pripoznanju uporablja model nabavne vrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino
razviduje po njeni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi
oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi
po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob
njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake
dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
I. NAJEMI
Skupina deluje kot najemnica sredstev
Skupina ima v najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta
oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma
vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno
obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema skupina opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni
mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero
velja možnost odpovedi najema.
TRAJANJE NAJEMA ZA TEKOČE IN PRIMERLJIVO OBDOBJE:
Tekoče obdobje Primerljivo obdobje
Pravice do uporabe zemljišč 5-6 let 5-6 let
Pravice do uporabe zgradb 1-10 let 1-10 let
Pravice do uporabe opreme 1-5 let 1-5 let
Skupina uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do
enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše
vrednosti in kratkoročnih najemih skupina izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi
enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za ostale najeme je skupina pripoznala pravico do
uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
Skupina pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev
zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila
izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi
oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Skupina slabi
sredstva v najemu enako kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
121
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju
najemne pogodbe. Najemnine skupina diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti,
v nasprotno pa po predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo
obdobje in na podlagi podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne
vrednosti kot sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema
poveča za obresti iz najema in zmanjša za plačila najemnin ter, ob ponovni oceni ali ob spremembi najema, prilagodi
vrednost najema.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo
z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v
obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški
obresti bremenijo finančne odhodke obdobja. Za kratkoročne najeme in najeme sredstev manjše vrednosti skupina
uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev
ali manj). Hkrati skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom
sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti skupina
pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Skupina je zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo
presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:
• posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo
za najem neposredno pred spremembo;
• znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2021 ali pred tem (npr. prilagoditev
najemnine bi izpolnjevala ta pogoj, če bi povzročila znižanje najemnine 30. junija 2021 ali pred tem in zvišanje
najemnine po 30.juniju 2021) ter
• ni bistvene spremembe drugih pogojev najema.
V tem primeru skupina spremembo najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo
pripozna v izkazu poslovnega izida.
Skupina pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do
uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih
je prenesel kupec najemodajalec.
Skupina deluje kot najemodajalka sredstev
Skupina kot najemodajalec pripozna najemnine iz poslovnega najema kot prihodke na podlagi enakomerne časovne
metode. Sredstva, ki jih skupina daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva,
ki je predmet najema.
J. ZALOGE
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški
nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih
cen.
K. OSLABITEV SREDSTEV
1. Oslabitev finančnih sredstev
Oslabitev poslovnih terjatev
Skupina slabi poslovne terjatve obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja
teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in drugih
poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev.
Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz najemov), ki niso v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih
poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali niso
na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za dvomljive, skupina slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z
odstotki slabitve glede na njihovo starost.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
122
Skupina pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo »matrike
rezervacij«, ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave,
v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so, na podlagi drugih objektivnih razlogov označene za
dvomljive, družba slabi v 100-odstotni višini, razen kadar zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani
in neplačani davek na dodano vrednost ter se za ta znesek zmanjša slabitev.
Terjatve za obresti za dana posojila in depozite skupina slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih
poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot
30 dni. V primeru zapadlosti po tem datumu skupina individualno oceni verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz takih
terjatev in njihovo slabitev.
Oslabitev danih posojil in depozitov
Skupina opravi slabitev danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti. Skladno z
MSRP 9 je prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub in skladno z njim pripoznava ne samo nastale
izgube, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil skupina oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej.
Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena
slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih 12 mesecih,
razen če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja. V teh primerih ocena slabitev temelji
na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo
razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba
pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev
zavarovanja.
Slabitve za pričakovane kreditne izgube skupina ocenjuje v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po
začetnem pripoznanju kreditno tveganje ni močno povečalo, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo
za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti,
pri katerih se je od začetnega pripoznanja kreditno tveganje močno povečalo, skupina pripozna popravek iz izgub,
ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Skupina oceni, da gre pri
finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla 90 dni. V nekaterih primerih
lahko skupina oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih
pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Skupina pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne
bo uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v konsolidiranem izkazu poslovnega izida izkazan v
postavki drugi finančni odhodki.
2. Oslabitev nefinančnih sredstev
Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih
nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni
nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost,
zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani
prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo,
ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se
sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne
tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar
ustvarjajoča enota).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote skupina pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo
nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
Skupina izgubo zaradi oslabitve sredstva odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne
preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih
letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
123
L. DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZVRŠČENA MED SREDSTVA ZA PRODAJO
Dolgoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru dolgoročnih sredstev to velja za naložbene
nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev
pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem
s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva
najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar potekata celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako morata potekati aktivno
trženje sredstva in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred
razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. Skladno s tem se dolgoročno sredstvo
(ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer
pri tisti vrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere skupina ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje
dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto.
Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v
drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
M. ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV
Kratkoročni zaslužki zaposlenih
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo
zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
N. REZERVACIJE
Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče
zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan
izkaza finančnega položaja obstoječe obveze. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja
in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja
bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije se pripoznavajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno
po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih
dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki
se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem
znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ko ni več potrebe
po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov,
pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka
sedanji vrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Družbe v skupini, ki so skladno z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internimi pravilniki zavezane k plačilu
odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad zaposlenim, v ta namen oblikujejo dolgoročne rezervacije. Druge
pokojninske obveznosti ne obstajajo.
Navedene rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade,
diskontirane na dan aktuarskega izračuna.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
124
Stroški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med
finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med
stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem
donosu, in sicer v presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v
sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih
jubilejnih nagrad.
O. PRIHODKI IZ OPRAVLJENIH STORITEV
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo,
ki se pričakuje od kupca v zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja
transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma
opravljene storitve kupcu.
Skupina prihodke iz opravljenih storitev pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega izida glede na stopnjo
dokončanosti posla ob koncu poročevalskega obdobja oziroma ko so izpolnjene izvršitvene obveze. Stopnjo
dokončanosti oceni na podlagi pregleda nastalih stroškov (pregled opravljenega dela – izmera napredka posla).
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnitev
izvršitvenih obvez v določenem trenutku) ali drugih listinah ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo
njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma).
Skupina ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni
zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšen bo izid posla, vendar pa se lahko razumno izmeri njegov napredek
in pripoznajo prihodki le do višine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti
(metoda vložkov).
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve (npr. carinske
dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
IZPOLNJEVANJE IZVRŠITVENIH OBVEZ
Poslovna področja Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem Plačilni pogoji
KOPENSKI PROMET
LOGISTIČNE STORITVE
INTERKONTINENTALNI PROMET
DRUGE STORITVE
Za izvršitev špedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki
mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno
izvršitev naročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse
aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve
velja, da je posel izveden:
- za storitve organizacije prevoza blaga: ko je prevoz opravljen
(prevzeta ali dostavljena pošiljka);
- za posle zastopanja pred carinskimi organi: ko je blago
prepuščeno deklarantu;
- za posle skladiščenja blaga: ko je blago uskladiščeno ali
izskladiščeno oz. izvršeno drugo delo v skladišču (npr.
paletiranje, etiketiranje);
- za druge posle: ko je izvršena dogovorjena storitev. Račun za
opravljeno storitev je kupcu izdan po izvedeni storitvi.
Splošno velja, da mora
kupec plačilo naših storitev
in s tem povezanih stroškov
zagotoviti pred začetkom
opravljanja storitev (avans).
Ob upoštevanju kupčeve
bonitete, preteklih izkušenj
s kupcem in komercialnih
dogovorov je račun za
opravljeno storitev plačljiv
v roku 30 dni od dneva
opravljene storitve.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
125
Državne pomoči
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a.S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega
položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v
dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med dolgoročno odloženimi prihodki skupina izkazuje odložene prihodke, ki
bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b.Državne podpore, povezane s prihodki, so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za
zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo, itd. Skupina pripozna državne podpore, povezane
s prihodki, v okviru drugih poslovnih prihodkov in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki
v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo,
ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da skupina izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če
obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v
primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do
dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
P. STROŠKI – ODHODKI
Skupina stroške kot odhodke pripozna v obdobju, v katerem nastanejo.
Q. FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI
Finančni prihodki obsegajo predvsem prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend in drugih deležev
iz dobička, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ter
pozitivne tečajne razlike in prihodke iz odprave slabitev finančnih naložb. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem
nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend in drugih deležev pri dobičku se v izkazu
poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Finančni odhodki obsegajo predvsem odhodke za obresti in druge stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo),
obresti iz najemov, negativne tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih naložb. Stroški izposojanja
se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
R. DAVEK OD DOBIČKA
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v konsolidiranem
izkazu poslovnega izida, razen v delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se
zato izkaže v drugem vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan skladno z veljavno davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko
leto, ki je enako davčnemu letu.
Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za
potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja.
Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da jo bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik
na podlagi zakonov, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
126
S. ČISTI DOBIČEK NA DELNICO
Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno
dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem
letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic).
Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem,
in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostnih
navadnih delnic. Skupina ne poseduje popravljalnih možnostnih delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in
popravljene dobičkonosnosti delnice.
4.2.2.1 Določanje poštene vrednosti
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih
in tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Skupina je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe
merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi
s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev
oziroma obveznostim skupine.
Zemljišča
Skupina meri zemljišča ob pripoznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja
(to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali
najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to,
ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti). Poštena
vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot
so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Skupina izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let
oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi
ocene vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove
knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, se izvede cenitev zemljišč za računovodsko poročanje.
Naložbe v lastniške vrednostne papirje
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede
na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja.
Za kratkoročne terjatve in obveznosti je skupina presodila, da je njihova knjigovodska vrednost, dovolj natančen
približek poštene vrednosti.
4.2.2.2 Obvladovanje finančnih tveganj
Pri uporabi finančnih instrumentov je skupina izpostavljena:
• kreditnemu,
• likvidnostnemu,
• tržnemu,
• valutnem in
• poslovnemu tveganju.
V tej točki je obravnavana izpostavljenost skupine posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni
cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna
razkritja so zajeta v pojasnilu 27.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Skupina ima
odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so
del rednega poročanja družbe o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
127
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da bo skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v
pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem
zaradi terjatev skupine do strank.
Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo
upošteva tudi demografsko strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri
stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah.
Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti,
preden ji skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Skupina oblikuje popravek za vrednost oslabitve,
ki pomeni višino ocenjenih izgub zaradi poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka
vrednosti sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se
oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi že nastalih neopredeljenih izgub.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina ne bo zmožna poravnati finančnih obveznosti, ki jih poravnava z
denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi.
Skupina likvidnost zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti v roku, in sicer
v običajnih in tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi prišlo celo do
zmanjšanja njenega ugleda.
Skupina ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja
porekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški
instrumenti, vplivale na prihodke skupine ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta
obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Valutno tveganje
Valutnemu tveganju so izpostavljene zlasti družbe skupine, ki poslujejo v državah zunaj evrskega območja. Gre
predvsem za tveganje spremembe deviznih tečajev srbskega dinarja, hrvaške kune in ukrajinske grivne. Na področju
denarnih tokov iz poslovanja te družbe uporabljajo naravno varovanje pred tveganjem spremembe deviznega tečaja
nacionalne valute, kar pomeni usklajevanje prilivov in odlivov v posameznih valutah časovno in tudi po velikosti, ter
ne uporabljajo valutnih terminskih pogodb. Odprte ostajajo devizne pozicije v izkazih finančnega položaja družb,
ki imajo najete kredite v evrih. Pri teh družbah je zelo verjetno, da bo sprememba tečaja nacionalne valute močno
vplivala na njihovo poslovanje. Najbolj izpostavljeni valutnemu tveganju sta družbi v Ukrajini.
Izpostavljenost valutnemu tveganju v družbah skupine, ki poslujejo v državah evrskega območja, je majhna, saj poteka
denarni tok v teh družbah skoraj v celoti v evrih, zato je tudi vpliv na njihovo poslovanje majhen.
Poslovno tveganje
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov,
povezanih s procesi, ki potekajo v skupini, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih
dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz
pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega
poslovanja skupine. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim
izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu skupine, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa
tudi izogibanje takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno
odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne
enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste
poslovne enote ali odvisne družbe, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski
komisiji.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
128
4.2.3 POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE DRUŽBE
Družba dosledno iz obdobja v obdobje uporablja računovodske usmeritve, predstavljene v priloženih računovodskih
izkazih. Računovodsko usmeritev družba spremeni le, če je sprememba:
• obvezna po standardu ali pojasnilu ali
• če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše in ustreznejše informacije o učinkih poslov,
drugih poslovnih dogodkov in stanj na finančno stanje, denarno izražene dosežke in finančne tokove skupine
oziroma družbe.
Primerjalne informacije so usklajene s predstavitvijo informacij v obravnavanem poslovnem letu. Spremenjene
usmeritve so razkrite.
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi
računovodskih izkazov predhodnega poslovnega leta. Izjema so na novo sprejeti oziroma prenovljeni standardi
in pojasnila, ki jih je skupina sprejela za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje in ki so opisana v
nadaljevanju.
Novi standardi in pojasnila, ki jih je Evropska unija sprejela
Temeljni okvir standardov MSRP
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 29. marca 2018 objavil prenovo temeljnega
okvira standardov pri računovodskem poročanju. Temeljni okvir določa celovit niz konceptov pri finančnem
poročanju, določanju standardov, navodil za pripravljavce doslednih računovodskih usmeritev ter za lažje razumevanje
in interpretacijo standardov. UOMRS je objavil tudi ločen spremni dokument »Spremembe sklicev na temeljni okvir
standardov MSRP«, ki je predstavitev dopolnil zadevnih standardov in se uporablja za namen posodobitve sklicev na
prenovljen temeljni okvir. Cilj odbora je zagotavljati podporo pri prehodu na prenovljen temeljni okvir podjetjem,
ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi navodil temeljnega okvira, takrat kadar določene transakcije
ne obravnava noben standard MSRP. Za pripravljavce, ki svoje računovodske usmeritve sprejemajo na podlagi
temeljnega okvira, velja prenovljen temeljni okvir za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje.
Vpliv uvedbe spremembe na računovodske izkaze družbe ni pomemben.
MSRP 3: Poslovne združitve (dopolnila)
UOMRS je objavil dopolnila pri opredelitvi poslovanja (dopolnila standarda MSRP 3) z namenom odpraviti negotovost
pri določanju, ali gre za prevzem poslovanja ali skupine sredstev. Dopolnila veljajo za poslovne združitve, pri katerih
je datum prevzema v obdobju prvega letnega poročanja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje, in za prevzem
sredstev ob začetku tega obdobja ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Sprememba standarda ni vplivala na računovodske izkaze družbe.
Standard MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov in standard MRS 8 Računovodske usmeritve,
spremembe računovodskih ocen in napake: Opredelitev izraza »pomembno« (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
Dopolnila pojasnjujejo opredelitev izraza pomembno in način njegove uporabe. V skladu z novo opredelitvijo
»so informacije pomembne, če se lahko upravičeno pričakuje, da bo njihova opustitev, napačna navedba ali
prikrivanje vplivala na splošne odločitve primarnih uporabnikov računovodskih izkazov, ki te odločitve sprejemajo
na podlagi računovodskih izkazov, ki zagotavljajo finančne informacije določenega podjetja«. Poleg tega je odbor
jasneje obrazložil tudi pojasnila, ki spremljajo opredelitev. Dopolnila hkrati zagotavljajo usklajenost opredelitve izraza
»pomembno« z vsemi standardi MSRP. Sprememba standarda ni vplivala na računovodske izkaze družbe.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
129
Reforma referenčne obrestne mere – MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7 (dopolnila)
Septembra 2019 je v okviru zaključne faze odziva na učinke reforme medbančnih obrestnih mer (IBOR) na
računovodsko poročanje podjetij Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil
dopolnila standardov MSRP 9, MRS 39 in MSRP 7. Dopolnila obravnavajo zadeve, ki vplivajo na finančno poročanje
v obdobju pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno obrestno mero ter posledice
tega na posebne zahteve v povezavi z računovodskim varovanjem pred tveganjem iz standardov MSRP 9 Finančni
instrumenti in MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznanje in merjenje, pri čemer mora podjetje upoštevati rezultate
analize predvidenega poslovanja v prihodnosti. Podjetja lahko za pripoznanje vseh varovanj pred tveganjem na
katere neposredno vpliva reforma referenčne obrestne mere, uporabijo začasno olajšavo in v obdobju negotovosti
pred zamenjavo obstoječe referenčne obrestne mere z nadomestno skoraj netvegano obrestno mero, nadaljujejo s
pripoznanjem računovodskega varovanja pred tveganjem. Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja
v povezavi z dodatnimi razkritji z vidika negotovosti, ki izhajajo iz reforme referenčne obrestne mere, veljajo za letna
obdobja z začetkom 1. januarja 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj. V drugi fazi projekta (osnutek)
se bo odbor posvetil zadevam, ki bi lahko vplivale na računovodsko poročanje v obdobju, ko podjetje obstoječo
referenčno obrestno mero nadomesti z netvegano obrestno mero.
Dopolnila standardov niso vplivala na računovodske izkaze družbe.
MSRP 16 Najemi – spremembe najemnin zaradi posledic pandemije koronavirusa Covid 19
(dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. junija 2020 ali pozneje in jih morajo podjetja uporabiti za nazaj.
Namen dopolnil je najemnikom olajšati uporabo standarda MSRP 16 pri obračunavanju sprememb najemnin, ki
so neposredna posledica pandemije koronavirusa Covid-19. Dopolnila omogočajo najemniku uporabo praktične
rešitve tako, da mu sprememb najemnin, ki so neposredna posledica pandemije, ni treba obračunavati tako kot
druge spremembe, ki spadajo v sklop standarda MSRP 16, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
• sprememba najemnin ima za posledico spremembo nadomestila za najem, ki je ali enako ali manjše od nadomestila
določenega neposredno pred spremembo;
• vsako znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki po prvotni pogodbi zapadejo v plačilo 30. junija 2021 ali pozneje;
• vsi drugi pogoji najema ostanejo v večinoma nespremenjeni.
Vpliv novih dopolnil standarda na računovodske izkaze družbe ni pomemben.
Novi standardi in pojasnila, ki jih Evropska unija še ni sprejela
Dopolnila standarda MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena
podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo
pridruženo družbo ali skupnim podvigom
Dopolnila obravnavajo znano neskladje med zahtevami standarda MSRP 10 in tistimi iz standarda MRS 28 pri obravnavi
prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom. Glavna
posledica dopolnil je, da podjetje pripozna celoten znesek dobička ali izgube kadar transakcija vključuje poslovanje
(ne glede na to, ali je v hčerinski družbi ali ne). Za transakcije s sredstvi, ki ne predstavljajo poslovanja, se pripozna le del
dobička ali izgube tudi, kadar so sredstva v hčerinski družbi. Decembra 2015 je Odbor za mednarodne računovodske
standarde datum začetka veljavnosti standarda odložil za nedoločen čas, v pričakovanju rezultatov projekta raziskave
obračunavanja sredstev po kapitalski metodi.
Družba ne pričakuje, da bo uvedba dopolnil pomembno vplivala na njene računovodske izkaze.
MRS 1 Predstavitev računovodskih izkazov: Razvrstitev obveznosti med kratkoročne ali
nekratkoročne (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
V odgovor na pandemijo koronavirusa Covid-19 je UOMRS odložil datum začetka veljavnosti za eno leto, tj. do 1.
januarja 2023, da bi podjetjem zagotovili dovolj časa za izvedbo kakršnih koli sprememb v razvrstitvi obveznosti kot
posledica dopolnil standarda. Dopolnila se uporabljajo kot pomoč podjetjem pri odločitvi, ali v izkazu finančnega
položaja dolg in druge obveznosti z negotovim datumom poravnave razvrstiti med kratkoročne ali nekratkoročne
obveznosti ter tako zagotoviti večjo doslednost pri upoštevanju zahtev standarda. Dopolnila vplivajo na predstavitev
obveznosti v izkazu finančnega položaja, ne spreminjajo pa obstoječih zahtev v povezavi z merjenjem ali obdobjem
pripoznanja bodisi sredstev, obveznosti, prihodkov ali odhodkov, bodisi informacij v razkritjih k tem postavkam. Prav
tako dopolnila pojasnjujejo zahteve v povezavi z razvrstitvijo dolgov, ki jih lahko podjetje poravna z izdajo lastnih
kapitalskih instrumentov.
Družba ne pričakuje, da bo uvedba dopolnil pomembno vplivala na njene računovodske izkaze.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
130
MSRP 3 Poslovne združitve; MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva; MRS 37 Rezervacije, pogojne
obveznosti in pogojna sredstva ter letne izboljšave 2018–2020 (dopolnila)
Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2022 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je dovoljena.
UOMRS je objavil naslednja omejena dopolnila standardov MSRP:
• Dopolnila standarda MSRP 3 Poslovne združitve so namenjene posodobitvi sklica v standardu MSRP 3 na temeljni
okvir standardov računovodskega poročanja, pri čemer pa ne spreminjajo računovodskih zahtev pri obračunavanju
poslovnih združitev.
• MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva (dopolnila). Dopolnila podjetju prepovedujejo, da bi od stroškov nabave
nepremičnin, strojev in opreme odštelo izkupiček od prodaje proizvodov v obdobju priprave sredstva na njegovo
predvideno uporabo. Podjetje pripozna izkupiček od prodaje in s tem povezane stroške v poslovnem izidu.
• MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva (dopolnila). Dopolnila določajo stroške, ki jih
podjetje upošteva pri opredelitvi stroškov izpolnitve pogodbe pri odločanju, ali je pogodba kočljiva.
• Letne izboljšave 2018–2020 prinašajo nekatera manjša dopolnila standardov MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih
standardov računovodskega poročanja, MSRP 9 Finančni instrumenti, MRS 41 Kmetijstvo ter ilustrativne primere k
standardu MSRP 16 Najemi.
Družba vpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
Reforma referenčne obrestne mere – druga faza – MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16
(dopolnila)
Avgusta 2020 je UOMRS objavil rezultate druge faze reforme referenčne obrestne mere in sicer dopolnitve standardov
MSRP 9, MRS 39, MSRP 7, MSRP 4 in MSRP 16 ter s tem zaključil svoje delo v odgovor na reformo referenčne obrestne
mere. Dopolnila vsebujejo začasno olajšavo pri poročanju učinkov zamenjave medbančne obrestne mere (IBOR) z
alternativno netvegano obrestno mero (RFR) na računovodsko poročanje. Dopolnila omogočajo podjetjem praktično
rešitev pri obračunu sprememb osnove za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev in obveznosti,
pri čemer mora podjetje efektivno obrestno mero prilagoditi tako, da odraža gibanje tržne obrestne mere. Poleg
tega dopolnila omogočajo podjetjem določene olajšave od ukinitve varovanja pred tveganjem, vključno z začasno
oprostitvijo od zahteve, da mora referenčna obrestna mera, opredeljena kot varovana postavka, izpolnjevati ločeno
opredeljive zahteve. Poleg tega dopolnila standarda MSRP 4 zavarovalnicam, ki še vedno uporabljajo MRS 39,
omogočajo enake olajšave kot tiste, ki jih uvajajo dopolnila standarda MSRP 9. Dopolnila standarda MSRP 7 Finančni
instrumenti: Razkritja od podjetja zahtevajo ustrezna razkritja, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo
razumevanje učinka reforme referenčne obrestne mere na njegove finančne instrumente in strategijo upravljanja
tveganj. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2021 ali pozneje. Zgodnja uporaba dopolnil je
dovoljena. Podjetje mora dopolnila uporabiti za nazaj, pri čemer pa mu ni treba preračunati podatkov preteklega
obdobja.
Družba vpliv novih dopolnitev standardov še pregleduje in jih bo upoštevala ob njihovi uveljavitvi.
A. TUJA VALUTA
Posli v tuji valuti
Vsi posli v tuji valuti so ob začetnem pripoznanju preračunani v evro, to je v funkcijsko valuto družbe, po dnevnem
menjalnem tečaju med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla. Upošteva se referenčni tečaj ECB (Evropske
centralne banke).
Ob datumu izkaza finančnega položaja so:
• denarne postavke v tujih valutah pretvorjene po končnem tečaju;
• nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnem tečaju na dan
posla;
• nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorjene po menjalnih tečajih na dan, ko
je bila poštena vrednost določena.
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali prevedbi denarnih postavk po tečajih,
drugačnih od tistih, po katerih so bile ob začetnem pripoznanju evidentirane v obdobju ali predstavljene v prejšnjih
računovodskih izkazih, družba pripozna v poslovnem izidu (kot prihodke oziroma odhodke) v obdobju, v katerem se
pojavijo.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
131
B. FINANČNA SREDSTVA
Na začetku družba pripozna finančna sredstva po pošteni vrednosti, razen finančnih naložb v odvisne družbe in
pridruženo družbo, ki jih pripozna po nabavni vrednosti, ter terjatev do kupcev, ki jih pripozna po transakcijski ceni.
Družba običajne nakupe in prodajo finančnih sredstev pripozna na dan sklenitve posla, to je dan, na katerega se
družba zaveže kupiti ali prodati sredstvo. Na ta dan pripozna tudi dobičke ali izgube pri odtujitvi finančnih sredstev.
Denarna sredstva predstavljajo vloge na vpogled in denarna sredstva v blagajni. Denarni ustrezniki so kratkoročne
hitro unovčljive naložbe, ki so takoj pretvorljive v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe
vrednosti nepomembno. Družba kot take opredeljuje kratkoročno vezane depozite na odpoklic. Izkaz denarnih
tokov družbe prikazuje gibanje pritokov in odtokov ob upoštevanju posredne metode v obračunskem obdobju ter
pojasnjuje spremembe stanja denarnih sredstev. Pri sestavi računovodskega izkaza so se upoštevali podatki izkaza
poslovnega izida družbe za leto 2020, postavke izkaza finančnega položaja družbe na dan 31. december 2020 in 31.
december 2019 ter dodatni podatki.
Družba finančne naložbe v delnice oziroma deleže odvisnih družb in pridružene družbe vrednoti po nabavni
vrednosti. Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je
uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo tudi dobički
in izgube iz teh sredstev.
Družba ostala finančna sredstva razvrsti na podlagi poslovnega modela za upravljanje finančnih sredstev in značilnosti
pogodbenih denarnih tokov finančnih sredstev v skupine finančnih sredstev, kot je prikazano v spodnji tabeli.
RAZVRSTITEV FINANČNIH SREDSTEV GLEDE NA POSLOVNI MODEL DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE FINANČNIH SREDSTEV IN ZNAČILNOSTI
POGODBENIH DENARNIH TOKOV FINANČNIH SREDSTEV
Skupina finančnih sredstev Finančno sredstvo
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Terjatve do kupcev, vključno s terjatvami iz najema, in ostale poslovne
terjatve, sredstva iz pogodb s kupci*, posojila in depoziti.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
Kapitalski instrumenti, ki niso v posesti za trgovanje, za katere se skupina
nepreklicno odloči, da jih bo ob začetnem pripoznanju merila po pošteni
vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
Kapitalski instrumenti, za katere se skupina ne odloči, da jih bo ob začetnem
pripoznanju merila po pošteni vrednoti prek drugega vseobsegajočega
donosa.
* Sredstva iz pogodb s kupci predstavljajo pravice skupine do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki jih je družba prenesla na kupce
(kratkoročno nezaračunani prihodki). Poleg tega vključujejo tudi še nezaračunane carinske in druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem in
so prehodna postavka.
Bistvene značilnosti finančnih sredstev, navedenih v zgornji tabeli:
1. Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti
Družba meri finančna sredstva po začetnem pripoznanju po odplačni vrednosti, če sta izpolnjena oba naslednja
pogoja:
• finančno sredstvo poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj se dosega s prejemanjem pogodbenih
denarnih tokov;
• v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno
odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice.
Družba prihodke od obresti iz navedenih sredstev izračunava z metodo efektivnih obresti in jih pripozna v poslovnem
izidu.
2. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz teh sredstev, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, drugi dobički in izgube
pa v drugem vseobsegajočem donosu. Ob odpravi pripoznanja sredstev se dobički in izgube, pripoznani v drugem
vseobsegajočem donosu (presežek iz prevrednotenja), prenesejo v preneseni čisti poslovni izid.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
132
3. Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Finančna sredstva, ki jih družba ne meri po odplačni vrednosti ter niso finančne naložbe v odvisne družbe in
pridruženo družbo, družba meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Dobički in izgube se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida.
C. FINANČNE OBVEZNOSTI
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je pogodbena obveza:
• izločiti drugi družbi denar ali drugačno finančno sredstvo (npr. obveznosti do dobaviteljev, obveznosti iz prejetih
posojil) ali
• finančna sredstva ali finančne obveznosti zamenjati z drugo družbo pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za
družbo.
Družba pripozna finančne obveznosti na dan njihovega nastanka. Finančne obveznosti so na začetku pripoznane na
datum sklenitve posla, ko družba postane pogodbena stranka v zvezi z instrumentom. Družba odpravi pripoznanje
finančne obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene, razveljavljene ali zastarane. Pri začetnem
pripoznanju izmeri finančno obveznost po pošteni vrednosti, vključno s transakcijskimi stroški. Po začetnem pripoznanju
se neizpeljane finančne obveznosti izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Obveznosti iz pogodb s kupci
Obveznosti iz pogodb s kupci predstavljajo obvezo za prenos blaga ali storitev kupcu, za kar je bilo od kupca prejeto
nadomestilo (obveznosti za prejete predujme).
D. KAPITAL
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe je nominalno opredeljen v statutu družbe, registriran pri sodišču in so ga plačali njegovi
lastniki.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve družbe so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala. Uporabiti se smejo pod
pogoji in za namene, ki jih določa zakon.
Zakonske rezerve
Zakonske rezerve so zneski, namensko zadržani iz dobička iz predhodnih let, predvsem za poravnavo morebitnih
prihodnjih izgub.
Lastne delnice
Lastne delnice se izkazujejo kot del rezerv iz dobička (kot odbitna postavka). Oblikovane so rezerve za lastne deleže
v višini zneskov, plačanih za pridobitev lastnih delnic.
Rezerve za pošteno vrednost
Rezerve za pošteno vrednost vsebujejo učinke presežka iz prevrednotenja v zvezi z zemljišči ter aktuarske izgube,
vezane na rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlencev. Vse sestavine rezerve za poštene
vrednosti so zmanjšane za odložene davke.
Obveznosti za dividende in druge udeležbe pri dobičku
Obveznosti za dividende in druge deleže iz dobička se pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma
lastnikova pravica do plačila.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
133
E. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Družba vrednoti opredmetena osnovna sredstva pri začetnem pripoznanju po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
obsega zneske, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev, in tudi usredstvene stroške izposojanja. Družba po
začetnem pripoznanju opredmetenih osnovnih sredstev uporablja model nabavne vrednosti za zgradbe in opremo
ter model prevrednotenja za zemljišča. Zgradbe in oprema so po modelu nabavne vrednosti izkazane po svoji
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča so po modelu
prevrednotenja izkazana po pošteni vrednosti na dan prevrednotenja, zmanjšani za poznejše nabrane izgube zaradi
oslabitve. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo
pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč.
Če se knjigovodska vrednost zemljišča poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje pripozna neposredno v kapitalu
kot presežek iz prevrednotenja, in sicer v izkazu vseobsegajočega donosa. Če se knjigovodska vrednost zemljišča
zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjša presežek iz prevrednotenja pri istem zemljišču. Če zmanjšanje knjigovodske
vrednosti presega nabrani presežek iz prevrednotenja pri istem sredstvu, se razlika v zmanjšanju prenese v poslovni
izid kot odhodek. Presežek iz prevrednotenja zemljišč, ki je sestavni del kapitala, se prenese neposredno na zadržani
čisti dobiček, ko se odpravi pripoznanje sredstva.
Obračunavanje stroškov izposojanja
Družba v primeru sredstev v pripravi pripiše stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji
ali proizvodnji sredstva v pripravi, kot del nabavne vrednosti takega sredstva. Stroški izposojanja vključujejo odhodke
za obresti in tečajne razlike, ki izhajajo iz posojil v tuji valuti, če se obravnavajo kot preračun stroškov obresti. Drugi
stroški izposojanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Poznejši stroški
Stroški zamenjave nekega dela osnovnega opredmetenega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega
sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale in če je
nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko
do njih pride.
Amortizacija
Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti
vsakega posameznega opredmetenega osnovnega sredstva. Ta metoda natančneje odraža pričakovani vzorec
uporabe sredstva. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo obdobje:
Tekoče obdobje Primerljivo obdobje
Zgradbe 30–68 let 40–68 let
Računalniška oprema 2–4 leta 2–4 leta
Druge naprave in oprema 2–10 let 2–10 let
Družba enkrat letno pregleduje ustreznost metode amortiziranja in dobe koristnosti ter ju po potrebi prilagodi.
F. NEOPREDMETENA SREDSTVA
Neopredmetena sredstva vsebujejo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente,
licence, blagovne znamke in podobne pravice) in druge pravice ter druga neopredmetena sredstva. Doba
amortiziranja in metoda amortiziranja za neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti se preverjata najmanj
enkrat na leto, in sicer ob koncu poslovnega leta. Družba meri neopredmetena sredstva po začetnem pripoznanju
po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti
in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Poznejši stroški
Poznejši izdatki, povezani z neopredmetenimi sredstvi, so usredstveni, če povečujejo prihodnje gospodarske koristi,
ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi drugi stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj
ko do njih pride.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
134
Amortizacija
Amortizacija se obračuna od nabavne vrednosti sredstva. Pripozna se v poslovnem izidu po metodi enakomernega
časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne, ko so sredstva na
razpolago za uporabo. Ta metoda najnatančneje kaže pričakovani vzorec uporabe prihodnjih gospodarskih koristi,
utelešenih v sredstvu.
Ocenjene dobe koristnosti za obravnavano in primerljivo leto so do 3 leta, 5 let, 10 let, 15 let in 23 let. Družba
amortizacijske metode, dobe koristnosti in preostale vrednosti preveri ob koncu vsakega poslovnega leta ter jih po
potrebi prilagodi.
G. NALOŽBENE NEPREMIČNINE
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki so posedovane, da bi prinašale najemnino ali povečevale vrednost
dolgoročne naložbe ali pa oboje. Za določitev, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, je potrebna
presoja. Pri presoji, ali se nepremičnina šteje kot naložbena nepremičnina, družba opredeljuje merila za razporeditev
nepremičnin ali delov nepremičnin med naložbene nepremičnine tako, da se vse nepremičnine, ki so predmet
dolgoročnega najema (več kot 1 leto) ali najema za nedoločen čas, prerazporedijo med naložbene nepremičnine
po ključu, da se prerazporedi delež nepremičnine, če najeti del nepremičnine znaša več kot 10 odstotkov in manj
kot 90 odstotkov celotne nepremičnine (površina). Če najeti del nepremičnine predstavlja 90 odstotkov ali več,
se med naložbene nepremičnine prerazporedi celotna nepremičnina, če predstavlja 10 odstotkov ali manj, pa
ostane nepremičnina razporejena med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena nepremičnina, razen v primeru
pripadajočega dela zemljišča, ki pripada zgradbi, razporejeni med naložbene nepremičnine, in ko se tudi ta del
zemljišča upošteva kot naložbena nepremičnina. Nepremičnine, ki so predmet kratkoročnega najema (manj kot 1 leto)
ali ki niso predmet najema (se ne uporabljajo), ostanejo razporejene med osnovnimi sredstvi kot lastniško uporabljena
nepremičnina.
Družba po začetnem pripoznanju uporablja model nabavne vrednosti, po katerem naložbeno nepremičnino
razviduje po njeni nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi
oslabitve. Prenos prevrednotenih naložbenih nepremičnin (zemljišč) iz opredmetenih osnovnih sredstev se opravi
po njihovi knjigovodski vrednosti na dan prenosa, njihov presežek iz prevrednotenja pa ostane v kapitalu in se ob
njihovi odtujitvi prenese v preneseni čisti poslovni izid. Pri amortiziranju naložbenih nepremičnin se uporabljajo enake
dobe koristnosti kot za nepremičnine v okviru opredmetenih osnovnih sredstev.
H. NAJEMI
Družba deluje kot najemnica sredstev
Družba ima v najemu različne nepremičnine (zemljišča in poslovne prostore) in opremo. Ob sklenitvi pogodbe ta
oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma
vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno
obdobje v zameno za nadomestilo. Trajanje najema družba opredeli na podlagi obdobja, v katerem najema ni
mogoče odpovedati, ob upoštevanju obdobja, za katero velja možnost podaljšanja najema, in obdobja, za katero
velja možnost odpovedi najema.
TRAJANJE NAJEMA ZA TEKOČE IN PRIMERLJIVO OBDOBJE:
Tekoče obdobje Primerljivo obdobje
Pravice do uporabe zemljišč 5-6 let 5-6 let
Pravice do uporabe zgradb 1-6 let 1-6 let
Pravice do uporabe opreme 1-5 let 1-5 let
Družba uporablja enoten pristop pripoznavanja in merjenja za vse najeme, razen za kratkoročne najeme (najemi do
enega leta) in najeme sredstev manjše vrednosti (vrednost manjša kot pet tisoč evrov). Najemnine pri najemih manjše
vrednosti in kratkoročnih najemih družba izkazuje kot strošek obdobja, na katerega se najem nanaša na podlagi
enakomerne časovne metode skozi celotno trajanje najema. Za ostale najeme je skupina pripoznala pravico do
uporabe najetih sredstev in obveznost za najeta sredstva.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
135
Družba pripozna pravico do uporabe na dan začetka najema. Nabavna vrednost pravice do uporabe najetih sredstev
zajema znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema, začetne neposredne stroške in plačila najemnine, ki so bila
izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete spodbude za najem.
Pravica do uporabe najetih sredstev se izmeri po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravek vrednosti in izgubo zaradi
oslabitve, s prilagoditvijo nabavne vrednosti ob vsakem ponovnem merjenju obveznosti iz najema. Družba slabi
sredstva v najemu enako, kot slabi opredmetena osnovna sredstva.
Obveznosti za najeta sredstva se pripoznajo v višini sedanje vrednosti preostalih najemnin v celotnem trajanju najemne
pogodbe. Najemnine diskontira po obrestni meri, povezani z najemom, če jo je mogoče določiti, nasprotno pa po
predpostavljeni obrestni meri za izposojanje, ki bi jo morala plačati, če bi za podobno dolgo obdobje in na podlagi
podobnega jamstva v podobnem gospodarskem okolju pridobila sredstvo podobne vrednosti kot sredstvo, ki
predstavlja pravico do uporabe. Po datumu začetka najema se znesek obveznosti iz najema poveča za obresti iz
najema in zmanjša za plačila najemnin ter ob ponovni oceni ali ob spremembi najema, prilagodi vrednost najema.
Ob začetku najema so obveznosti za najeta sredstva enake vrednosti pravice do uporabe sredstev in se zmanjšujejo
z odplačili, medtem ko se vrednost pravic do uporabe najetih sredstev zmanjšuje za obračunano amortizacijo v
obdobju najema sredstev. Amortizacijske stopnje so ocenjene glede na najemno obdobje. Obračunani stroški
obresti bremenijo finančne odhodke obdobja. Pri kratkoročnih najemih in najemih sredstev manjše vrednosti skupina
uporablja izjemo od pripoznanja kratkoročnega najema (tj. pri najemih, katerih obdobje najema traja 12 mesecev
ali manj). Hkrati skupina uporablja izjemo od pripoznanja sredstev manjše vrednosti, in sicer v povezavi z najemom
sredstev, za katera velja, da so manjše vrednosti. Pri kratkoročnih najemih in najemu sredstev manjše vrednosti skupina
pripozna strošek najemnine enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema.
Družba je zaradi nastale situacije, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, uporabila praktično rešitev, da ne bo
presodila, ali je prilagoditev najemnine, ki izpolnjuje spodaj navedene pogoje, sprememba najema. Ti pogoji so:
• posledica spremembe najemnine je spremenjeno nadomestilo za najem, ki je skoraj enako ali nižje kot nadomestilo
za najem neposredno pred spremembo;
• znižanje najemnin vpliva samo na plačila, ki bi prvotno zapadla 30. junija 2021 ali pred tem (npr. prilagoditev
najemnine bi izpolnjeval ta pogoj, če bi povzročil znižanje najemnine 30. junija 2021 ali pred tem in zvišanje
najemnine po 30.juniju 2021), ter
• ni bistvene spremembe drugih pogojev najema.
V tem primeru družba spremembo najemnine ne obravnava kot spremembo obstoječega najema, temveč jo
pripozna v izkazu poslovnega izida.
Družba pri transakcijah prodaje s povratnim najemom, ko deluje kot prodajalec najemnik, meri sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe, sorazmerno z delom prejšnje knjigovodske vrednosti sredstva, ki se nanaša na pravico do
uporabe, ki jo je obdržala. V skladu s tem pripozna samo tisti znesek dobička ali izgube, ki se nanaša na pravice, ki jih
je prenesel kupec najemodajalec.
Družba deluje kot najemodajalka sredstev
Družba kot najemodajalka pripozna najemnine iz poslovnega najema kot prihodke na podlagi enakomerne časovne
metode. Sredstva, ki jih družba daje v poslovni najem, prikaže v izkazu finančnega položaja glede na naravo sredstva,
ki je predmet najema.
I. ZALOGE
Zaloge materiala se vrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo kupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški
nabave. Kupna cena se zmanjša za dobljene popuste. Pri porabi materiala se uporablja metoda tehtanih povprečnih
cen.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
136
J. OSLABITEV SREDSTEV
1. Oslabitev finančnih sredstev
Oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe
Družba ob koncu vsakega poslovnega leta oceni, ali obstajajo znamenja, da bi bila naložba lahko oslabljena. Če
obstaja tako znamenje, družba oceni nadomestljivo vrednost naložb v odvisne družbe. Nadomestljiva vrednost
sredstva je njena poštena vrednost, zmanjšana za stroške odtujitve, ali vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera je
višja.
Če knjigovodska vrednost finančnega sredstva presega nadomestljivo vrednost, je treba opraviti slabitev finančne
naložbe v odvisno družbo. Za družbe v mirovanju ni mogoč izračun nadomestljive vrednosti z uporabo modela
diskontiranih denarnih tokov, zato se uporabi ocena na drugih osnovah (ocena neto vrednosti sredstev).
Družba odpravi oslabitev finančnih naložb v odvisne družbe, ko ne obstajajo več razlogi za njihovo oslabitev, v korist
finančnih prihodkov, in sicer v delni ali celotni višini zneska, do katere so bila sredstva oslabljena, odvisno od ocene
odprave oslabitve teh sredstev.
Oslabitev poslovnih terjatev
Družba slabi poslovne terjatve v obliki popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju
trajanja teh sredstev. Znesek izgub iz oslabitve (vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve) terjatev do kupcev in
drugih poslovnih terjatev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki izguba zaradi oslabitev terjatev.
Terjatve do kupcev (vključno s terjatvami iz najemov), ki niso v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih
poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave, v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali niso
na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za dvomljive, družba slabi tako, da oblikuje popravek vrednosti z
odstotki slabitve glede na njihovo starost.
Družba pri merjenju pričakovanih kreditnih izgub teh sredstev uporablja poenostavljen pristop z uporabo »matrike
rezervacij«, ki temelji na podlagi izkušenj o odpisanih terjatvah iz preteklosti in ocen glede prihodnosti.
Terjatve, ki so v tožbah, izvršbah, stečajih, prijavljene v prisilnih poravnavah do objave potrditve prisilne poravnave,
v postopkih izterjave prek za to specializiranih ustanov ali so na podlagi drugih objektivnih razlogov, označene za
dvomljive, družba slabi v 100-odstotni višini, razen če zakonodaja dovoljuje zmanjšanje obveznosti za obračunani in
neplačani davek na dodano vrednost ter se za ta znesek zmanjša slabitev.
Družba terjatve za obresti za dana posojila in depozite slabi v okviru slabitve posojil oziroma depozitov, drugih
poslovnih terjatev pa glede na sestavo terjatev in pretekle izkušnje teh terjatev ne slabi, dokler niso zapadle več kot
30 dni. V primeru zapadlosti po tem datumu pa družba individualno oceni verjetnost prihodnjih denarnih tokov iz
takih terjatev in njihovo slabitev.
Oslabitev danih posojil in depozitov
Družba opravi slabitev danih posojil in depozitov na podlagi presoje poslovodstva o njihovi neiztržljivosti. Družba je
skladno z MSRP 9 prešla z modela nastalih izgub na model pričakovanih izgub in skladno z njim pripoznava nastale
izgube in tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti.
Pri presoji oslabljenosti danih posojil družba oceni dokaze o oslabitvi posojila individualno za vsako posojilo posebej.
Če oceni, da knjigovodska vrednost posojila presega njeno pošteno, to je udenarljivo vrednost, posojilo slabi. Ocena
slabitev temelji na pričakovanih kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačil posojil v prihodnjih 12 mesecih,
razen če se je kreditno tveganje od začetnega pripoznanja bistveno povečalo. V teh primerih ocena slabitev temelji
na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo
razliko med pogodbenimi denarnimi tokovi, zapadlimi po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba
pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovani denarni tokovi bodo vključevali tudi denarne tokove od prodaje sredstev
zavarovanja.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
137
Slabitve za pričakovane kreditne izgube se ocenjujejo v dveh korakih. Za kreditne izpostavljenosti, pri katerih se po
začetnem pripoznanju ni znatno povečali kreditno tveganje, se slabitve za pričakovane kreditne izgube pripoznajo
za kreditne izgube, ki so posledica neplačil, ki so mogoča v prihodnjih 12 mesecih. Za tiste kreditne izpostavljenosti,
pri katerih se je od začetnega pripoznanja znatno povečalo kreditno tvefanje, družba pripozna popravek iz izgub,
ki jih pričakuje v preostali življenjski dobi izpostavljenosti, ne glede na obdobje neplačila. Družba oceni, da gre pri
finančnem sredstvu za neizpolnjevanje obveznosti, če so pogodbena plačila zapadla v roku 90 dni. V nekaterih
primerih lahko družba oceni povečano kreditno tveganje tudi, če je na podlagi informacij verjetno, da neporavnanih
pogodbenih zneskov ne bo prejela v celoti.
Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da ji pogodbenih denarnih tokov ne bo
uspelo izterjati. Znesek izgub zaradi oslabitve teh sredstev je v izkazu poslovnega izida izkazan v postavki drugi finančni
odhodki.
2. Oslabitev finančnih sredstev
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih
nepremičnin in neopredmetenih sredstev, da bi ugotovila, ali obstajajo znaki oslabitve. Če taki znaki so, oceni
nadomestljivo vrednost sredstva.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost,
zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani
prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo,
ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, značilna za sredstvo. Za preizkus oslabitve se
sredstva, ki jih ni mogoče preizkusiti posamično, uvrstijo v najmanjšo možno skupino sredstev, ki ustvarjajo denarne
tokove iz nadaljnje uporabe in ki so večinoma neodvisna od prejemkov drugih sredstev ali skupin sredstev (denar
ustvarjajoča enota).
Družba oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo
nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže kot odhodek v izkazu poslovnega izida.
Družba izgubo zaradi oslabitve sredstva odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne
preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih
letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
K. DOLGOROČNA SREDSTVA, RAZVRŠČENA MED SREDSTVA ZA PRODAJO
Dolgoročna sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva (v okviru dolgoročnih sredstev to velja za naložbene
nepremičnine, neopredmetena sredstva, dolgoročne finančne naložbe, v okviru opredmetenih osnovnih sredstev
pa zaradi pomembnosti le za zemljišča in zgradbe), za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem
s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo, in sicer se njihova prodaja predvideva
najpozneje v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Prodaja je zelo verjetna, kadar potekata celoten načrt in program za iskanje kupca. Prav tako morata potekati aktivno
trženje sredstva in prizadevanje za dosego cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti. Neposredno pred
razvrščanjem med sredstva za prodajo se izvede ponovna meritev teh sredstev. Skladno s tem se dolgoročno sredstvo
(ali skupina za odtujitev) pripozna po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer
pri tisti vrednosti, ki je nižja.
Zaradi posebnih dogodkov in okoliščin, na katere družba ne more vplivati, obstajajo pa zadostni dokazi, da podjetje
dosledno izpolnjuje načrt prodaje sredstva, se lahko obdobje zaključka prodaje podaljša na več kot eno leto.
Če sredstvo za prodajo ne izpolnjuje več sodil za uvrstitev v skupino sredstev za prodajo, ga je treba prerazvrstiti v
drugo ustrezno skupino sredstev, in sicer v tisto, v katero je bilo uvrščeno pred razvrstitvijo med sredstva za prodajo.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
138
L. ZASLUŽKI ZAPOSLENCEV
Kratkoročni zaslužki zaposlenih
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo
zaposlenega opravljeno z določenim kratkoročnim zaslužkom.
M. REZERVACIJE
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče
zanesljivo oceniti, in če je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan
izkaza finančnega položaja obstoječe obveze. Pri doseganju najboljše ocene rezervacije se upoštevajo tveganja
in negotovosti, ki neizogibno spremljajo številne dogodke in okoliščine. Kjer je učinek časovne vrednosti denarja
bistven, je znesek rezervacije sedanja vrednost izdatkov, po pričakovanju potrebnih za poravnavo obveze.
Rezervacije se pripoznavajo z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov, zmanjšujejo pa se neposredno
po časovnem zaporedju za stroške oziroma odhodke, za pokrivanje katerih so bile oblikovane, razen aktuarskih
dobičkov in izgub iz odpravnin ob upokojitvi zaradi sprememb aktuarskih predpostavk ter izkustvenih prilagoditev, ki
se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja in se ob porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v sorazmernem
znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Pripoznanje rezervacij se odpravi, ko so že izrabljene možnosti, zaradi katerih so bile oblikovane, ali ni več potrebe
po njih. Iz odprave pripoznanja rezervacij, oblikovanih z vračunavanjem ustreznih stroškov oziroma odhodkov,
pripoznamo prihodke. Na koncu obračunskega obdobja se rezervacije popravijo tako, da je njihova vrednost enaka
sedanji vrednosti izdatkov, po predvidevanjih potrebni za poravnavo obveze.
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
Družba je skladno z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlenim in odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Druge pokojninske
obveznosti ne obstajajo.
Navedene rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade,
diskontirane na dan aktuarskega izračuna.
Stroški obresti in prirast v tekočem letu se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med stroški dela, obresti pa med
finančnimi odhodki. Aktuarski dobički in izgube iz jubilejnih nagrad se pripoznajo v izkazu poslovnega izida med
stroški dela, aktuarski dobički ali izgube iz odpravnin ob upokojitvi pa se pripoznajo v drugem vseobsegajočem
donosu, in sicer v presežku iz prevrednotenja, ter se ob njihovi porabi prenesejo v preneseni čisti poslovni izid v
sorazmernem znesku. Ta je izračunan iz razmerja med porabo rezervacij med letom in stanjem rezervacij pred porabo.
Rezervacije se porabljajo v višini dejansko nastalih stroškov obračunanih odpravnin ob upokojitvi in obračunanih
jubilejnih nagrad.
Dolgoročno odloženi prihodki
Družba med dolgoročno odložene prihodke uvršča donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma
za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so pokrivanju stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih
stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v višini stroškov amortizacije teh sredstev. Med
dolgoročno odloženimi prihodki se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili
predvidene odhodke.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
139
N. PRIHODKI IZ OPRAVLJENIH STORITEV
Pogodba s kupcem se obračuna le ob izpolnitvi pogojev. Ob odobritvi pogodbe s kupcem se oceni nadomestilo,
ki se pričakuje od kupca v zameno, ko bo blago oziroma storitev prenesena nanj. Prejeto nadomestilo predstavlja
transakcijsko ceno. Transakcijska cena predstavlja fiksno dogovorjeno nadomestilo za obljubljeno blago oziroma
opravljene storitve kupcu.
Družba prihodke iz opravljenih storitev pripozna v izkazu poslovnega izida glede na stopnjo dokončanosti posla
ob koncu poročevalskega obdobja oziroma ko so izpolnjene izvršitvene obveze. Stopnjo dokončanosti oceni na
podlagi pregleda nastalih stroškov (pregled opravljenega dela – izmera napredka posla).
Prihodki od opravljenih storitev se merijo po transakcijskih cenah dokončanih storitev, navedenih na računih (izpolnitev
izvršitvenih obvez v določenem trenutku) ali v drugih listinah ali po cenah nedokončanih storitev glede na stopnjo
njihove dokončanosti (izpolnitev izvršitvenih obvez se izvaja postopoma).
Družba ocenjuje, da v primerih, ko določen posel (izvršitvena obveza) na dan izkaza finančnega položaja še ni
zaključen, ni mogoče zanesljivo oceniti izida posla, vendar se lahko razumno izmeri njegov napredek in prihodke
pripozna le do višine nastalih neposrednih stroškov, za katere se pričakuje, da jih bo mogoče pokriti (metoda vložkov).
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve (npr. carinske
dajatve), niso sestavina prihodkov od prodaje.
IZPOLNJEVANJE IZVRŠITVENIH OBVEZ
Poslovna področja Narava in čas izpolnitve izvršitvenih obvez kupcem Plačilni pogoji
KOPENSKI PROMET
LOGISTIČNE STORITVE
INTERKONTINENTALNI PROMET
DRUGE STORITVE
Za izvršitev špedicijskih poslov nam kupec izda naročilo, ki
mora vsebovati vse bistvene podatke za pravilno in pravočasno
izvršitev naročila. Posel je opravljen, ko so izvršene vse
aktivnosti po naročilu. Naročilo lahko vsebuje različne storitve
velja, da je posel izveden: - za storitve organizacije prevoza
blaga: ko je prevoz opravljen (prevzeta ali dostavljena pošiljka);
- za posle zastopanja pred carinskimi organi: ko je blago
prepuščeno deklarantu;
- za posle skladiščenja blaga: ko je blago uskladiščeno ali
izskladiščeno oz. izvršeno drugo delo v skladišču (npr.
paletiranje, etiketiranje);
- za druge posle: ko je izvršena dogovorjena storitev. Račun za
opravljeno storitev je kupcu izdan po izvedeni storitvi.
Splošno velja, da mora
kupec plačilo naših storitev
in s tem povezanih stroškov
zagotoviti pred začetkom
opravljanja storitev (avans).
Ob upoštevanju kupčeve
bonitete, preteklih izkušenj
s kupcem in komercialnih
dogovorov je račun za
opravljeno storitev plačljiv
v roku 30 dni od dneva
opravljene storitve.
Državne pomoči
Ločimo državne podpore, povezane s sredstvi, in državne podpore, povezane s prihodki.
a. S sredstvi povezane državne podpore, tudi nedenarne podpore po pošteni vrednosti, se v izkazu finančnega
položaja obravnavajo kot odloženi prihodki in se med prihodke v izkazu poslovnega izida dosledno prenašajo v
dobi koristnosti zadevnega sredstva. Med dolgoročno odloženimi prihodki družba izkazuje odložene prihodke, ki
bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
b. Državne podpore, povezane s prihodki so državne podpore, povezane s povrnitvijo nadomestil plač za
zaposlene, oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varstvo, itd. Družba pripozna državne podpore, povezane
s prihodki v okviru drugih poslovnih prihodkov, in ne kot znižanje povezanih stroškov. Pripoznajo se kot prihodki
v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Državne podpore se pripoznajo,
ko obstaja sprejemljivo zagotovilo, da skupina izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev in da jih bo prejela. Če
obstaja negotovost v zvezi z upravičenostjo do prejete državne podpore (npr. obstaja možnost obveznosti vračila v
primeru neizpolnjevanja pogojev), se znesek dobljene državne podpore prikaže kot odloženi prihodek za čas do
dejanske ugotovitve (ne)izpolnjevanja pogojev.
O. STROŠKI – ODHODKI
Družba stroške kot odhodke pripozna v obdobju, v katerem nastanejo.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
140
P. FINANČNI PRIHODKI IN FINANČNI ODHODKI
Finančni prihodki obsegajo predvsem prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend in drugih deležev iz
dobička, prihodke od odsvojitve finančnih sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, pozitivne
tečajne razlike in prihodke iz odprave slabitev finančnih naložb. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob njihovem
nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend in drugih deležev pri dobičku se v izkazu
poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva oziroma lastnikova pravica do plačila.
Finančni odhodki obsegajo predvsem odhodke za obresti in druge stroške izposojanja (če se ti ne usredstvijo), obresti
iz najemov in negativne tečajne razlike ter izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih naložb. Stroški izposojanja se v
izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti kot odhodek obdobja, v katerem nastanejo.
Q. DAVEK OD DOBIČKA
Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Izkaže se v izkazu poslovnega
izida, razen v delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Ta se zato izkaže v drugem
vseobsegajočem donosu.
Odmerjeni davek je obračunan skladno z veljavno davčno zakonodajo na dan poročanja. Poslovno leto je koledarsko
leto, ki je enako davčnemu letu.
Odloženi davek se izkazuje ob upoštevanju začasnih razlik med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za
potrebe finančnega poročanja ter zneskov za potrebe davčnega poročanja.
Odložena obveznost za davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da jo bo treba plačati ob odpravi začasnih razlik
na podlagi zakonov, veljavnih ob koncu poročevalskega obdobja.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
R. ČISTI DOBIČEK NA DELNICO
Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost in popravljeno dobičkonosnost delnice. Osnovno
dobičkonosnost delnice izračuna tako, da deli dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem v poslovnem
letu, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic (brez lastnih delnic).
Popravljeni dobiček delnice se izračunava s prilagoditvijo dobička oziroma izgube, ki pripadata navadnim delničarjem,
in tehtanega povprečnega števila navadnih delnic v poslovnem letu za učinek vseh popravljalnih možnostih navadnih
delnic. Družba ne poseduje popravljalnih možnostih delnic, zato izkazuje enako vrednost osnovne in popravljene
dobičkonosnosti delnice.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
141
4.2.3.1 Določanje poštene vrednosti
Ob upoštevanju računovodskih usmeritev je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti finančnih
in tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Družba je poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe
merjenja oziroma poročanja določila po metodah, opisanih v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi
s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v pojasnilih k posameznim postavkam sredstev
oziroma obveznostim družbe.
Zemljišča
Družba meri zemljišča po pripoznanju po prevrednotenem znesku, ki je poštena vrednost na dan prevrednotenja
(to je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali
najugodnejšem) trgu med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to,
ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti). Poštena
vrednost zemljišč se glede na okoliščine oziroma razmere izmeri z uporabo ene ali več tehnik vrednotenja, kot
so tržni način, stroškovni način in na donosu zasnovan način. Družba izvaja prevrednotenje zemljišč vsakih pet let
oziroma pogosteje, če kazalniki slabitve pokažejo pomembna odstopanja poštene vrednosti zemljišč. Na podlagi
ocene vpliva spremembe kazalnikov slabitve se oceni znesek odstopanja poštene vrednosti za zemljišča od njihove
knjigovodske vrednosti. Če gre za pomembno odstopanje, se izvede cenitev zemljišč za računovodsko poročanje.
Naložbe v lastniške vrednostne papirje
Poštena vrednost finančnih naložb v lastniške vrednostne papirje, vrednotenih po pošteni vrednosti, se določa glede
na ponujeno nakupno ceno ob koncu poročevalskega obdobja.
Za kratkoročne terjatve in obveznosti je družba presodila, da je njihova knjigovodska vrednost, dovolj natančen
približek poštene vrednost.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
142
4.2.3.2 Obvladovanje finančnih tveganj
Pri uporabi finančnih instrumentov je družba izpostavljena:
• kreditnemu,
• likvidnostnemu,
• tržnemu in
• poslovnem tveganju.
V tej točki je obravnavana izpostavljenost družbe posameznim (zgoraj omenjenim) tveganjem. Obravnavani so njeni
cilji, usmeritve in postopki za merjenje ter obvladovanje tveganj in njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna
razkritja so zajeta v pojasnilu 30.
Poslovodstvo je sprejelo usmeritve glede obvladovanja tveganj v okviru pravilnika o upravljanju tveganj. Družba ima
odbor za upravljanje tveganj, odgovoren za razvoj in nadzor usmeritev pri njihovem upravljanju. Finančna tveganja so
del rednega poročanja družbe o tveganjih, o katerih odbor redno poroča revizijski komisiji.
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica, vključena v
pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem
zaradi terjatev družbe do strank.
Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank, vendar pa poslovodstvo
upošteva tudi demografsko strukturo strank ter tveganje plačilne nesposobnosti z vidika panoge in države, v kateri
stranka posluje, saj lahko ti dejavniki vplivajo na kreditno tveganje, še zlasti v neugodnih gospodarskih razmerah.
Usmeritve so oblikovane tako, da se za pomembnejšo novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti,
preden ji družba ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Družba oblikuje popravek za vrednost oslabitve,
ki pomeni višino ocenjenih izgub zaradi poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka
vrednosti sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se
oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi že nastalih neopredeljenih izgub.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati finančnih obveznosti, ki jih poravnava z
denarnimi ali drugimi finančnimi sredstvi.
Družba likvidnost zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje obveznosti v roku, in sicer v
običajnih in tudi zahtevnejših okoliščinah, ne da bi pri tem nastale nesprejemljive izgube ali bi se celo zmanjšal njen
ugled.
Družba ponuja predvsem garancije za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal iz tranzitnih postopkov, preverjanja
porekla, različnih analiz oziroma kontrol blaga, potrebnih za izvedbo operativnih poslovnih dejavnosti.
Tržno tveganje
Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere in lastniški
instrumenti, vplivale na prihodke družbe ali vrednost finančnih instrumentov. Cilja obvladovanja tega tveganja sta
obvladovati in nadzorovati izpostavljenost tržnim tveganjem v razumnih mejah ter ob hkratni optimizaciji dobička.
Poslovno tveganje
Poslovno tveganje je tveganje neposredne ali posredne izgube, do katere bi prišlo zaradi številnih različnih razlogov,
povezanih s procesi, ki potekajo v družbi, z osebjem, tehnologijo in infrastrukturo, pa tudi kot posledica zunanjih
dejavnikov, ki niso povezani s kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem, kot so med drugim tveganja, ki izhajajo iz
pravnih in regulatornih zahtev ter splošno sprejetih korporacijskih standardov. Poslovna tveganja izhajajo iz celotnega
poslovanja družbe. Cilj je upravljati poslovna tveganja tako, da se vzpostavi ravnotežje med izogibanjem finančnim
izgubam in škodo, ki bi bila povzročena ugledu družbe, ter med celotno stroškovno učinkovitostjo, prav tako pa
tudi izogibanje takim kontrolnim postopkom, ki zavirajo oziroma omejujejo samoiniciativnost in ustvarjalnost. Ključno
odgovornost za razvoj in vpeljavo kontrol za nadzor poslovnega tveganja nosi višje poslovodstvo vsake poslovne
enote.
Program rednih pregledov izvaja služba notranje revizije, ki se o rezultatih pregledov pogovori s poslovodstvom tiste
poslovne enote, na katero se rezultati nanašajo, povzetke pa predloži upravi družbe in revizijski komisiji.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
143
4.2.4 POSLOVNI SEGMENTI
Poslovni segment je sestavni del skupine:
• ki opravlja poslovne dejavnosti, iz naslova katerih dobiva prihodke in s katerimi ima stroške (vključno s prihodki in
stroški, ki se nanašajo na transakcije z drugimi sestavnimi deli istega podjetja);
• katerega poslovne rezultate redno pregleduje vodstveni delavec, ki sprejema odločitve, da lahko na njihovi podlagi
sprejema odločitve o virih, ki jih je treba razporediti v določen segment, in ocenjuje uspešnost poslovanja, ter
• za katerega so na voljo ločeni finančni podatki.
Razkritja po geografskih poslovnih segmentih temeljijo na sistemu notranjega poročanja, ki ga poslovodstvo uporablja
pri odločanju.
INFORMACIJE PO GEOGRAFSKIH SEGMENTIH
v evrih
Bosna in
Hercegovina
Srbija Črna gora
2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki od
zunanjih kupcev
100.479.944 108.791.957 23.830.915 24.066.027 6.945.994 7.072.822 5.279.124 5.096.543 4.983.954 6.284.228
Prihodki od poslov
z drugimi segmenti
4.035.246 3.676.038 1.248.579 970.634 473.955 566.963 621.605 592.266 60.675 82.989
Skupaj prihodki
104.515.191 112.468.045 25.079.494 25.036.661 7.419.949 7.639.785 5.900.728 5.688.809 5.044.629 6.367.217
Amortizacija
3.773.083 4.430.513 1.283.276 1.455.357 422.911 431.752 219.815 267.298 404.498 460.640
Poslovni izid iz
poslovanja
4.393.778 5.165.114 1.984.984 1.360.045 -489.897 622.371 -775.519 -474.399 524.471 1.190.495
Obrestni prihodki
143.213 476.150 14.343 3.043 0 0 11 449 55.464 66.309
Obrestni odhodki
764.045 1.758.975 35.339 44.896 13.142 18.718 60.580 59.547 16.500 21.045
Poslovni izid iz
rednega poslovanja
3.042.695 5.233.154 1.962.638 1.331.716 -505.727 603.395 -851.285 -533.718 561.805 1.235.833
Pripoznani rezultat
naložb po kapitalski
metodi
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Davek od dobička
688.513 1.741.322 239.480 250.032 820 94.455 5.997 -1.440 65.661 116.072
Čisti poslovni izid
2.354.182 3.491.832 1.723.158 1.081.684 -506.547 508.940 -857.282 -532.278 496.144 1.119.761
v evrih
Slovenija Hrvaška
Bosna in
Hercegovina
Srbija Črna gora
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Sredstva
173.544.978 177.697.373 50.352.091 49.851.205 13.857.193 14.373.185 10.375.417 10.273.463 18.594.278 18.221.970
Dolgoročna
sredstva
145.090.711 148.719.385 39.114.701 41.040.017 11.732.676 12.017.805 9.167.395 9.214.673 11.314.155 12.146.639
Poslovne
obveznosti
15.479.877 18.087.058 4.096.673 4.163.737 1.329.280 1.172.668 1.089.834 963.979 497.478 502.635
Finančne
obveznosti
58.687.045 62.375.402 572.996 1.040.692 224.051 329.317 2.534.855 1.801.787 723.525 843.422
Naložba v
pridruženo družbo
39.059 39.059 0 0 0 0 0 0 0 0
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
144
v evrih
Ukrajina Ostalo Skupaj
Prilagoditve z
izločanji
Skupina
2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki od
zunanjih kupcev
3.992.270 3.694.396 5.236.928 5.262.818 150.749.128 160.268.841 -23.960 83.859 150.725.168 160.352.650
Prihodki od poslov
z drugimi odseki
0 0 1.290.750 1.169.358 7.730.810 7.058.247 -7.730.810 -7.058.247 0 0
Skupaj prihodki
3.992.270 3.694.396 6.527.678 6.432.176 158.479.939 167.327.089 -7.754.770 -6.974.389 150.725.168 160.352.650
Amortizacija
31.008 33.461 329.416 145.221 6.464.007 7.224.241 0 0 6.464.008 7.224.242
Poslovni izid iz
poslovanja
165.834 -143.541 52.284 -111.723 5.855.934 7.608.363 -91.638 -84.828 5.764.296 7.523.536
Obrestni prihodki
369 342 0 5.860 213.400 552.153 -114.145 -98.541 99.255 453.612
Obrestni odhodki
35.529 39.041 41.055 13.513 966.190 1.955.735 -114.145 -98.541 852.045 1.857.195
Poslovni izid iz
rednega poslovanja
-342.180 140.553 10.972 -129.592 3.878.919 7.881.341 683.801 -1.439.823 4.562.722 6.441.520
Pripoznani rezultat
naložb po kapitalski
metodi
0 0 0 0 0 0 785 62 785 62
Davek od dobička
-4.434 21.805 13.038 22.617 1.009.076 2.244.864 -14.311 0 994.768 2.244.867
Čisti poslovni izid
-337.747 118.748 -2.066 -152.210 2.869.843 5.636.477 698.110 -1.439.823 3.567.954 4.196.653
v evrih
Ukrajina Ostalo Skupaj
Prilagoditve z
izločanji
Skupina
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Sredstva
1.349.053 1.855.097 3.565.621 3.854.009 271.638.632 276.126.301 -51.194.858 -52.775.350 220.443.774 223.350.952
Dolgoročna
sredstva
968.045 608.482 1.481.091 1.757.067 218.868.775 225.504.068 -44.385.047 -44.757.155 174.483.727 180.746.913
Poslovne
obveznosti
690.464 690.530 1.145.449 1.117.346 24.329.055 26.697.952 -1.976.830 -1.878.453 22.352.225 24.819.499
Finančne
obveznosti
1.203.978 1.295.872 473.140 739.215 64.419.589 68.434.709 -5.804.293 -6.736.634 58.615.296 61.698.075
Naložba v
pridruženo družbo
0 0 0 0 39.059 39.059 25.190 24.406 64.249 63.464
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
145
RAZČLENITEV PRIHODKOV OD PRODAJE PO POSLOVNIH PODROČJIH IN DRŽAVAH
Skupina Intereuropa
v evrih
Slovenija Hrvaška Bosna in Hercegovina
2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki po poslovnih področjih
Kopenski promet 45.819.641 51.957.942 16.975.909 17.434.092 5.260.239 5.202.930
Logistične rešitve 20.484.494 19.273.088 4.566.982 4.518.244 703.328 651.157
Interkontinentalni promet 33.257.772 36.495.420 2.823.248 2.328.058 567.439 486.478
Druge storitve 4.953.284 4.741.546 713.355 756.268 888.943 1.299.220
Skupaj 104.515.191 112.467.996 25.079.494 25.036.662 7.419.949 7.639.785
Prihodki, ustvarjeni po državah (sedež kupca)
Slovenija 60.150.594 62.418.902 1.087.313 1.017.942 276.135 320.358
Hrvaška 1.947.505 1.814.678 20.322.002 20.315.251 71.142 51.924
Bosna in Hercegovina 1.143.141 1.036.550 548.372 313.694 5.829.368 5.982.579
Črna gora 324.675 350.955 6.831 9.549 711 1.175
Ostale države 40.949.276 46.846.911 3.114.976 3.380.226 1.242.593 1.283.749
Skupaj 104.515.191 112.467.996 25.079.494 25.036.662 7.419.949 7.639.785
Skupina Intereuropa
v evrih
Srbija Črna gora Ukrajina
2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki po poslovnih področjih
Kopenski promet 2.777.468 2.784.782 2.840.655 3.880.648 3.991.612 3.693.697
Logistične rešitve 534.298 915.844 1.002.309 977.954 0 0
Interkontinentalni promet 2.562.909 1.958.411 390.182 417.566 0 0
Druge storitve 26.053 29.771 811.483 1.091.048 658 699
Skupaj 5.900.728 5.688.808 5.044.629 6.367.216 3.992.270 3.694.396
Prihodki, ustvarjeni po državah (sedež kupca)
Slovenija 550.005 451.932 137.918 167.317 213.685 260.784
Hrvaška 47.040 72.684 27.390 38.964 0 0
Bosna in Hercegovina 62.005 165.160 79.995 135.654 0 0
Črna gora 66.847 58.931 4.111.967 4.541.931 0 0
Ostale države 5.174.831 4.940.101 687.359 1.483.350 3.778.585 3.433.612
Skupaj 5.900.728 5.688.808 5.044.629 6.367.216 3.992.270 3.694.396
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
146
Skupina Intereuropa
v evrih
Ostale države Izločitve Skupaj
2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki po poslovnih področjih
Kopenski promet 5.043.299 5.120.198 4.940.223 5.054.225 77.768.600 85.020.064
Logistične rešitve 514.892 358.425 49.500 28.847 27.756.803 26.665.865
Interkontinentalni promet 628.737 598.833 1.046.138 507.835 39.184.149 41.776.931
Druge storitve 340.749 354.719 1.718.909 1.383.481 6.015.616 6.889.790
Skupaj 6.527.677 6.432.175 7.754.770 6.974.388 150.725.168 160.352.650
Prihodki, ustvarjeni po državah (sedež kupca)
Slovenija 764.686 907.775 2.078.764 2.048.548 61.101.572 63.496.462
Hrvaška 6.771 32.941 1.656.634 1.383.883 20.765.216 20.942.559
Bosna in Hercegovina 3.900 0 1.389.968 1.130.181 6.276.813 6.503.456
Črna gora 1.410 0 367.774 402.448 4.144.667 4.560.093
Ostale države 5.750.910 5.491.459 2.261.630 2.009.328 58.436.900 64.850.080
Skupaj 6.527.677 6.432.175 7.754.770 6.974.388 150.725.168 160.352.650
Intereuropa, d. d.
v evrih
2020 2019
Prihodki po poslovnih področjih
Kopenski promet 45.819.640 51.957.942
Logistične rešitve 20.484.494 19.273.087
Interkontinentalni promet 32.887.713 36.045.862
Druge storitve 4.772.180 4.550.671
Skupaj 103.964.027 111.827.562
Prihodki, ustvarjeni po državah (sedež kupca)
Slovenija 59.937.712 62.184.990
Hrvaška 1.947.301 1.813.498
Bosna in Hercegovina 1.143.057 1.036.550
Črna gora 324.675 350.955
Ostale države 40.611.282 46.441.569
Skupaj 103.964.027 111.827.562
Postavk izkaza finančnega položaja po poslovnih področjih skupina in družba ne spremljata.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
147
4.2.5 POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
POJASNILO 1: Prihodki od prodaje
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Prihodki od prodaje družbam v skupini 0 0 4.105.793 3.764.156
Prihodki od prodaje drugim 150.725.168 160.352.650 99.858.234 108.063.406
Skupaj 150.725.168 160.352.650 103.964.027 111.827.562
Prihodki od prodaje skupine in družbe v letu 2020 predstavljajo prihodke od opravljenih storitev.
Skupina/družba izvaja logistične storitve na treh poslovnih področjih, to so kopenski promet (zbirni promet, domači
promet, cestni in železniški promet ter carinske storitve), logistične rešitve (skladiščenje in distribucija) in interkontinentalni
promet (zračni promet, pomorski promet in avtomobilska logistika). Skupina/družba v okviru dodatnih storitev ponuja
tudi oddajo poslovnih prostorov v najem, parkirišča na carinskih terminalih, sejemsko logistiko in posredništvo pri
zavarovalnih poslih.
V okviru prihodkov od prodaje skupina in družba izkazujeta prihodke od najemov. Skupina je v letu 2020 iz tega
naslova ustvarila 4.563.510 evrov prihodkov (v letu 2019 jih je ustvarila 5.721.441 evrov), družba pa 3.043.849 evrov (v
letu 2019: 4.109.947 evrov). Prihodki iz prodaje, zmanjšani za prihodke od najemnin, predstavljajo prihodke iz pogodb
s kupci.
PRIHODKI OD PRODAJE GLEDE NA ČAS PRIPOZNANJA
v evrih
2020 2019
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d. Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Prihodki iz
dokončanih
storitev
Prihodki iz
nedokončanih
storitev
Prihodki iz
dokončanih
storitev
Prihodki iz
nedokončanih
storitev
Prihodki iz
dokončanih
storitev
Prihodki iz
nedokončanih
storitev
Prihodki iz
dokončanih
storitev
Prihodki iz
nedokončanih
storitev
Prihodki po poslovnih področjih
Kopenski promet 70.128.912 155.256 44.243.077 96.445 77.596.187 155.457 48.344.210 133.024
Logistične rešitve 32.322.588 113.670 21.012.134 17.201 32.514.598 129.895 22.118.538 3.508
Interkontinentalni
promet
41.399.925 210.124 34.557.865 205.103 43.415.240 172.900 37.534.385 163.525
Druge storitve 6.394.179 514 3.832.202 0 6.357.001 11.372 3.519.300 11.072
Skupaj 150.245.604 479.564 103.645.278 318.749 159.883.026 469.624 111.516.433 311.129
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
148
POJASNILO 2: Drugi poslovni prihodki
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Dobiček pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 392.020 436.152 17.920 186.243
Prihodki od odprave slabitev slabitve opredmetenih osnovnih
sredstev in naložbenih nepremičnin
118.651 1.333.415 76 251.036
Prihodki od odprave rezervacij 266.507 699.220 99.401 710
Prejete državne podpore 1.195.377 89.657 829.066 85.330
Ostali poslovni prihodki 169.535 333.589 30.228 183.003
Skupaj 2.142.090 2.892.033 976.691 706.322
V okviru postavke državne pomoči je skupina za zajezitev negativnih učinkov pandemije COVID 19 prejela za 1.059.143
evrov državne pomoči iz naslova povračila nadomestila plače delavcem, oprostitve plačila prispevkov in ohranitve
delovnih mest. Celotna vrednost prejetih subvencij ni vezana na pogoje vračila, ki jih je določila država, v kateri se
nahaja posamezna družba.
Družba pa je v okviru prejete državne pomoči za premostitev težav v času pandemije COVID 19 prejela državno
pomoč v višini 696.459 evrov iz naslova povračila nadomestila plače delavcem in oprostitve plačila prispevkov. Med
letom je družba prejela še 138.180 evrov subvencij, ki se nanašajo na ublažitev učinkov pandemije COVID 19, in jih
mora družba, zaradi neizpolnjevanja pogojev za njihovo pripoznanje (preseženih je bilo 90 odstotkov prihodkov od
prodaje leta 2019), vrniti državi. Zaradi tega je družba vzpostavila obveznost do države v navedeni višini.
POJASNILO 3: Stroški blaga materiala in storitev
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga 3.712.970 4.344.536 1.738.474 1.910.983
Stroški storitev v skupini 0 0 2.025.228 2.090.776
Stroški storitev
direktni stroški 92.926.629 99.324.825 65.068.593 71.381.469
stroški najete delovne sile in študentskega dela 3.468.300 3.720.131 3.038.970 3.084.279
stroški vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev 1.674.845 1.685.326 941.368 943.519
stroški vzdrževanja neopredmetenih osnovnih sredstev 842.960 839.843 741.439 737.082
stroški kratkoročnih najemov opredmetenih osnovnih sredstev 214.646 363.371 62.989 34.849
stroški najemov neopredmetenih sredstev 413.091 406.710 412.585 403.502
zavarovalne premije 925.442 927.014 592.924 601.958
stroški varovanja premoženja 895.772 822.779 559.750 519.877
stroški intelektualnih storitev 552.681 633.092 213.905 223.670
stroški nadzornega sveta in njegovih komisij 168.501 184.495 160.674 182.836
ostali stroški storitev 2.991.707 3.104.023 1.190.509 1.277.897
Skupaj 108.787.544 116.356.145 76.747.408 83.392.697
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
149
Direktni stroški skupine in tudi družbe obsegajo večinoma stroške podizvajalcev (npr. stroške prevozov, stroške luških
storitev), neposredno povezane z opravljanjem storitev, ki jih posamezna družba prodaja. Ostali stroški storitev se
nanašajo na povračila stroškov zaposlencev v zvezi z delom, na stroške intelektualnih storitev, najemnin, komunalnih
storitev, izobraževanje, varovanje, najem delovne sile in stroške plačilnega prometa.
Med stroški najete delovne sile in študentskega dela so bili pripoznani odhodki za udeležbo delavcev pri dobičku
za leto 2020 v višini 112.725 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) ter predstavljajo del pogodbene obveznosti
družbe, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve letnega poročila (pojasnili 4 in 28).
POJASNILO 4: Stroški dela
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Stroški plač 20.991.935 20.373.548 13.415.937 12.928.766
Stroški socialnih zavarovanj 4.425.164 4.410.301 2.746.228 2.719.186
Drugi stroški dela (brez stroškov socialnih zavarovanj):
regres 795.017 847.544 631.412 725.778
prevoz in prehrana 2.001.655 2.045.880 1.436.777 1.537.149
ostali stroški dela 444.227 533.681 212.968 300.604
odhodki za udeležbo delavcev v dobičku 466.469 722.602 456.774 703.018
Skupaj 29.124.467 28.933.556 18.900.096 18.914.501
Med stroški dela so bili pripoznani tudi odhodki iz naslova udeležbe zaposlenih v dobičku za leto 2020 v višini 489.836
evrov v skupini in 479.676 evrov v družbi so del pogodbene obveznosti družb skupine s sedežem v Sloveniji, ki bodo
poravnani po preteku enega leta od potrditve letnega poročila za leto 2020.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH GLEDE NA STOPNJO IZOBRAZBE
Kategorije stopnje šolske izobrazbe
Skupina Intereuropa
Začetek leta
2020
Konec leta
2020
Spremembe
v letu 2020
Povprečno
število zapo-
slenih glede
na izobrazbo
v letu 2020*
Povprečno
število zapo-
slenih glede
na izobrazbo
v letu 2019*
I. do III. stopnja šol. izobrazbe 83 75 -8 79 82
IV. do V. stopnja šol. izobrazbe 785 774 -11 780 771
VI. do IX. stopnja šol. izobrazbe 488 488 0 488 489
Skupaj 1.356 1.337 -19 1.347 1.342
Kategorije stopnje šolske izobrazbe
Intereuropa, d. d.
Začetek leta
2020
Konec leta
2020
Spremembe
v letu 2020
Povprečno
število zapo-
slenih glede
na izobrazbo
v letu 2020*
Povprečno
število zapo-
slenih glede
na izobrazbo
v letu 2019*
I. do III. stopnja šol. izobrazbe 52 47 -5 50 50
IV. do V. stopnja šol. izobrazbe 289 274 -15 282 283
VI. do IX. stopnja šol. izobrazbe 268 265 -3 267 271
Skupaj 609 586 -23 599 604
* Povprečno število zaposlenih je izračunano iz stanja zaposlenih ob začetku in koncu leta.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
150
POJASNILO 5: Amortizacija
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
4.659.678 5.436.952 2.943.508 3.446.634
Amortizacija neopredmetenih sredstev 462.929 548.259 430.772 512.365
Amortizacija pravic do uporabe sredstev v najemu 1.341.401 1.239.031 397.636 467.967
Skupaj 6.464.008 7.224.242 3.771.916 4.426.966
Skupina in družba sta v letu 2020 ponovno presojali življenjske dobe objektov in spremenili oceno življenjskih dob
objektov tako, da sta spremenili življenjske dobe visokih zgradb na 50 let in nizkih zgradb na 30 let. Učinek spremembe
življenjskih dob objektov je nižja amortizacija v letu 2020, in sicer v skupini za 861.799 evrov, v družbi pa za 548.155
evrov.
POJASNILO 6: Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve
V letu 2020 predstavlja postavka izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z razveljavitvami izgub zaradi oslabitve,
odhodek v višini 270.504 evrov v skupini in 127.618 evrov v družbi (v letu 2019 je prihodek iz razveljavitve izgub znašal
461.911 evrov v skupini in 531.710 evrov v družbi). Navedeni učinek je razkrit v tabelah gibanja popravka vrednosti
kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev in gibanja popravka vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih.
POJASNILO 7: Drugi poslovni odhodki
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Nadomestila za stavbno zemljišče in podobni odhodki 1.321.380 1.410.576 871.116 875.870
Odhodki drugih dajatev 85.848 81.332 5.205 8.608
Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
159.765 520.543 0 45.819
Odpisi in izguba pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in
naložbenih nepremičnin
28.749 36.850 13.363 6.328
Odhodki iz naslova oslabitev in odpisov zalog 65.945 1.363 3.052 0
Odhodki iz naslova oblikovanja rezervacij 171.735 387.453 0 181.210
Ostali poslovni odhodki 609.637 1.185.169 150.622 126.655
Skupaj 2.443.059 3.623.286 1.043.358 1.244.490
Ostali poslovni odhodki v višini 609.637 evrov v večini predstavljajo članarine, odškodnine in ostale odhodke.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
151
POJASNILO 8: Finančni prihodki in odhodki
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Prihodki od obresti od družb v skupini 0 0 71.854 56.611
Prihodki od obresti od drugih 99.255 453.612 69.186 418.604
Prihodki od dividend in drugih deležev iz dobička od družb v
skupini
0 0 25.990 901.422
Prihodki iz dividend in drugih deležev iz dobička 0 116 0 0
Prihodki iz deležev v pridruženem podjetju 0 0 0 7.661
Prihodki iz odtujitve finančnih naložb 0 1.820 0 0
Prihodki iz odprave slabitve finančnih naložb v deleže in delnice ter
posojil
1.179 9.836 66.867 933.089
Neto tečajne razlike 0 350.124 9.604 639
Skupaj finančni prihodki 100.434 815.508 243.501 2.318.026
Odhodki za obresti -852.045 -1.857.195 -764.026 -1.758.758
Izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov -5.259 -10.400 -497.011 -342.451
Finančni odhodki iz oslabitev in odpisov finančnih naložb -4.240 -30.000 -329.263 -151.450
Neto tečajne razlike -441.250 9 688 0
Skupaj finančni odhodki -1.302.794 -1.897.586 -1.589.612 -2.252.659
Izid financiranja -1.202.360 -1.082.078 -1.346.111 65.367
Prihodki od obresti in odhodki za obresti so bili izračunani z uporabo metode efektivne obrestne mere.
Odhodki za obresti so na skupini in na družbi nižji za en milijon evrov, kar je predvsem posledica izvedenega
refinanciranja posojil 31. januarja 2020, s katerim je bilo dogovorjeno precejšnje znižanje pogodbene obrestne mere.
Pri družbi predstavljajo izguba zaradi oslabitve danih posojil in depozitov in finančni odhodki iz oslabitev in odpisov
finančnih naložb naslednje slabitve:
• slabitev danega dolgoročnega posojila družbi TOV TEK ZTS Užgorod, Ukrajina, v višini 89.004 evrov;
• slabitev danega dolgoročnega posojila družbi TOV Intereuropa Kijev, Ukrajina, v višini 236.565 evrov;
• slabitev naložbe v kapital družbe AD Intereuropa Beograd, Srbija, v višini 437.011 evrov.
Skupina izkazuje negativne tečajne razlike v višini 441.250 evrov, ki so nastale zaradi oslabitve tečaja ukrajinskega
hryvnia (UAH) in srbskega dinarja (RSD).
POJASNILO 9: Pripoznani rezultati po kapitalski metodi
Skupina je v letu 2020 pripoznala rezultat pridružene družbe Rail Cargo Logistics, d. o. o., Ljubljana, katere 26-odstotni
delež ima v lasti, v višini 785 evrov (konec leta 2019 je pripoznani rezultat znašal 62 evrov).
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
152
POJASNILO 10: Davek od dobička (odmerjeni davek in odloženi davek)
PRILAGODITEV NA EFEKTIVNO DAVČNO STOPNJO
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Odmerjeni davek -643.377 -468.614 -365.908 -268.587
Odloženi davek -523.616 -1.776.253 -485.607 -1.450.104
Davek -1.166.993 -2.244.867 -851.515 -1.718.691
Dobiček pred obdavčitvijo 4.562.720 6.482.420 2.993.801 5.106.639
Davek obračunan po predpisani stopnji -613.805 -1.076.070 -568.823 -970.261
Davek od davčno nepriznanih odhodkov -804.933 -816.240 -434.506 -434.950
Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo 156.407 511.810 19.510 490.251
Davek od prihodkov, ki povečujejo davčno osnovo -5.123 -103.074 -5.123 -10.218
Davek od odhodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo 8.586 19.887 0 0
Davek od davčnih olajšav in pokrivanja davčnih izgub 623.034 742.060 623.034 722.446
Davek, ki se nanaša na odložene davke -485.607 -1.418.737 -485.607 -1.450.104
Davek iz postavk kapitala 0 -65.855 0 -65.855
Davek iz drugih postavk -45.552 -38.648 0 0
Davek -1.166.993 -2.244.867 -851.515 -1.718.691
Efektivna davčna stopnja 25,58 % 34,63 % 28,44 % 33,66 %
Za leto 2020 je bila pri obračunu odmerjenega davka od družbe upoštevana 19-odstotna stopnja. Družbe v skupini
upoštevajo predpisane stopnje davka od dobička v svojih državah. Te se gibljejo od 9 odstotkov do vključno 19
odstotkov.
Odmerjeni davek
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Odmerjeni davek v izkazu poslovnega izida 643.377 468.614 365.908 233.459
Odmerjeni davek v izkazu drugega vseobsegajočega donosa 85.457 47.684 0 35.798
Skupaj 728.834 516.298 365.908 269.257
Vrednost neizkoriščenih davčnih izgub družbe je na dan 31. decembra 2020 znašala 82.040.145 evrov (v enakem
obdobju lani je znašala 84.333.280 evrov). Za neizkoriščene davčne izgube v višini 24.025.737 evrov so bile pripoznane
odložene terjatve za davek v višini 4.564.890 evrov, za preostali znesek v višini 58.014.408 evrov pa odložene terjatve
niso bile pripoznane (znašale bi 11.022.738 evrov). Odložene terjatve za davek iz davčne izgube nimajo omejitve
koriščenja v prihodnjih davčnih obdobjih (letih).
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
153
GIBANJE NEPOBOTANIH ODLOŽENIH TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA DAVEK V LETU 2020
Odložene terjatve za
davek
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Stanje
1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Tečajne razlike
Stanje
31. 12. 2020
Stanje 1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Stanje
31. 12. 2020
Opredmetena osnovna
sredstva
1.973.602 -22.446 0 -29.564 1.921.592 0 0 0 0
Prevrednotenje terjatev
iz popravkov vrednosti
6.243 -85 0 -6.067 91 0 0 0 0
Prevrednotenje
finančnih naložb
104.385 0 0 0 104.385 104.385 0 0 104.385
Rezervacije 249.539 -9.242 13.781 -1.072 253.006 173.680 -4.844 13.782 182.618
Davčna izguba 5.148.080 -379.262 -186.000 -3.536 4.579.282 5.134.586 -383.696 -186.000 4.564.890
Drugo 113.874 75.130 0 0 189.004 110.417 75.159 0 185.576
Skupaj 7.595.723 -335.905 -172.219 -40.239 7.047.360 5.523.068 -313.381 -172.218 5.037.469
Odložene obveznosti
za davek
Stanje
1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Tečajne razlike
Stanje
31. 12. 2020
Stanje 1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Stanje
31. 12. 2020
Prevrednotenje zemljišč 10.820.454 -26.006 -99.621 -1.325 10.693.502 7.336.921 0 6 7.336.927
Skupaj 10.820.454 -26.006 -99.621 -1.325 10.693.502 7.336.921 0 6 7.336.927
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
154
GIBANJE NEPOBOTANIH ODLOŽENIH TERJATEV IN OBVEZNOSTI ZA DAVEK V LETU 2019
Odložene terjatve za
davek
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Stanje
1. 1. 2019
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Tečajne razlike
Stanje
31. 12. 2019
Stanje 1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Stanje
31. 12. 2019
Opredmetena osnovna
sredstva
2.056.579 -78.473 5.244 -9.748 1.973.602 0 0 0 0
Prevrednotenje terjatev
iz popravkov vrednosti
6.243 0 0 0 6.243 0 0 0 0
Prevrednotenje
finančnih naložb
104.385 0 0 0 104.385 104.385 0 0 104.385
Rezervacije 230.050 -39.422 59.185 -274 249.539 106.148 8.347 59.185 173.680
Davčna izguba 7.145.286 -1.756.780 -240.426 0 5.148.080 6.997.438 -1.603.996 -258.856 5.134.586
Drugo 980 112.894 0 0 113.874 0 110.417 0 110.417
Skupaj 9.543.523 -1.761.781 -175.997 -10.022 7.595.723 7.207.971 -1.485.232 -199.671 5.523.068
Odložene obveznosti za
davek
Stanje
1. 1. 2019
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Tečajne razlike
Stanje
31. 12. 2019
Stanje 1. 1. 2020
Sprememba
v izkazu
poslovnega
izida
Sprememba v
drugem vse-
obsegajočem
donosu
Stanje
31. 12. 2019
Prevrednotenje zemljišč 11.116.169 14.212 -223.937 -85.990 10.820.454 7.571.719 0 -234.798 7.336.921
Skupaj 11.116.169 14.212 -223.937 -85.990 10.820.454 7.571.719 0 -234.798 7.336.921
Poslovodska ocena odprave terjatev za odloženi davek iz davčne izgube preteklih let (v višini 134.000 evrov) temelji
na podatkih projekcije poslovanja družbe Intereuropa v obdobju med letoma 2021 in 2025. Pri tem so se upoštevale
naslednje predpostavke:
• koriščenje davčne izgube do leta 2025 ob upoštevanju veljavne davčne stopnje;
• spremenjena zakonodaja od leta 2020, ki dopušča koriščenje davčne izgube in drugih olajšav največ v višini 63
odstotkov davčne osnove;
• predvidene prodaje nekaterih nepremičnin;
• poleg obdavčljivih dobičkov z virom v izkazu poslovnega izida je predpostavljeno tudi koriščenje davčne izgube
v višini 50 odstotkov presežka iz prevrednotenja zemljišč s predpostavko, da bo davčna osnova omogočala njeno
koriščenje v tej višini (poleg drugih olajšav).
Poslovodstvo je predpostavilo nemoteno poslovanje družbe v obdobju projekcije. V primeru bistvenih odmikov
od predvidenih rezultatov poslovanja družbe bo koriščenje davčne izgube ponovno ocenilo in ustrezno popravilo
vrednost terjatev za odloženi davek iz davčne izgube.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
155
POJASNILO 11: Čisti dobiček na delnico
Čisti poslovni izid skupine je v letu 2020 znašal 3.567.953 evrov (leto prej 4.196.653 evrov). Od tega je obvladujočemu
lastniku pripadlo 3.647.267 evrov (leto prej 3.897.755 evrov), neobvladujočim lastnikom pa -79.314 evrov (leto prej
298.898 evrov).
Čisti poslovni izid družbe je v letu 2020 znašal 2.314.512 evrov (leto prej 3.387.948 evrov).
OSNOVNI ČISTI POSLOVNI IZID
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Čisti dobiček navadnih delničarjev 3.647.267 3.897.755 1.351.307 2.008.276
Povprečno število navadnih delnic (brez lastnih delnic) 16.812.703 16.812.703 16.812.703 16.812.703
Osnovni čisti dobiček na delnico 0,22 0,23 0,08 0,12
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan kot čisti poslovni izid, ki se nanaša na navadne delničarje obvladujoče
družbe, deljeno s tehtano povprečno število navadnih delnic (brez lastnih delnic).
POPRAVLJENI ČISTI DOBIČEK NA DELNICO
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Čisti dobiček 3.647.267 3.897.755 2.314.512 3.387.948
Povprečno število vseh delnic* 27.470.668 27.470.668 27.470.668 27.470.668
Popravljeni čisti dobiček na delnico (v evrih) 0,13 0,14 0,08 0,12
* Za potrebe izračuna kazalnika je družba kot možnostne navadne delnice opredelila prednostne delnice, ki jih je mogoče zamenjati za navadne
delnice. Ker z lastniki prednostnih delnic ni določeno načelo zamenljivosti, so izračuni v tabeli informativni s predpostavko zamenjave 1 : 1
Popravljeni čisti poslovni izid na navadno delnico je enak kot osnovni čisti poslovni izid na delnico, saj obvladujoča
družba ne razpolaga s popravljalnimi možnostnimi (potencialnimi) navadnimi delnicami.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
156
POJASNILO 12: Opredmetena osnovna sredstva
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Zemljišča in zgradbe
Zemljišča 70.910.232 70.842.976 41.444.763 41.444.722
Zgradbe 61.159.895 63.095.614 29.332.013 30.158.600
Naprave in oprema 6.116.283 6.739.067 3.869.786 4.445.098
Pravice do uporabe sredstev v najemu 2.476.052 4.010.069 791.308 1.362.118
Vlaganja v tuja opredmetena osnovna sredstva 31.277 30.069 5.380 6.089
Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 616.957 543.803 346.343 224.798
Skupaj 141.310.696 145.261.598 75.789.593 77.641.425
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 40.649.191 evrov (v enakem
obdobju lani je znašala 95.066.839 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi skupina ni imela.
Knjigovodska vrednost zastavljenih nepremičnin družbe je 31. decembra 2020 znašala 20.690.549 evrov (konec
predhodnega leta je znašala 64.546.339 evrov). Drugih pravnih omejitev za razpolaganje z njimi tako skupina kot
družba nista imeli.
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi skupine, katerih knjigovodska vrednost je bila
31. decembra 2020 enaka nič, je znašala 26.747.127 evrov (konec leta 2019: 33.454.843 evrov). Nabavna vrednost
opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi družbe, katerih knjigovodska vrednost je bila na dan 31. decembra 2020
enaka nič, pa je znašala 19.075.642 evrov (konec leta 2019: 25.835.567 evrov).
Knjigovodska vrednost zemljišč skupine na dan 31. decembra 2020 bi ob uporabi modela nabavne vrednosti znašala
14.158.274 evrov (konec leta 2019: 13.518.841 evrov). Knjigovodska vrednost zemljišč družbe bi konec leta 2020 ob
uporabi modela nabavne vrednosti znašala 9.060.656 evrov (konec leta 2019: 9.060.656 evrov).
Skupina je imela na dan poročanja 476.386 evrov obveznosti do dobaviteljev iz nakupa opredmetenih osnovnih
sredstev (31. decembra 2019 je ta obveznost znašala 478.638 evrov), družba pa 365.113 evrov (konec leta 2019:
310.778 evrov).
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
157
GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV SKUPINE
Skupina Intereuropa
v evrih
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave in
oprema
Oprema v
finančnem
najemu
Zemljišča v
poslovnem
najemu
Zgradbe v
poslovnem
najemu
Oprema v
poslovnem
najemu
Vlaganja v
opredmetena
osnovna sredstva
v tuji lasti
Opredmetena
osnovna sredstva
v pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
76.704.284 143.100.802 35.900.432 1.221.831 27.671 3.084.863 1.454.339 57.462 623.023 262.174.707
Pridobitve
0 0 0 0 0 109.026 127.242 0 1.957.717 2.193.985
Aktiviranje
0 668.330 1.165.737 0 0 0 0 11.512 -1.845.579 0
Prodaja
0 0 -227.071 0 0 0 0 0 0 -227.071
Odpisi
0 -98.810 -828.661 0 0 0 -72.084 0 0 -999.555
Prenos na naložbene
nepremičnine
0 -54.646 0 0 0 0 0 0 -36.918 -91.564
Prenos iz sredstev za
prodajo
2.644.044 0 0 0 0 0 0 0 0 2.644.044
Prevrednotenje na
pošteno vrednost
-79.164 0 0 0 0 0 0 0 0 -79.164
Prenos med postavkami
0 0 -31.742 0 0 0 0 0 0 -31.742
Sprememba najemne
pogodbe
0 0 0 0 0 0 -78.845 0 0 -78.845
Popravek stroškov
0 0 0 0 -2.158 -291.257 -140.793 0 0 -434.208
Drugo
40 0 2.564 0 0 -22.867 0 0 0 -20.263
Tečajne razlike
-628.612 -646.888 -242.287 -18.541 -2.088 -22.186 -9.061 0 -2.395 -1.572.058
Stanje 31. decembra 2020
78.640.592 142.968.788 35.738.972 1.203.290 23.425 2.857.579 1.280.798 68.974 695.848 263.478.266
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. januarja 2020
-5.861.308 -80.005.188 -29.161.343 -737.203 -5.979 -615.381 -420.071 -27.392 -79.220 -116.913.085
Amortizacija
0 -2.263.456 -1.683.920 -163.704 -5.201 -734.597 -437.900 -10.305 0 -5.299.083
Prodaja
0 0 202.644 0 0 0 0 0 0 202.644
Odpisi
0 82.613 822.851 0 0 0 51.162 0 0 956.626
Prenos na naložbene
nepremičnine
0 3.245 0 0 0 0 0 0 0 3.245
Prenos iz sredstev za
prodajo
-2.061.104 0 0 0 0 0 0 0 0 -2.061.104
Slabitev
-140.092 -11.355 0 0 0 0 0 0 0 -151.447
Odprava slabitve
60.828 37.526 0 0 0 0 0 0 0 98.354
Prenos med postavkami
0 0 31.742 0 0 0 0 0 0 31.742
Sprememba najemne
pogodbe
0 0 0 0 0 0 75.840 0 0 75.840
Popravek stroškov
0 0 0 0 432 68.314 12.871 0 0 81.617
Drugo
0 0 -2.542 0 0 3.811 0 0 0 1.269
Tečajne razlike
271.316 347.722 167.879 11.480 792 3.796 2.498 0 329 805.812
Stanje 31. decembra 2020
-7.730.360 -81.808.893 -29.622.689 -889.427 -9.956 -1.274.057 -715.600 -37.697 -78.891 -122.167.570
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
70.842.976 63.095.614 6.739.089 484.628 21.692 2.469.482 1.034.268 30.070 543.803 145.261.622
Stanje 31. decembra 2020
70.910.232 61.159.895 6.116.283 313.863 13.469 1.583.522 565.198 31.277 616.957 141.310.696
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
158
Skupina Intereuropa
v evrih
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave in
oprema
Oprema v
finančnem
najemu
Zemljišča v
poslovnem
najemu
Zgradbe v
poslovnem
najemu
Oprema v
poslovnem
najemu
Vlaganja v
opredmetena
osnovna sredstva
v tuji lasti
Opredmetena
osnovna sredstva
v pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
85.688.202 166.907.826 34.781.621 1.250.499 0 0 0 2.389 389.264 289.019.801
Prilagoditev
0 -90 0 0 27.154 2.138.598 1.076.648 0 0 3.242.310
Stanje 1. januarja 2019
85.688.202 166.907.736 34.781.621 1.250.499 27.154 2.138.598 1.076.648 2.389 389.264 292.262.111
Pridobitve
0 0 0 0 0 947.265 429.302 0 2.622.326 3.998.893
Aktiviranje
0 506.812 1.861.333 0 0 0 0 21.964 -2.390.109 0
Prodaja
-179.044 -28.952 -432.731 -24.562 0 0 0 0 0 -665.289
Odpisi
0 -10.870 -408.409 0 0 0 0 0 0 -419.279
Izločitev odvisne družbe iz
konsolidacije
0 0 -6.364 0 0 0 0 0 0 -6.364
Izločitev zaradi prekinitve
najema
0 0 0 0 0 -1.344 -50.185 0 0 -51.529
Prenos na naložbene
nepremičnine
-5.794.188 -24.147.829 -5.754 0 0 0 0 0 0 -29.947.771
Prenos na sredstva za
prodajo
-2.902.520 -47.000 0 0 0 0 0 0 0 -2.949.520
Prevrednotenje na
pošteno vrednost
-532.744 0 0 0 0 0 0 0 0 -532.744
Prenos med postavkami
0 -28.151 -4.957 0 0 0 0 33.108 0 0
Drugo
0 0 87 0 0 0 0 0 0 87
Tečajne razlike
424.579 -50.943 115.608 -4.108 517 344 -1.426 0 1.542 486.113
Stanje 31. decembra 2019
76.704.285 143.100.803 35.900.434 1.221.829 27.671 3.084.863 1.454.339 57.461 623.023 262.174.708
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 31. januarja 2019
-8.900.035 -93.873.785 -28.259.932 -580.755 0 0 0 -371 0 -131.614.878
Amortizacija
0 -3.228.606 -1.619.001 -183.040 -5.838 -616.698 -433.489 -3.886 0 -6.090.558
Prodaja
0 1.663 361.719 24.245 0 0 0 0 0 387.627
Odpisi
0 7.717 406.791 0 0 0 0 0 0 414.508
Izločitev odvisne družbe iz
konsolidacije
0 0 5.715 0 0 0 0 0 0 5.715
Izločitev zaradi prekinitve
najema
0 0 0 0 0 1.344 13.144 0 0 14.488
Prenos na naložbene
nepremičnine
1.424.544 15.996.086 5.754 0 0 0 0 0 0 17.426.384
Prenos na sredstva za
prodajo
2.278.090 3.000 0 0 0 0 0 0 0 2.281.090
Slabitev
-420.456 -42.145 0 0 0 0 0 0 -78.964 -541.565
Odprava slabitve
49.000 1.074.344 0 0 0 0 0 0 0 1.123.344
Prenos med postavkami
0 17.914 5.221 0 0 0 0 -23.135 0 0
Drugo
0 0 -124 0 0 0 0 0 0 -124
Tečajne razlike
-292.452 38.623 -67.487 2.349 -141 -28 274 0 -256 -319.118
Stanje 31. decembra 2019
-5.861.309 -80.005.189 -29.161.344 -737.201 -5.979 -615.382 -420.071 -27.392 -79.220 -116.913.087
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
76.788.167 73.033.951 6.521.689 669.744 27.154 2.138.598 1.076.648 2.018 389.264 160.647.233
Stanje 31. decembra 2019
70.842.976 63.095.614 6.739.090 484.628 21.692 2.469.481 1.034.268 30.069 543.803 145.261.621
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
159
GIBANJE OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV DRUŽBE
Intereuropa, d. d.
v evrih
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave in
oprema
Zemljišča v
poslovnem najemu
Zgradbe v
poslovnem najemu
Oprema v
poslovnem najemu
Vlaganja v
opredmetena
osnovna sredstva v
tuji lasti
Opredmetena
osnovna sredstva v
pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
41.549.767 78.080.475 24.407.020 6.642 1.049.275 759.681 7.091 224.798 146.084.749
Pridobitve
0 0 0 0 0 13.050 0 1.137.124 1.150.174
Aktiviranje
0 464.185 551.394 0 0 0 0 -1.015.579 0
Prodaja
0 0 -49.431 0 0 0 0 0 -49.431
Odpisi
0 -91.873 -601.537 0 0 -45.552 0 0 -738.962
Sprememba najemne
pogodbe
0 0 0 0 0 -78.845 0 0 -78.845
Popravek stroškov
0 0 0 0 -199.763 -16.636 0 0 -216.399
Drugo
40 0 2.562 0 0 0 0 0 2.602
Stanje 31. decembra 2020
41.549.807 78.452.787 24.310.008 6.642 849.512 631.698 7.091 346.343 146.153.888
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. januarja 2020
-105.045 -47.921.876 -19.961.921 -1.107 -233.555 -218.818 -1.002 0 -68.443.324
Amortizacija
0 -1.280.966 -1.123.618 -1.107 -177.918 -218.611 -709 0 -2.802.929
Prodaja
0 0 49.431 0 0 0 0 0 49.431
Odpisi
0 82.068 598.428 0 0 29.853 0 0 710.349
Sprememba najemne
pogodbe
0 0 0 0 0 75.840 0 0 75.840
Popravek stroškov
0 0 0 0 43.088 5.792 0 0 48.880
Drugo
0 0 -2.542 0 0 0 0 0 -2.542
Stanje 31. decembra 2020
-105.045 -49.120.774 -20.440.222 -2.214 -368.385 -325.944 -1.711 0 -70.364.295
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
41.444.722 30.158.599 4.445.099 5.535 815.720 540.863 6.089 224.798 77.641.425
Stanje 31. decembra 2020
41.444.762 29.332.013 3.869.786 4.428 481.127 305.754 5.380 346.343 75.789.593
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
160
Intereuropa, d. d.
v evrih
Zemljišča
Zgradbe
Druge naprave in
oprema
Zemljišča v
poslovnem najemu
Zgradbe v
poslovnem najemu
Oprema v
poslovnem najemu
Vlaganja v
opredmetena
osnovna sredstva v
tuji lasti
Opredmetena
osnovna sredstva v
pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
44.853.873 94.057.088 23.945.914 0 0 0 2.389 15.382 162.874.646
Prilagoditev
0 0 0 6.642 899.554 714.088 0 0 1.620.284
Stanje 1. januarja 2019
44.853.873 94.057.088 23.945.914 6.642 899.554 714.088 2.389 15.382 164.494.930
Pridobitve
0 0 0 0 151.065 95.778 0 1.347.342 1.594.185
Aktiviranje
0 167.773 965.538 0 0 0 4.702 -1.137.926 87
Prodaja
0 0 -154.245 0 0 0 0 0 -154.245
Odpisi
0 -10.870 -344.434 0 -1.344 -50.185 0 0 -406.833
Prenos na naložbene
nepremičnine
-3.128.173 -16.133.515 -5.754 0 0 0 0 0 -19.267.442
Prevrednotenje na pošteno
vrednost - povečanje
440.506 0 0 0 0 0 0 0 440.506
Prevrednotenje na pošteno
vrednost - zmanjšanje
-616.440 0 0 0 0 0 0 0 -616.440
Stanje 31. decembra 2019
41.549.766 78.080.476 24.407.019 6.642 1.049.275 759.681 7.091 224.798 146.084.748
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. januarja 2019
-121.407 -57.629.481 -19.371.020 0 0 0 -371 0 -77.122.279
Amortizacija
0 -1.892.821 -1.095.137 -1.107 -234.899 -231.962 -631 0 -3.456.557
Prodaja
0 0 154.168 0 0 0 0 0 154.168
Odpisi
0 7.717 344.314 0 1.344 13.144 0 0 366.519
Prenos na naložbene
nepremičnine
19.724 11.418.780 5.754 0 0 0 0 0 11.444.258
Slabitev
-3.361 -42.145 0 0 0 0 0 0 -45.506
Odprava slabitve
0 216.074 0 0 0 0 0 0 216.074
Stanje 31. decembra 2019
-105.044 -47.921.876 -19.961.921 -1.107 -233.555 -218.818 -1.002 0 -68.443.323
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
44.732.466 36.427.607 4.574.894 6.642 899.554 714.088 2.018 15.382 87.372.651
Stanje 31. decembra 2019
41.444.722 30.158.600 4.445.098 5.535 815.720 540.863 6.089 224.798 77.641.425
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
161
V sklopu rednega preverjanja poštene vrednosti nepremičnin na podlagi cenitev je skupina v poslovnem letu 2020
izvedla cenitev nepremičnin v Črni gori in Ukrajini. Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin.
Pri oceni vrednosti zemljišč je ocenjevalec vrednosti upošteval način tržnih primerjav, pri gradbenih objektih pa na
donosu zasnovani način. Za presojo nadomestljive vrednosti gradbenih objektov je bila v Črni gori uporabljena mera
kapitalizacije v razponu od 9,75 odstotkov do 10,5 odstotka, v Ukrajini pa 13,5 odstotka. Odbitek za nezasedenost je
v Črni gori znašal 10 odstotkov, odbitek za neizterljivost pa 1 odstotek. V Ukrajini je odbitek za nezasedenost znašal
12,5 odstotkov, odbitek za neizterljivost pa 1,25 odstotka. Cenitve nepremičnin za leto 2019 je bila izvedena glede
na denar ustvarjajoče enote po posamezni državi (po posameznih lokacijah). Pri oceni vrednosti je bil uporabljen
način tržnih primerjav in na donosu zasnovan način (metoda kapitalizacije donosa). Nadomestljiva vrednost denar
ustvarjajočih enot je temeljila na pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje. Uporabljena mera kapitalizacije se je
gibala v razponu od 7,7 odstotkov do 10 odstotkov. Odbitek za nezasedenost je v letu 2019 znašal 10 odstotkov,
odbitek za neizterljivost pa 1 odstotek.
Pri presoji življenjskih dob objektov sta skupina in družba spremenili oceno življenjskih dob objektov tako, da sta
spremenili življenjske dobe visokih zgradb na 50 let in nizkih zgradb na 30 let. Učinek spremembe življenjskih dob
objektov na skupini in na družbi, je nižja amortizacija v letu 2020, iz naslova objektov na osnovnih sredstvih, in sicer v
skupini za 712.905 evrov, v družbi pa za 417.374 evrov.
STROŠKI NAJEMOV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Stroški amortizacije 1.341.401 1.239.031 397.636 467.967
Stroški obresti na obveznosti iz najemov 111.694 112.778 27.346 43.106
Stroški kratkoročnih najemov nepremičnin in opreme 214.646 363.371 62.989 34.849
Skupaj 1.667.741 1.715.180 487.971 545.922
PLAČILA NAJEMNIN IN OBVEZNOSTI IZ NAJEMOV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Plačila najemnin za kratkoročne najeme nepremičnin in
opreme (izkazana med denarnimi tokovi iz poslovanja)
210.277 320.000 68.267 25.449
Plačila obveznosti iz najemov, ki predstavljajo glavnico
(izkazana med denarnimi tokovi iz financiranja)
1.420.804 1.222.000 451.581 460.452
Skupaj 1.631.081 1.542.000 519.848 485.901
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
162
POJASNILO 13: Naložbene nepremičnine
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 52.203.730 22.626.478 37.330.944 18.415.620
Nabava 62.222 19.957 56.942 19.957
Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 91.564 29.947.771 0 19.267.441
Prenos na sredstva za prodajo -370.000 0 0 0
Prodaja -1.718.536 0 -101.016 0
Odpisi -260 -5.443 -260 -5.443
Prevrednotenje na pošteno vrednost - zmanjšanje 0 -366.631 0 -366.631
Tečajne razlike -115.236 -18.402 0 0
Stanje 31. decembra 50.153.484 52.203.730 37.286.610 37.330.944
POPRAVEK VREDNOSTI
Poročano 1. januarja -28.241.845 -10.452.114 -20.143.214 -8.277.861
Amortizacija -701.997 -585.496 -538.215 -458.132
Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev -3.245 -17.426.384 0 -11.444.257
Prenos na sredstva za prodajo 32.362 0 0 0
Prodaja 1.444.913 0 62.243 0
Odpisi 174 2.387 174 2.387
Slabitev -8.316 -314 0 34.649
Odprava slabitve 49 210.071 0 0
Tečajne razlike 66.713 10.005 0 0
Stanje 31. decembra -27.411.192 -28.241.845 -20.619.012 -20.143.214
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 23.961.885 12.174.364 17.187.730 10.137.759
Stanje 31. decembra 22.742.292 23.961.885 16.667.598 17.187.730
Poštena vrednost vseh naložbenih nepremičnin skupine je konec leta 2020 znašala 22.747.604 evrov (konec leta 2019:
26.965.000 evrov), družbe pa 16.667.598 evrov (konec leta 2019: 19.839.000 evrov).
Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin skupine je na dan poročanja znašala 3.272.986 evrov
(v enakem obdobju lani je znašala 17.554.371 evrov). Knjigovodska vrednost zastavljenih naložbenih nepremičnin
družbe je konec leta 2020 znašala 1.374.343 evrov (konec leta 2019: 13.352.796 evrov). Zastava predstavlja dopolnitev
zavarovanja obveznosti, za katere osnovno zavarovanje predstavljajo zastavljena opredmetena osnovna sredstva.
V sklopu rednega preverjanja poštene vrednosti nepremičnin na podlagi cenitev je skupina v poslovnem letu
2020 izvedla cenitev naložbenih nepremičnin v Črni gori. Cenitev je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
nepremičnin. Pri oceni vrednosti zemljišč je bila uporabljena metoda tržnih primerjav, pri presoji nadomestljive
vrednosti gradbenih objektov pa na donosu zasnovani način. Uporabljena mera kapitalizacije se je gibala v razponu
od 9,75 odstotka do 10,5 odstotka.
Pri presoji življenjskih dob objektov sta skupina in družba spremenili oceno življenjskih dob objektov tako, da sta
spremenili življenjske dobe visokih zgradb na 50 let in nizkih zgradb na 30 let. Učinek spremembe življenjskih dob
objektov na skupini in na družbi, je nižja amortizacija v letu 2020, iz naslova objektov na naložbenih nepremičninah, in
sicer v skupini za 187.967 evrov, v družbi pa za 130.776 evrov.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
163
PRIHODKI IN ODHODKI OD NALOŽBENIH NEPREMIČNIN
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Prihodki od najemnin od naložbenih nepremičnin 4.563.510 3.605.139 3.043.849 3.088.382
Neposredni poslovni odhodki od naložbenih nepremičnin -1.832.145 -1.909.578 -1.645.063 -1.662.287
Skupaj 2.731.365 1.695.561 1.398.786 1.426.095
Konec leta 2020 ne skupina, ne družba, nista imeli zavezujočih pogodb za nakup naložbenih nepremičnin.
POJASNILO 14: Neopredmetena sredstva
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne premoženjske pravice 343.907 463.970 212.912 299.355
Dobro ime 41.721 41.721 0 0
Druga neopredmetena sredstva 2.594.894 2.316.988 2.593.246 2.313.896
Neopredmetena sredstva v pripravi 1.960 540.550 1.960 540.550
Skupaj 2.982.482 3.363.229 2.808.118 3.153.801
Večji del dolgoročnih premoženjskih pravic predstavljajo pravice, vezane na računalniške programe.
Druga neopredmetena sredstva se nanašajo na programsko opremo za podporo celovitim logističnim storitvam.
Rezultat testa slabitve drugih neopredmetenih sredstev, ki sta ga skupina in družba izvedli na dan poročanja, ni
pokazali potrebe po slabitvi.
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev skupine v uporabi, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra
2020 enaka nič, je znašala 4.383.037 evrov (v enakem obdobju lani je znašala 2.640.910 evrov). Nabavna vrednost
neopredmetenih sredstev družbe v uporabi, katerih knjigovodska vrednost je bila 31. decembra 2020 enaka nič, je
znašala 3.968.255 evrov (konec leta 2019: 2.351.935 evrov).
Skupina je imela na dan poročanja 8.826 evrov obveznosti do dobaviteljev iz nakupa neopredmetenih sredstev (lani
v enakem obdobju je bilo teh obveznosti 156.019 evrov), družba pa 8.826 evrov (konec leta 2019: 155.973 evrov).
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
164
GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV V LETU 2020
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga
neopredmetena
sredstva
Dobro ime
Neopredme-
tena sredstva v
pripravi
Skupaj
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredme-
tena sredstva v
pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
4.949.044 4.463.489 41.721 540.550 9.994.804 4.282.299 4.455.783 540.550 9.278.632
Pridobitve
0 0 0 85.089 85.089 0 0 85.089 85.089
Aktiviranje
23.038 600.641 0 -623.679 0 23.038 600.641 -623.679 0
Odpisi
-21.596 0 0 0 -21.596 0 0 0 0
Prenos iz opredmetenih
osnovnih sredstev
31.742 0 0 0 31.742 0 0 0 0
Prenos med postavkami
6.031 -6.031 0 0 0 0 0 0 0
Tečajne razlike
-7.657 -27 0 0 -7.684 0 0 0 0
Stanje 31. decembra
2020
4.980.602 5.058.072 41.721 1.960 10.082.355 4.305.337 5.056.424 1.960 9.363.721
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. januarja 2020
-4.485.075 -2.146.501 0 0 -6.631.576 -3.982.944 -2.141.887 0 -6.124.831
Amortizacija
-141.639 -321.291 0 0 -462.930 -109.481 -321.291 0 -430.772
Odpisi
21.595 0 0 0 21.595 0 0 0 0
Prenos iz opredmetenih
osnovnih sredstev
-31.742 0 0 0 -31.742 0 0 0 0
Prenos med postavkami
-4.595 4.595 0 0 0 0 0 0 0
Tečajne razlike
4.761 19 0 0 4.780 0 0 0 0
Stanje 31. decembra
2020
-4.636.695 -2.463.178 0 0 -7.099.873 -4.092.425 -2.463.178 0 -6.555.603
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2020
463.969 2.316.988 41.721 540.550 3.363.228 299.355 2.313.896 540.550 3.153.801
Stanje 31. decembra
2020
343.907 2.594.894 41.721 1.960 2.982.482 212.912 2.593.246 1.960 2.808.118
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
165
GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV V LETU 2019
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga
neopredmetena
sredstva
Dobro ime
Neopredme-
tena sredstva v
pripravi
Skupaj
Dolgoročne
premoženjske
pravice
Druga
neopredmetena
sredstva
Neopredme-
tena sredstva v
pripravi
Skupaj
NABAVNA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
5.125.629 4.462.411 41.713 445.880 10.075.633 4.141.372 4.455.783 445.880 9.043.035
Pridobitve
0 0 0 246.311 246.311 0 0 235.597 235.597
Aktiviranje
150.595 1.046 0 -151.641 0 140.927 0 -140.927 0
Odpisi
-330.000 0 0 0 -330.000 0 0 0 0
Tečajne razlike
2.820 33 8 0 2.861 0 0 0 0
Stanje 31. decembra
2019
4.949.044 4.463.490 41.721 540.550 9.994.805 4.282.299 4.455.783 540.550 9.278.632
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje 1. januarja 2019
-4.571.484 -1.841.765 0 0 -6.413.249 -3.773.974 -1.838.492 0 -5.612.466
Amortizacija
-243.537 -304.723 0 0 -548.260 -208.969 -303.396 0 -512.365
Odpisi
330.000 0 0 0 330.000 0 0 0 0
Tečajne razlike
-53 -14 0 0 -67 0 0 0 0
Stanje 31. decembra
2019
-4.485.074 -2.146.502 0 0 -6.631.576 -3.982.943 -2.141.888 0 -6.124.831
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 1. januarja 2019
554.145 2.620.646 41.713 445.880 3.662.384 367.398 2.617.291 445.880 3.430.569
Stanje 31. decembra
2019
463.970 2.316.988 41.721 540.550 3.363.229 299.356 2.313.895 540.550 3.153.801
POJASNILO 15: Druga dolgoročna sredstva
Druga dolgoročna sredstva skupine in družbe v vrednosti 27.602 evrov (konec leta 2019: 23.105) se nanašajo na
dolgoročno odložene stroške oziroma odhodke.
POJASNILO 16: Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve so konec leta 2020 v skupini znašale 239.799 evrov (konec leta 2019: 303.320 evrov),
v družbi pa so znašale 233.652 evrov (konec leta 2019: 291.236 evrov). Največji del dolgoročnih poslovnih terjatev
predstavljajo terjatve do kupcev v prisilni poravnavi.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
166
POJASNILO 17: Dana posojila in depoziti
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročna posojila in depoziti 39.898 52.544 0 0
Dana posojila drugim 629 1.559 0 0
Depoziti 39.269 50.985 0 0
Kratkoročna posojila in depoziti 2.598.166 1.010.109 2.198.062 2.325.951
Dana posojila odvisnim družbam 0 0 2.198.062 2.315.956
Dana posojila drugim 766 1.111 0 0
Depoziti 2.597.400 1.008.998 0 9.995
Skupaj 2.638.064 1.062.653 2.198.062 2.325.951
Konec leta 2020 je imela skupina zastavljene kratkoročne depozite v višini 300.000 evrov (konec leta 2019 je bilo
zastavljenih 980.000 evrov depozitov).
Na podlagi izvedene ocene je družba pripoznala slabitev posojil odvisni družb TOV TEK ZTS, Užgorod, Ukrajina, v
višini 89.004 evrov ter v družbi TOV Intereuropa Kijev, Ukrajina, v višini 236.565 evrov. Družba je, za potrebe presoje
po oslabitvi naložb v odvisne družbe, uporabila sledeče predpostavke:
• modela diskontiranih denarnih tokov in neto vrednosti sredstev;
• WACC v razponu od 9,3 do 14,5 odstotkov, z upoštevanjem dvoodstotne dolgoročne inflacije;
• vrednotenje temelji na podatkih projekcij prihodnjega poslovanja za obdobje med leti 2021 in 2025.
GIBANJE DANIH POSOJIL IN DEPOZITOV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Stanje 1. januarja 1.062.653 1.145.398 9.995 29.985
Novo posojilo/depozit 2.600.048 76.165 0 0
Odprava slabitve 5 10 5 10
Odplačilo/vračilo -1.017.770 -190.035 -10.000 -20.000
Prenos na kratkoročni del -641 -12.088 0 0
Slabitev -1.649 0 0 0
Tečajne razlike -4.582 -111 0 0
Stanje 31. decembra 2.638.064 1.062.653 0 9.995
Kratkoročna dana posojila odvisnih družbam s strani obvladujoče družbe Intereuropa so zavarovana z menicami v
višini 451.331 evrov. Preostali del posojil, v višini 1.746.731 evrov je nezavarovan (konec leta 2019 je bilo zavarovanih
531.335 evrov posojil z menicami, 92.325 evrov z drugimi zavarovanji, 1.692.296 evrov je bilo nezavarovanih).
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
167
POJASNILO 18: Druge dolgoročne finančne naložbe
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže odvisnih
družb
0 0 44.451.958 44.823.281
Dolgoročna finančna naložba v delež pridružene družbe 64.249 63.464 39.059 39.059
Druge dolgoročne finančne naložbe 29.348 122.046 27.159 27.159
Skupaj 93.597 185.510 44.518.176 44.889.499
Naložbe v odvisne družbe
v evrih
Odstotek
lastništva
31.12.2020/
31.12.2019
Vrednost
kapitala
družbe
31. 12. 2020
Vrednost
kapitala
družbe
31. 12. 2019
Vrednost
naložbe v
delež
31. 12. 2020
Vrednost
naložbe v
delež
31. 12. 2019
Interagent, d.o.o., Koper 100,00 % 230.065 217.034 430.015 430.015
Interzav, d.o.o., Koper 71,28 % 55.713 67.743 48.499 48.499
Intereuropa, Logističke usluge, d.o.o., Zagreb 99,96 % 42.741.986 41.783.883 22.104.055 22.104.055
Intereuropa sajam, d.o.o., Zagreb 51,00 % 731.876 666.838 32.206 32.206
Intereuropa Skopje, d.o.o., Skopje 99,56 % 1.159.382 1.274.974 855.132 855.132
Intereuropa RTC, d.d., Sarajevo 95,77 % 11.728.225 12.241.081 7.438.270 7.438.270
A.D. Intereuropa logističke usluge, Beograd 73,62 % 5.904.042 6.776.483 3.220.657 3.657.668
TEK ZTS d.o.o., Užgorod 89,93 % -146.233 3.325 0 0
Intereuropa Kosova L.L.C. 90,00 % 722.990 654.645 137.238 137.238
Zetatrans A.D. Podgorica 69,27 % 16.330.825 15.928.825 10.185.885 10.120.197
TOV Intereuropa - Ukrajina, Kijev 100,00 % -415.637 -304.495 0 0
Družba je pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti naložb v odvisne družbe uporabila modela diskontiranih denarnih
tokov in neto vrednosti sredstev. V poslovnih knjigah izkazujemo vrednost po višji od obeh metod. Vrednotenje
temelji na podatkih projekcij prihodnjega poslovanja za obdobje med letoma 2021 in 2025 ter uporabi WACC v
razponu od 9,3 odstotka do 14,5 odstotka z upoštevanjem 2-odstotne dolgoročne inflacije.
Ker je bila ocenjena vrednost pri finančnih naložbah v družbah, AD Intereuropa-logističke usluge Beograd, Zetatrans
A.D., Podgorica, in TOV TEK ZTS, Užgorod, po modelu diskontiranih denarnih tokov nižja od njihove knjigovodske
vrednosti, se je njihova vrednost ocenila tudi na podlagi neto vrednosti sredstev. Poleg navedenih družb se je po
metodi neto vrednosti sredstev ocenila tudi vrednost družbe TOV Intereuropa, Ukrajina, Kijev (družba v mirovanju).
Na podlagi izdelanih ocen je družba odpravila oslabitev finančne naložbe v deleže in delnice odvisne družbe AD
Zetatrans, Podgorica, v višini 65.688 evrov ter izvedla oslabitev finančne naložb v delnice in delež v odvisni družbi AD
Intereuropa-logističke usluge Beograd v višini 437.011 evrov.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
168
GIBANJE FINANČNIH NALOŽB V ODVISNE DRUŽBE
v evrih
Intereuropa, d. d.
2020 2019
Stanje 1. januarja 44.823.281 44.257.048
Dokapitalizacija 60.000 62.450
Slabitev -497.011 -342.450
Odprava slabitve 65.688 846.233
Stanje 31. decembra 44.451.958 44.823.281
Naložba v pridruženo družbo
Ta kategorija predstavlja naložbo v pridruženo družbo Rail Cargo Logistics, železniška špedicija, d. o. o., Ljubljana, v
kateri ima družba Intereuropa, 26-odstotni lastniški delež. Knjigovodska vrednost naložbe skupine je bila 31. decembra
2020 znašala 64.249 evrov (konec leta 2019: 63.464 evrov), v družbi pa je bila knjigovodska vrednost enaka nabavni
vrednosti, ki je znašala 39.059 evrov in je nespremenjena glede na primerjalno obdobje 2019.
GIBANJE FINANČNIH NALOŽBE V PRIDRUŽENO DRUŽBO
v evrih
Skupina Intereuropa
2020 2019
Stanje 1. januarja 63.464 71.064
Dobiček po kapitalski metodi 785 62
Izplačilo dobičkov 0 -7.662
Stanje 31. decembra 64.249 63.464
SREDSTVA, OBVEZNOSTI, PRIHODKI IN ODHODKI DRUŽBE
v evrih 31. 12. 2020 31. 12. 2019
SREDSTVA 1.780.132 1.947.043
Dolgoročna sredstva 54.603 51.629
Kratkoročna sredstva 1.725.529 1.895.414
OBVEZNOSTI 1.780.132 1.947.043
Kapital 165.259 162.240
Dolgoročne obveznosti 36.306 41.701
Kratkoročne obveznosti 1.578.567 1.743.102
v evrih 2020 2019
Prihodki 12.364.901 13.133.567
Odhodki (skupaj z davkom iz dobička) 12.364.923 13.133.330
Poslovni izid iz rednega delovanja 4.657 2.325
Drugi vseobsegajoči donos 0 0
Celotni vseobsegajoči donos 3.018 237
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
169
Naložbe v delnice drugih družb, merjene po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida
Naložbe v finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, so v skupini
31. decembra 2020 znašale 29.348 evrov, njihovo stanje pa se glede na primerljivi presečni dan (konec leta 2019 so
znašale 122.046 evrov) spremenilo za 92.698 evrov. V družbi so naložbe v te delnice 31. decembra znašale 27.159
evrov, njihova vrednost pa se v primerjavi s koncem leta 2019 ni spremenila.
Skupina in družba teh naložb nista imeli zastavljenih niti kot varščine za obveznosti, pripoznane v izkazu finančnega
položaja, niti za pogojne obveznosti.
GIBANJE FINANČNIH SREDSTEV, MERJENE PO POŠTENI VREDNOSTI PREK DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Stanje 1. januarja 122.046 31.183 27.159 27.159
Prodaja -87.827 0 0 0
Prenos med postavkami 0 82.472 0 0
Prevrednotenje na pošteno vrednost -436 8.391 0 0
Tečajne razlike -4.435 0 0 0
Stanje 31. decembra 29.348 122.046 27.159 27.159
POJASNILO 19: Sredstva za prodajo
Sredstva za prodajo se nanašajo na nepremičnine, katerih prodaja je predvidena v kratkem času. Konec leta 2020
je stanje sredstev za prodajo v skupini znašalo 337.638 evrov (konec leta 2019: 2.700.944 evrov), medtem ko družba
sredstev za prodajo ni imela.
GIBANJE SREDSTEV ZA PRODAJO
v evrih
Skupina Intereuropa
2020 2019
Stanje 1. januarja 2.700.944 4.714.672
Prenos iz opredmetenih osnovnih sredstev 0 668.457
Prenos na opredmetena osnovna sredstva -582.940 0
Prenos iz naložbenih nepremičnin 337.638 0
Prodaja -2.017.577 -2.713.677
Odprava slabitve 20.172 0
Tečajne razlike -120.599 31.492
Stanje 31. decembra 337.638 2.700.944
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
170
POJASNILO 20: Sredstva iz pogodb s kupci
Sredstva iz pogodb s kupci so v skupini, ki je 31. decembra 2020 znašala 510.601 evrov (konec leta 2019: 533.431
evrov), ter so predstavljala sredstva iz še nedokončanih storitev v višini 479.564 evrov ter še ne zaračunane carinske in
druge dajatve ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka) v višini 31.037 evrov.
V družbi so sredstva za prodajo konec leta 2020 znašala 341.298 evrov (konec leta 2019: 349.131 evrov) in so
predstavljala sredstva iz še nedokončanih storitev v višini 302.178 evrov ter še ne zaračunane carinske in druge dajatve
ob carinjenju, ki se zaračunajo kupcem (kot prehodna postavka) v višini 22.549 evrov.
POJASNILO 21: Kratkoročne poslovne terjatve
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev v skupini 0 0 651.562 706.806
Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini za
obresti
0 0 208.030 201.710
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 27.870.099 29.548.893 19.579.906 20.394.556
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 2.472.198 1.849.291 1.733.757 1.106.794
Skupaj 30.342.297 31.398.184 22.173.255 22.409.866
Na dan 31. decembra 2020 je bilo z izvršnicami, poroštvom oziroma zastavno pravico, pridržkom lastninske pravice ali
drugim zavarovanjem, v skupini zavarovanih 5.416.440 evrov terjatev in v družbi 391.512 evrov kratkoročnih poslovnih
terjatev (konec leta 2019 je bilo takih terjatev v skupini za 7.215.344 evrov, v družbi pa za 360.368 evrov).
Na dan poročanja skupina in družba nista imeli zastavljenih terjatev zastavljenih (zastava pomeni dopolnitev zavarovanja
pogojnih obveznosti, za katere so kot osnovno zavarovanje zastavljena opredmetena osnovna sredstva). Konec leta
2019 je bilo zastavljenih za 10.000.000 evrov terjatev.
POJASNILO 22: Druga kratkoročna sredstva
Druga kratkoročna sredstva so v skupini na zadnji dan leta 2020 znašala 320.583 evrov (31. decembra 2019 so znašala
395.199 evrov), v družbi so ta sredstva znašala 99.001 evrov (konec leta 2019: 189.326 evrov), predstavljajo pa
kratkoročno odložene stroške.
POJASNILO 23: Denarna sredstva
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so na dan 31. decembra 2020 v skupini znašali 11.609.486 evrov (31. decembra
2019 so znašala 6.283.037 evrov), v družbi pa so znašali 2.374.180 evrov (31. decembra 2019 so znašali 2.756.729 evrov).
Sestavljali so jih sredstva na računih, depoziti na odpoklic in denarna sredstva v blagajni. Vzroke povečanj in zmanjšanj
denarnih sredstev v poslovnem letu prikazuje računovodski izkaz denarnih tokov.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
171
POJASNILO 24: Kapital
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe je 31. decembra 2020 znašal 27.488.803 evrov. Razdeljen je na 16.830.838 navadnih prosto
prenosljivih kosovnih delnic in 10.657.965 prednostnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Navadne delnice dajejo
imetnikom pravico do udeležbe pri upravljanju družbe (glasovalno pravico), pravico do udeležbe pri dobičku in
pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Število delnic se v
primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2019 ni spremenilo.
Prednostne delnice dajejo imetnikom pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do sorazmernega dela preostalega
dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe. Prednostne delnice dajejo imetnikom prednost pri udeležbi pri
dobičku družbe v znesku 0,01 evra (prednostni znesek) na delnico. Prednostni znesek se izplača poleg udeležbe pri
dobičku, ki pripada imetnikom delnic skladno s sklepom o uporabi bilančnega dobička.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve so zneski iz poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala družbe Intereuropa ter se smejo
uporabiti pod pogoji in za namen, ki jih določa zakon. Kapitalske rezerve niso namenjene delitvi. Postavka se v letu
2020 ni spremenila.
Rezerve iz dobička
Rezerve iz dobička skupine so 31. decembra 2020 znašale 5.160.392 evrov in se v primerjavi s koncem leta 2019 niso
spremenile. Poleg zakonskih rezerv v višini 4.655.544 evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394
evrov ter v enaki višini lastne delnice kot odbitna postavka in statutarne rezerve v višini 504.848 evrov. Obvladujoča
družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic obvladujoča
družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2020
ni spremenilo.
Rezerve iz dobička družbe so 31. decembra 2020 znašale 2.748.880 evrov. Poleg zakonskih rezerv v višini 2.748.880
evrov jih sestavljajo še rezerve za lastne delnice v višini 180.394 evrov in v enaki višini lastne delnice kot odbitna
postavka. Družba ima 18.135 lastnih delnic. Nabavna vrednost lastnih delnic je bila 180.394 evrov. Iz lastnih delnic
družba nima nobenih pravic. Druge družbe v skupini niso lastnice njenih delnic. Število lastnih delnic se v letu 2020
ni spremenilo. Rezerve iz dobička se v letu 2019 niso spremenile.
Rezerve za pošteno vrednost
Rezerve za pošteno vrednost skupine so konec leta 2020 znašale 44.420.915 evrov (konec leta 2019 so znašale
45.023.339 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v
postavko naložbenih nepremičnin v višini 45.370.901 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek
v višini 9.853.500 evrov), in rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine v višini –901.260
evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v višini 77.034 evrov) ter na prevrednotenje finančnih
sredstev, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, v višini –48.726 evrov. Spremembe
v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa.
Rezerve za pošteno vrednost družbe so konec leta 2020 znašale 30.544.627 evrov (konec leta 2019 so znašale
30.627.173 evrov) ter predstavljajo prevrednotenje zemljišč, vključno s prevrednotenjem zemljišč pred prenosom v
postavko naložbenih nepremičnin v višini 31.278.480 evrov (znesek prevrednotenja je zmanjšan za odloženi davek v
višini 7.336.927 evrov) in rezerve za aktuarske izgube iz prevrednotenja rezervacij za odpravnine v višini –733.853 evrov
(znesek je zmanjšan za odloženi davek v višini 77.034 evrov). Spremembe v poslovnem letu so pojasnjene v izkazu
vseobsegajočega donosa.
Prevedbene tečajne razlike
Prevedbene tečajne razlike so postavka skupine ter za obvladujoči del znašajo 31. decembra 2020 –7.229.453 evrov in
izkazujejo v primerjavi z letom 2019 za 560.998 evrov višjo negativno vrednost na račun učinka tečajnih razlik, nastalih
pri preračunu postavk kapitala v računovodskih izkazih odvisnih družb v tujini iz lokalnih valut v valuto poročanja.
Preneseni čisti poslovni izid in čisti poslovni izid tekočega leta
Spremembe skupine in družbe so za poslovno leto pojasnjene v izkazu vseobsegajočega donosa in v izkazu
sprememb lastniškega kapitala.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
172
POJASNILO 25: Neobvladujoči delež v okviru kapitala
v evrih
Država, v
katerem je
sedež družbe
Neobvladujoči delež
Kapital, ki pripada
neobvladujočemu deležu
Čisti dobiček, ki pripada
neobvladujočemu deležu
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Interzav, d.o.o., Koper Slovenija 28,72 % 28,72 % 16.001 19.456 7.017 10.472
Intereuropa, logističke
usluge, d.o.o., Zagreb
Hrvaška 0,04 % 0,04 % 17.097 16.716 659 398
Intereuropa Sajam,
d.o.o., Zagreb
Hrvaška 49,00 % 49,00 % 358.619 326.750 36.893 42.309
Intereuropa Skopje
DOO, Skopje
Makedonija 0,44 % 0,44 % 5.101 5.610 -310 -1.125
Intereuropa RTC d.d.
Sarajevo
Bosna in
Hercegovina
4,23 % 4,23 % 496.103 517.798 -21.427 21.528
AD Intereuropa
logističke usluge,
Beograd
Srbija 26,38 % 26,38 % 1.557.486 1.787.617 -226.151 -140.433
TOV TEK ZTS, Užgorod Ukrajina 10,07 % 10,07 % -14.726 334 -7.593 11.239
Intereuropa Kosova
L.L.C., Priština
Kosovo 10,00 % 10,00 % 72.299 65.464 6.835 10.362
Zetatrans A.D.,
Podgorica
Črna gora 30,73 % 30,73 % 5.018.601 4.895.310 152.477 344.131
Skupaj 7.526.581 7.635.055 -51.600 298.881
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
173
POVZETEK RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA NEOBVLADUJOČE DELEŽE
Neobvladujoči delež 28,72 % 0,04 % 49,00 %
Naziv družbe
Interzav, d. o. o.,
Koper
Intereuropa, Logističke
usluge, d. o. o., Zagreb
Intereuropa sajam, d. o. o.,
Zagreb
v evrih 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Dolgoročna sredstva 0 0 15.454 16.176 235.323 294.515
Kratkoročna sredstva 24.604 25.158 4.340 3.452 190.382 89.097
Kapital in dolgoročne obveznosti 17.798 19.456 17.919 17.786 389.109 358.806
Kratkoročne obveznosti 6.807 5.703 1.874 1.841 36.596 24.806
Poslovni prihodki 52.013 54.819 10.045 10.264 337.377 325.790
Poslovni izid iz rednega poslovanja 8.804 12.966 751 0 41.640 51.732
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
7.017 10.472 659 398 36.893 42.309
Neobvladujoči delež 0,44 % 4,23 % 26,38 %
Naziv družbe
Intereuropa Skopje, d. o. o.,
Skopje
Intereuropa RTC, d. d.,
Sarajevo
A.D. Intereuropa logističke
usluge, Beograd
v evrih 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Dolgoročna sredstva 4.123 4.177 496.292 508.353 2.418.359 2.430.831
Kratkoročna sredstva 3.768 3.764 89.867 99.633 321.867 279.309
Kapital in dolgoročne obveznosti 5.004 5.451 522.295 487.928 2.028.593 2.009.381
Kratkoročne obveznosti 2.692 2.173 63.864 60.318 711.633 700.758
Poslovni prihodki 11.997 11.000 315.276 346.582 1.592.128 1.503.686
Poslovni izid iz rednega poslovanja -132 -1.097 -21.392 25.524 -224.569 -140.795
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
-310 -1.126 -21.427 21.528 -226.151 -140.415
Neobvladujoči delež 10,07 % 10,00 % 30,73 %
Naziv družbe
TEK ZTS, d. o. o.,
Užgorod
Intereuropa Kosova L.L.C.
Zetatrans A.D.
Podgorica
v evrih 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Dolgoročna sredstva 39.374 61.274 54.403 80.777 3.478.472 3.732.662
Kratkoročna sredstva 35.279 56.465 122.816 124.144 2.237.182 1.866.948
Kapital in dolgoročne obveznosti -13.284 4.767 91.714 117.433 5.340.269 4.547.428
Kratkoročne obveznosti 87.937 112.973 85.505 87.487 373.752 357.183
Poslovni prihodki 402.114 376.328 384.825 396.521 1.584.436 2.034.972
Poslovni izid iz rednega poslovanja -8.040 2.392 8.138 11.973 172.643 379.772
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
-7.593 11.239 6.835 10.362 152.465 344.103
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
174
POJASNILO 26: Rezervacije
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne
nagrade
2.483.386 2.259.900 1.922.290 1.788.980
Rezervacije iz naslova tožb 184.385 436.799 2.640 182.640
Druge rezervacije 125.751 0 0 0
Skupaj 2.793.522 2.696.699 1.924.930 1.971.620
GIBANJE REZERVACIJ V LETU 2020
Skupina Intereuropa
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2020
Črpanje
(poraba) Odprava
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
odhodkov
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
kapitala
Tečajne
razlike
Stanje
31. 12. 2020
Rezervacije za odpravnine ob
upokojitvi in jubilejne nagrade
2.259.900 -155.742 -6.007 163.317 229.580 -7.662 2.483.386
Rezervacije iz naslova tožb 436.799 -89.610 -199.613 38.308 0 -1.499 184.385
Druge rezervacije 0 0 0 125.559 0 192 125.751
Skupaj 2.696.699 -245.352 -205.620 327.184 229.580 -8.969 2.793.522
Intereuropa, d. d.
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2020
Črpanje
(poraba) Odprava
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
odhodkov
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
kapitala
Stanje
31. 12. 2020
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in
jubilejne nagrade
1.788.980 -117.569 0 105.814 145.065 1.922.290
Rezervacije iz naslova tožb 182.640 -80.599 -99.401 0 0 2.640
Skupaj 1.971.620 -198.168 -99.401 105.814 145.065 1.924.930
GIBANJE REZERVACIJ V LETU 2019
Skupina Intereuropa
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2019
Črpanje
(poraba) Odprava
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
odhodkov
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
kapitala
Tečajne
razlike
Stanje
31. 12. 2019
Rezervacije za odpravnine ob
upokojitvi in jubilejne nagrade
1.364.627 -145.099 -6.013 316.330 730.931 -876 2.259.900
Rezervacije iz naslova tožb 982.147 -239.688 -692.303 387.814 0 -1.171 436.799
Skupaj 2.346.774 -384.787 -698.316 704.144 730.931 -2.047 2.696.699
Intereuropa, d. d.
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2019
Črpanje
(poraba) Odprava
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
odhodkov
Dodatno
obliko-
vanje v
breme
kapitala
Stanje
31. 12. 2019
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in
jubilejne nagrade
1.054.697 -106.817 0 218.101 622.999 1.788.980
Rezervacije iz naslova tožb 12.707 -11.019 -322 181.274 0 182.640
Skupaj 1.067.404 -117.836 -322 399.375 622.999 1.971.620
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
175
Izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade skupine za leto 2020 in za leto 2019 temelji na
aktuarskem izračunu, v katerem so se upoštevale naslednje predpostavke:
• način izračuna odpravnin ob upokojitvi po posameznih državah;
• rast plač v posamezni državi;
• fluktuacija zaposlenih glede na starost, pogoji za upokojitev skladno z minimalnimi pogoji za pridobitev pravice do
starostne pokojnine;
• verjetnost smrtnosti glede na objavljene tablice smrtnosti po posameznih državah;
• upokojevanje v skladu z zakonskimi podlagami posameznih držav;
• uporabljene letne diskontne obrestne mere: v Sloveniji 0,3475 odstotka (2019: 0,1 odstotka), na Hrvaškem 0,666
odstotka (2019: 0,5 odstotka), v Bosni in Hercegovini 2,84 odstotka (2019: 3 odstotki), v Srbiji 3 odstotki (2019: 3,6
odstotka), Makedonija 2,5 odstotka (2019: 2,25 odstotka) in Črna gora 2,55 odstotka (2019: 2,55 odstotka).
Izračun rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade družbe za leto 2020 in za leto 2019, temelji na
aktuarskem izračunu, v katerem so se upoštevale naslednje predpostavke:
• rast plač v Republiki Sloveniji v višini 3,5 odstotka in rast plač v podjetju 3 odstotke (2019: rast plač v Republiki
Sloveniji v višini 5,5 odstotka za leti 2020 in 2021, od leta 2020 pa rast plač v višini 2-odstotne inflacije in realna rast
v višini 1 odstotka);
• prispevna stopnja delodajalca v višini 16,1 odstotka (v primeru izplačil, višjih od zneskov, ki jih določa Uredba o
davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja;
• rast zneskov iz uredbe 0,25 odstotka;
• fluktuacija kadrov:
a. 6 odstotkov v intervalu do 40 let;
b. 3,5 odstotka v intervalu od 41 do 50 let;
c. 0 odstotkov v intervalu od 51 let;
• verjetnost smrtnosti (SLO 2007; selekcijski faktor za aktivno populacijo 75 odstotkov;
• verjetnost invalidnosti;
• upokojevanje v skladu z modelom na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
• letna diskontna stopnja 0,3475 odstotka (2019: 0,1 odstotka).
GIBANJE REZERVACIJ ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE V LETU 2020
Skupina Intereuropa
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2020
Stroški
obresti Izplačila
Prirast v
tekočem
letu
Aktuarske
izgube /
dobički
Tečajne
razlike
Stanje
31. 12. 2020
Jubilejne nagrade 422.483 1.528 -42.160 25.970 -16.961 -32 390.828
Odpravnine ob upokojitvi 1.837.417 5.807 -110.367 146.803 230.392 -17.494 2.092.558
Skupaj 2.259.900 7.335 -152.527 172.773 213.431 -17.526 2.483.386
Intereuropa, d. d.
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2020
Stroški
obresti Izplačila
Prirast v
tekočem
letu
Aktuarske
izgube /
dobički
Stanje
31. 12. 2020
Jubilejne nagrade 320.888 321 -34.458 19.948 -15.985 290.714
Odpravnine ob upokojitvi 1.468.092 1.468 -83.111 100.062 145.065 1.631.576
Skupaj 1.788.980 1.789 -117.569 120.010 129.080 1.922.290
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
176
GIBANJE REZERVACIJ ZA ODPRAVNINE IN JUBILEJNE NAGRADE V LETU 2019
Skupina Intereuropa
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2019
Stroški
obresti Izplačila
Prirast v
tekočem
letu
Aktuarske
izgube /
dobički
Tečajne
razlike
Stanje
31. 12. 2019
Jubilejne nagrade 297.985 5.015 -55.172 44.292 130.362 0 422.482
Odpravnine ob upokojitvi 1.066.642 18.284 -91.310 101.789 742.889 -876 1.837.418
Skupaj 1.364.627 23.299 -146.482 146.081 873.251 -876 2.259.900
Intereuropa, d. d.
v evrih
Stanje na
dan
1. 1. 2019
Stroški
obresti Izplačila
Prirast v
tekočem
letu
Aktuarske
izgube /
dobički
Stanje
31. 12. 2019
Jubilejne nagrade 223.489 2.783 -46.636 15.957 125.296 320.889
Odpravnine ob upokojitvi 831.208 13.358 -60.181 60.707 622.999 1.468.091
Skupaj 1.054.697 16.141 -106.817 76.664 748.295 1.788.980
ANALIZA OBČUTLJIVOSTI 2020
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Diskontna stopnja Fluktuacija Diskontna stopnja Fluktuacija
Sprememba v odstotkih -0,5 +0,5 -1,0 +1,0 -0,5 +0,5 -1,0 +1,0
Vpliv na stanje rezervacij 2.602.964 -2.372.522 2.565.573 -2.264.919 2.012.089 -1.838.895 1.963.348 -1.758.635
ANALIZA OBČUTLJIVOSTI 2019
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Diskontna stopnja Fluktuacija Diskontna stopnja Fluktuacija
Sprememba v odstotkih -0,5 +0,5 -0,5 +0,5 -0,5 +0,5 -0,5 +0,5
Vpliv na stanje rezervacij 53.213 -57.049 190.161 -178.476 16.007 -77.126 83.823 -78.735
POJASNILO 27: Finančne obveznosti
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Prejeta posojila od drugih 52.887.330 0 52.156.428 0
Obveznosti iz najemov 1.311.839 2.719.484 485.926 870.375
Skupaj dolgoročne finančne obveznosti 54.199.169 2.719.484 52.642.354 870.375
Prejeta posojila od družb v skupini 0 0 3.100.000 4.100.000
Prejeta posojila od drugih 2.666.878 57.141.194 2.597.984 56.845.360
Obveznosti iz najemov 1.327.184 1.399.549 346.707 559.667
Obveznosti za dividende in druge deleže 425.086 437.514 0 0
Skupaj kratkoročne finančne obveznosti 4.419.148 58.978.257 6.044.691 61.505.027
31. decembra 2020 je imela družba odobreno in nečrpano revolving posojilo v višini 4.000.000 evrov. Na nivoju
skupine je bilo odobreno nečrpano tudi negativno stanje na transakcijskih računih v višini 330 tisoč evrov.
Skupina in družba na dan poročanja nista imeli zapadlih neplačanih obveznosti po posojilnih pogodbah.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
177
Družba je 31. januarja 2020 izvedla refinanciranje več posojil, ki jih je urejala leta 2012 sklenjena Pogodba o finančnem
prestrukturiranju. Družba je s sindikatom bank, z Novo Ljubljansko banko, d. d., v vlogi organizatorja in agenta, sklenila
dolgoročno kreditno pogodbo v višini 54.850.000 evrov. Novo posojilo je bilo sklenjeno v obliki dveh tranš, ena z
ročnostjo sedem in druga z ročnostjo štirih let. K uspešni izvedbi refinanciranja je pripomogla tudi Pošta Slovenije, d.
o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.
27. maja 2020 je je začel veljati dodatek h kreditni pogodbi, s katerim se je družba s sindikatom bank dogovorila o
odlogu plačil v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK),
Uradni list RS št. 36-683/2020, kot pripravo na pričakovano poslabšanje likvidnostnega položaja zaradi izbruha korona
krize. Dogovorjen je bil enoletni odlog plačil glavnic in obresti, in sicer za obdobje od 1. aprila 2020 do 31. marca
2021.
GIBANJE FINANČNIH OBVEZNOSTI V LETU 2020
Skupina Intereuropa
v evrih
Dolgoročna
posojila (brez
najemov)
Dolgoročni
najemi
Kratkoročna
posojila (brez
najemov)
Obveznosti za
dividende in
druge deleže
Skupaj
finančne
obveznosti
Stanje 1. januarja 2020 56.860.682 4.119.033 280.512 437.514 61.697.741
Denarni tok -1.215.227 -1.420.804 -277.059 -12.428 -2.925.518
Sprememba pogodb 0 -3.004 0 0 -3.004
Popravek (stroški) 0 -356.117 0 0 -356.117
Novi najemi 0 236.268 0 0 236.268
Drugo -95.588 76.962 0 0 -18.626
Tečajne razlike 4.341 -13.315 -3.453 0 -12.427
Stanje 31. decembra 2020 55.554.208 2.639.023 0 425.086 58.618.317
Intereuropa, d. d.
v evrih
Dolgoročna
posojila (brez
najemov)
Dolgoročni
najemi
Kratkoročna
posojila (brez
najemov)
Skupaj
finančne
obveznosti
Stanje 1. januarja 2020 56.845.360 1.430.042 4.100.000 62.375.402
Denarni tok -1.995.360 -451.581 -1.000.000 -3.446.941
Sprememba pogodb 0 -18.704 0 -18.704
Popravek (stroški) 0 -167.520 0 -167.520
Novi najemi 0 13.050 0 13.050
Drugo -95.588 27.346 0 -68.242
Stanje 31. decembra 2020 54.754.412 832.633 3.100.000 58.687.045
Dolgoročna posojila in dolgoročni najemi v tabeli gibanja finančnih obveznosti predstavljajo tako dolgoročna
posojila in najeme, kot kratkoročni del dolgoročnih posojil in najemov, ki so v izkazu finančnega položaja izkazani
med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
178
GIBANJE FINANČNIH OBVEZNOSTI V LETU 2019
Skupina Intereuropa
v evrih
Dolgoročna
posojila (brez
najemov)
Dolgoročni
najemi
Kratkoročna
posojila (brez
najemov)
Obveznosti za
dividende in
druge deleže
Skupaj finanč-
ne obveznosti
Stanje 1. januarja 2019 64.263.793 3.827.019 5.798.027 415.790 74.304.629
Denarni tok -7.400.011 -1.222.005 -5.521.005 -231.141 -14.374.162
Povečanje 0 0 0 252.865 252.865
Novi najemi 0 1.394.986 0 0 1.394.986
Drugo -3.100 119.033 0 0 115.933
Tečajne razlike 0 0 3.490 0 3.490
Stanje 31. decembra 2019 56.860.682 4.119.033 280.512 437.514 61.697.741
Intereuropa, d. d.
v evrih
Dolgoročna
posojila (brez
najemov)
Dolgoročni
najemi
Kratkoročna
posojila (brez
najemov)
Skupaj
finančne
obveznosti
Stanje 1. januarja 2019 64.187.099 1.620.284 7.590.000 73.397.383
Denarni tok -7.338.639 -460.452 -3.490.000 -11.289.091
Prerazvrščen kot del skupine za odtujitev 0 -37.042 0 -37.042
Novi najemi 0 264.146 0 264.146
Drugo -3.100 43.106 0 40.006
Stanje 31. decembra 2019 56.845.360 1.430.042 4.100.000 62.375.402
Skupina je v letu 2020 odplačala 2.290.861 evrov finančnih obveznosti iz naslova posojil, družba pa 1.998.460 evrov
finančnih obveznosti iz naslova posojil.
POSOJILA GLEDE NA ZAVAROVANJE
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Zavarovana
Zastavne pravice na nepremičninah in vrednostnih
papirjih
54.754.412 56.845.360 54.754.412 56.845.360
Menice 730.902 260.986 0 0
Nezavarovana 68.894 34.848 3.100.000 4.100.000
Skupaj 55.554.208 57.141.194 57.854.412 60.945.360
POSOJILA DO DRUGIH PO ZAPADLOSTI
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Zapadlost od 0 do 1 leta 2.662.699 57.140.683 5.697.984 60.945.360
Zapadlost od 1 do 2 leti 5.189.360 511 4.793.750 0
Zapadlost od 2 do 3 leta 5.564.471 0 5.225.000 0
Zapadlost od 3 do 4 let 25.225.000 0 25.225.000 0
Zapadlost od 4 do 5 let 5.225.000 0 5.225.000 0
Zapadlost nad 5 let 11.687.678 0 11.687.678 0
Skupaj 55.554.208 57.141.194 57.854.412 60.945.360
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
179
POJASNILO 28: Poslovne obveznosti
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 115.809 139.339 115.809 139.339
Druge dolgoročne poslovne obveznosti 819.355 887.162 762.666 870.305
Skupaj dolgoročne poslovne obveznosti 935.164 1.026.501 878.475 1.009.644
Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v
skupini
0 0 374.048 373.722
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(razen v skupini)
15.680.960 19.259.199 9.193.447 12.973.942
Druge kratkoročne poslovne obveznosti 5.723.390 4.533.752 4.369.251 3.259.322
Skupaj kratkoročne poslovne obveznosti 21.404.350 23.792.951 13.936.746 16.606.986
Pogodbena obveznost iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki bo poravnana po preteku enega leta od potrditve
letnega poročila za leto 2020, je za skupino znašala 602.561 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih
v dobičku v višini 489.839 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih
delavcev v dobičku v višini 112.722 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela.
Za družbo ta obveznost znaša 592.398 evrov ter je sestavljena iz odhodkov za udeležbo zaposlenih v dobičku v višini
479.676 evrov (vključno s stroški socialnih zavarovanj) in odhodkov za udeležbo pogodbenih delavcev v dobičku v
višini 112.722 evrov, pripoznanih v postavki stroškov najete delovne sile in študentskega dela (pojasnili 3 in 4).
Od skupnega zneska kratkoročnih poslovnih obveznosti na dan 31. decembra 2020, se 2.358.710 evrov v skupini
nanaša na obveznosti iz naslova stroškov, za katere še niso bili prejeti računi dobaviteljev (v enakem obdobju lani so
te obveznosti znašale 2.262.849 evrov), v družbi pa je takih obveznosti za 1.678.333 evrov (konec leta 2019: 1.657.452
evrov).
Druge kratkoročne poslovne obveznosti obsegajo obveznosti do zaposlenih za plače in nadomestila plač, obveznosti
za prispevke in druge obveznosti.
Z garancijo so bile zavarovane večinoma obveznosti za carinske dajatve, ki so v družbi na dan zadnji dan leta 2020
znašale 100.099 evrov (na zadnji dan leta 2019 so znašale 2.862.442 evrov). Skupina in družba ne zastavlja instrumentov
za zavarovanje plačil drugim dobaviteljem.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
180
POJASNILO 29: Pogojne obveznosti
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih
jamstev za družbe v skupini
0 0 799.796 155.857
Pogojne obveznosti iz bančnih garancij in danih
jamstev do drugih
17.710.888 17.299.390 10.199.763 9.555.000
Pogojne obveznosti iz naslova tožb 602.032 303.043 7.000 7.000
Druge pogojne obveznosti 170.706 170.706 65.706 65.706
Skupaj 18.483.626 17.773.139 11.072.265 9.783.563
Skupina in družba kot pogojne obveznosti izkazujeta obveznosti, ki niso izkazane v izkazu finančnega položaja, ker
ocenjujeta, da ni verjetno, da bo zanje pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov.
Garancije in jamstva za družbe v skupini, ki jih izkazuje družba, so se večinoma nanašale na garancije za najeta posojila
in carinske garancije pri odvisnih družbah. Druge garancije ter jamstva v skupin in družbi večinoma predstavljajo
pogojne obveznosti iz garancij za morebitni carinski dolg, ki bi lahko nastal zaradi tranzitnih postopkov, preverjanja
porekla, različnih analiz oziroma kontrole blaga.
Pogojne obveznosti zaradi tožb, ki so v skupini znašale 602.032 evrov, v družbi pa 7.000 evrov pomenijo manj
kot 50-odstotno verjetnost, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku (potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo
gospodarske koristi).
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
181
POJASNILO 30: Poštena vrednost
POŠTENA VREDNOST FINANČNIH INSTRUMENTOV
Skupina Intereuropa
v evrih
31. 12. 2020 31. 12. 2019
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Poštena vrednost sredstev
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
2.189 2.189 2.625 2.625
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
27.159 27.159 119.421 119.421
Posojila in depoziti 2.638.064 2.638.064 1.062.653 1.062.653
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
28.914.452 28.914.452 31.701.504 31.701.504
Denar in denarni ustrezniki 11.609.486 11.609.486 6.283.037 6.283.037
Skupaj 43.191.350 43.191.350 39.169.240 39.169.240
Poštena vrednost obveznosti
Posojila
po fiksni obrestni meri 0 0 19.509 19.509
po spremenljivi obrestni meri 55.554.208 55.554.208 59.933.496 59.933.496
Obveznosti iz najemov 2.639.023 2.639.023 4.119.033 4.119.033
Obveznosti za dividende in druge deleže 425.086 425.086 437.514 437.514
Poslovne obveznosti (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
16.476.693 16.476.693 24.819.452 24.819.452
Skupaj 75.095.010 75.095.010 89.329.004 89.329.004
Intereuropa, d. d.
v evrih
31. 12. 2020 31. 12. 2019
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Knjigovodska
vrednost
Poštena
vrednost
Poštena vrednost sredstev
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
27.159 27.159 27.159 27.159
Posojila in depoziti 2.198.062 2.198.062 2.325.951 2.325.951
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
21.140.817 21.140.817 22.701.102 22.701.102
Denar in denarni ustrezniki 2.374.180 2.374.180 2.756.729 2.756.729
Skupaj 25.740.218 25.740.218 27.810.941 27.810.941
Poštena vrednost obveznosti
Posojila
po fiksni obrestni meri 3.100.000 3.100.000 4.100.000 4.100.000
po spremenljivi obrestni meri 54.754.412 54.754.412 56.845.360 56.845.360
Obveznosti iz najemov 832.633 832.633 1.430.042 1.430.042
Poslovne obveznosti (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
10.260.769 10.260.769 17.616.630 17.616.630
Skupaj 68.947.814 68.947.814 79.992.032 79.992.032
Za terjatve in obveznosti z rokom dospelosti, krajšim od enega leta skupina in družba predpostavljata, da njihova
knjigovodska vrednost izraža pošteno vrednost.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
182
Ravni poštenih vrednosti
Tabela prikazuje razvrstitev nefinančnih in finančnih instrumentov glede na izračun njihove poštene vrednosti. Družba
jih uvršča v tri ravni:
• raven 1 upošteva neprilagojeno kotirano ceno na delujočem trgu na datum merjenja;
• raven 2 upošteva vložke, ki niso kotirane cene, vključene v raven 1, in jih je mogoče neposredno ali posredno
opazovati za sredstva ali obveznosti;
• raven 3 upošteva neopazovane vložke za sredstvo ali obveznost.
RAVNI POŠTENIH VREDNOSTI ZA SREDSTVA, VREDNOTENA PO POŠTENI VREDNOSTI
Skupina Intereuropa
v evrih
31. 12. 2020 31. 12. 2019
Raven 1 Raven 3 Skupaj Raven 1 Raven 3 Skupaj
Poštena vrednost sredstev
Finančna sredstva, merjena po pošteni vred-
nosti prek drugega vseobsegajočega donosa
2.189 0 2.189 2.625 0 2.625
Finančna sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida
0 27.159 27.159 0 119.421 119.421
Posojila in depoziti 0 2.638.064 2.638.064 0 1.062.653 1.062.653
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
0 28.914.452 28.914.452 0 31.701.504 31.701.504
Denar in denarni ustrezniki 0 11.609.486 11.609.486 0 6.283.037 6.283.037
Skupaj 2.189 43.189.161 43.191.350 2.625 39.166.615 39.169.240
Poštena vrednost obveznosti
Posojila 0 55.554.208 55.554.208 0 59.953.005 59.953.005
Obveznosti iz najemov 0 2.639.023 2.639.023 0 4.119.033 4.119.033
Obveznosti za dividende in druge deleže 0 425.086 425.086 0 437.514 437.514
Poslovne obveznosti (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
0 16.476.693 16.476.693 0 24.819.452 24.819.452
Skupaj 0 75.095.010 75.095.010 0 89.329.004 89.329.004
Intereuropa, d. d.
v evrih
31. 12. 2020 31. 12. 2019
Raven 3 Skupaj Raven 3 Skupaj
Poštena vrednost sredstev
Finančna sredstva, merjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida
27.159 27.159 27.159 27.159
Posojila in depoziti 2.198.062 2.198.062 2.325.951 2.325.951
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
21.140.817 21.140.817 22.701.102 22.701.102
Denar in denarni ustrezniki 2.374.180 2.374.180 2.756.729 2.756.729
Skupaj 25.740.218 25.740.218 27.810.941 27.810.941
Poštena vrednost obveznosti
Posojila 57.854.412 57.854.412 60.945.360 60.945.360
Obveznosti iz najemov 832.633 832.633 1.430.042 1.430.042
Poslovne obveznosti (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
10.260.769 10.260.769 17.616.630 17.616.630
Skupaj 68.947.814 68.947.814 79.992.032 79.992.032
Za druge finančne inštrumente, katerih vrednost je razkrita, le-ta odraža tretjo raven.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
183
POJASNILO 31: Finančna tveganja
Med finančna tveganja skupine/družbe spadajo:
1. likvidnostno tveganje,
2. valutno tveganje,
3. kreditno tveganje in
4. tveganje sprememb obrestnih mer
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje skupina in družba obvladujeta z aktivnim upravljanjem denarnih sredstev, ki zajema:
• spremljanje in načrtovanje denarnih tokov;
• redno izterjavo in dnevne stike z večjimi kupci;
• možnost uporabe kratkoročnih bančnih kreditnih linij.
Poleg navedenega imajo odvisne družbe možnost kratkoročnega zadolževanje znotraj skupine.
V tabeli likvidnostnega tveganja so prikazani ocenjeni nediskontirani denarni tokovi vključno s prihodnjimi obrestmi.
Skupina Intereuropa 31. 12. 2020
v evrih
Knjigo-
vodska
vrednost
Pogod-
beni
denarni
tokovi
6
mesecev
ali manj
6-12
mesecev
1-2 leta 2-5 let
Več kot
5 let
Prejeta posojila od bank in drugih 55.554.208 58.104.234 1.524.058 2.086.851 5.702.250 36.885.840 11.905.235
Obveznosti iz poslovnega najema 2.240.529 2.474.370 859.086 424.232 417.593 552.466 0
Obveznosti iz finančnega najema 398.494 406.027 289.397 116.630 0 0 0
Obveznosti za dividende in druge
deleže
425.086 425.086 5.142 419.945 0 0 0
Kratkoročne obveznost do
dobaviteljev
15.727.034 15.901.362 15.646.379 24.647 23.735 69.363 22.712
od tega obveznosti do dobaviteljev
za kratkoročne najeme
10.391 10.391 10.391 0 0 0 0
Druge poslovne obveznosti 749.659 749.659 745.240 12.445 4.419 0 0
Skupaj 75.095.010 78.060.738 19.069.302 3.084.750 6.147.997 37.507.669 11.927.947
Intereuropa, d. d. 31. 12. 2020
v evrih
Knjigo-
vodska
vrednost
Pogod-
beni
denarni
tokovi
6
mesecev
ali manj
6-12
mesecev
1-2 leta 2-5 let
Več kot
5 let
Prejeta posojila od družb v skupini 3.100.000 4.120.997 1.811.836 1.305.401 0 0 0
Prejeta posojila od bank in drugih 54.754.412 57.304.439 1.524.058 2.022.137 5.306.640 36.546.369 11.905.235
Obveznosti iz poslovnega najema 832.633 1.246.617 200.900 153.192 241.771 278.523 0
Poslovne obveznosti do družb v
skupini
374.048 406.707 374.048 0 0 0 0
Obveznost do dobaviteljev 9.309.256 9.309.256 9.168.800 24.647 23.735 69.363 22.712
od tega obveznosti do dobaviteljev
za kratkoročne najeme
8.310 8.216 8.310 0 0 0 0
Druge poslovne obveznosti 577.465 577.465 577.465 0 0 0 0
Skupaj 68.947.814 72.965.481 13.657.107 3.505.377 5.572.146 36.894.255 11.927.947
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
184
Skupina Intereuropa 31. 12. 2019
v evrih
Knjigo-
vodska
vrednost
Pogod-
beni
denarni
tokovi
6
mesecev
ali manj
6-12
mesecev
1-2 leta 2-5 let
Več kot
5 let
Prejeta posojila od bank in drugih 57.141.194 57.280.185 57.003.095 271.960 5.130 0 0
Obveznosti iz poslovnega najema 3.622.072 4.264.073 2.013.168 473.650 656.573 1.120.681 0
Obveznosti iz finančnega najema 496.961 518.505 55.691 55.691 407.124 0 0
Obveznosti za dividende in druge
deleže
437.514 437.514 14.416 0 0 0 0
Obveznost do dobaviteljev 19.398.538 20.118.427 19.856.327 68.761 23.735 46.856 68.749
od tega obveznosti do dobaviteljev
za kratkoročne najeme
28.221 28.221 28.221 0 0 0 0
Druge poslovne obveznosti 1.344.173 1.344.173 473.868 0 870.305 0 0
Skupaj 82.440.452 83.962.877 79.416.565 870.062 1.962.867 1.167.537 68.749
Intereuropa, d. d. 31. 12. 2019
v evrih
Knjigo-
vodska
vrednost
Pogod-
beni
denarni
tokovi
6
mesecev
ali manj
6-12
mesecev
1-2 leta 2-5 let
Več kot
5 let
Prejeta posojila od družb v skupini 4.100.000 4.111.922 2.807.550 1.304.372 0 0 0
Prejeta posojila od bank in drugih 56.845.360 56.972.105 5.697.211 0 0 0 0
Obveznosti iz poslovnega najema 1.430.042 1.503.272 297.408 237.167 361.056 607.641 0
Poslovne obveznosti do družb v
skupini
373.722 373.722 373.722 0 0 0 0
Obveznost do dobaviteljev 13.113.281 13.113.281 12.905.181 68.761 23.735 46.856 68.749
od tega obveznosti do dobaviteljev
za kratkoročne najeme
151.597 151.597 151.597 0 0 0 0
Druge poslovne obveznosti 1.287.784 1.287.784 417.479 0 870.305 0 0
Skupaj 77.150.189 77.362.086 22.498.551 1.610.300 1.255.096 654.497 68.749
Družba je 31. januarja 2020 izvedla refinanciranje več posojil, ki jih je urejala leta 2012 sklenjena Pogodba o finančnem
prestrukturiranju. Družba je sindikatom bank z Novo ljubljansko banko d. d., v vlogi organizatorja in agenta, sklenila
dolgoročno kreditno pogodbo v višini 54.850.000 evrov. Novo posojilo je bilo sklenjeno v obliki dveh tranš, ena z
ročnostjo sedem in druga z ročnostjo štirih let.
Pri pogojnih obveznostih iz bančnih garancij in danih jamstev v višini 17.710.888 evrov pri skupini in 10.199.763 evrov
pri družbi se ocenjuje časovni razpon od 6 mesecev do 5 let.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
185
Valutno tveganje
Skupina Intereuropa
v evrih
31. 12. 2020
EUR USD HRK RSD Ostalo Skupaj
Poslovne terjatve 23.506.925 130.660 3.555.822 629.946 1.091.099 28.914.452
Dolgoročno dana posojila in depoziti 0 0 39.279 0 619 39.898
Kratkoročno dana posojila in depoziti 2.597.400 0 0 0 766 2.598.166
Dolgoročno prejeta posojila -52.155.429 0 0 -731.901 0 -52.887.330
Kratkoročno prejeta posojila -2.597.984 0 0 -68.894 0 -2.666.878
Obveznosti za dividende in druge deleže -419.944 0 0 0 -5.142 -425.086
Obveznosti iz najemov -2.126.980 0 0 -234.418 -277.625 -2.639.023
Poslovne obveznosti -11.356.554 -368.940 -3.247.812 -563.076 -940.311 -16.476.693
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja -42.552.566 -238.280 347.289 -968.343 -130.594 -43.542.494
Intereuropa, d. d.
v evrih
31. 12. 2020
EUR USD HRK Ostalo Skupaj
Poslovne terjatve do družb v skupini 859.592 0 0 0 859.592
Poslovne terjatve 20.227.023 56.302 -1.523 -577 20.281.225
Kratkoročno dana posojila v skupini 2.198.062 0 0 0 2.198.062
Dolgoročno prejeta posojila -52.156.428 0 0 0 -52.156.428
Kratkoročno prejeta posojila v skupini -3.100.000 0 0 0 -3.100.000
Kratkoročno prejeta posojila -2.597.984 0 0 0 -2.597.984
Obveznosti iz najemov -832.633 0 0 0 -832.633
Poslovne obveznosti v skupini -374.057 0 0 9 -374.048
Poslovne obveznosti do drugih -9.595.834 -276.295 368 -14.960 -9.886.721
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja -45.372.259 -219.993 -1.155 -15.528 -45.608.935
Skupina Intereuropa
v evrih
31. 12. 2019
EUR USD HRK RSD Ostalo Skupaj
Poslovne terjatve 23.611.512 348.431 3.854.729 706.432 1.931.402 30.452.506
Dolgoročno dana posojila in depoziti 0 43.944 0 0 8.600 52.544
Kratkoročno dana posojila in depoziti 1.008.998 0 0 0 1.111 1.010.109
Kratkoročno prejeta posojila -56.865.375 0 0 -260.986 -14.833 -57.141.194
Obveznosti za dividende in druge deleže -423.175 0 0 0 -14.339 -437.514
Obveznosti iz najemov -3.611.461 0 0 -182.086 -325.486 -4.119.033
Poslovne obveznosti -15.443.514 -361.382 -3.064.000 -696.000 -1.168.618 -20.733.514
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja -51.723.015 30.993 790.729 -432.640 417.837 -50.916.096
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
186
Intereuropa, d. d.
v evrih
31. 12. 2019
EUR USD Ostalo Skupaj
Poslovne terjatve do družb v skupini 908.516 0 0 908.516
Poslovne terjatve 21.679.677 107.086 5.823 21.792.586
Kratkoročno dana posojila v skupini 2.315.956 0 0 2.315.956
Kratkoročno dana posojila in depoziti 9.995 0 0 9.995
Kratkoročno prejeta posojila v skupini -4.100.000 0 0 -4.100.000
Kratkoročno prejeta posojila -56.845.360 0 0 -56.845.360
Obveznosti iz najemov -1.430.042 0 0 -1.430.042
Poslovne obveznosti v skupini -373.722 0 0 -373.722
Poslovne obveznosti -14.129.000 -225.732 -46.369 -14.401.101
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja -51.963.980 -118.646 -40.546 -52.123.172
UPOŠTEVANI DEVIZNI TEČAJI V SKUPINI
Država
Funkcijska
valuta
2020 2019
Končni tečaj
v EUR*
Povprečni tečaj
v EUR*
Končni tečaj
v EUR*
Povprečni tečaj
v EUR*
Črna gora, Kosovo EUR - - - -
Hrvaška HRK 7,552 7,538 7,437 7,418
Severna Makedonija MKD 61,559 61,674 61,419 61,585
Bosna in Hercegovina BAM 1,956 1,956 1,956 1,956
Srbija RSD 117,530 117,710 117,380 117,700
Ukrajina UAH 34,135 30,597 26,354 27,930
Albanija ALL 124,380 124,120 122,410 121,970
* Upoštevani referenčni tečaji ECB.
Kreditno tveganje
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
2.189 2.625 27.159 27.159
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
prek poslovnega izida
27.159 119.421 2.198.062 2.325.951
Posojila in depoziti 2.638.064 1.062.653 21.140.817 22.701.102
Poslovne terjatve (brez terjatev do države,
zaposlenih in predujmov)
28.914.452 31.701.504 2.374.180 2.756.729
Denar in denarni ustrezniki 11.609.486 6.283.037 25.740.218 27.810.941
Skupaj 43.191.350 39.169.240 51.480.436 55.621.882
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
187
IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU IN PRIČAKOVANE KREDITNE IZGUBE ZA KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE DO KUPCEV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Bruto
vrednost na
dan
31. 12. 2020
Povprečni %
oblikovanja
popravka
vrednosti
Popravek
vrednost
na dan
31. 12. 2020
Bruto
vrednost
na dan
31. 12. 2020
Povprečni %
oblikovanja
popravka
vrednosti
Popravek
vrednosti
na dan
31. 12. 2020
Nezapadlo 21.995.294 0,35 % 76.570 17.066.618 0,28 % 48.372
Zapadlo od 1 do 30 dni 3.972.959 0,99 % 39.410 2.312.371 1,16 % 26.818
Zapadlo od 31 do 90 dni 1.805.868 6,95 % 117.209 897.781 2,84 % 31.898
Zapadlo od 91 do 180 dni 391.712 15,07 % 59.030 83.540 10,41 % 20.614
Zapadlost nad 180 3.984.817 100,00 % 3.984.818 1.750.614 24,68 % 1.750.614
Tečajne razlike 2.990 6.504 -1.140 0
Skupaj 32.153.640 4.283.541 22.109.784 1.878.316
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Bruto
vrednost
na dan
31. 12. 2019
Povprečni %
oblikovanja
popravka
vrednosti
Popravek
vrednosti na
dan
31. 12. 2019
Bruto
vrednost
na dan
31. 12. 2019
Povprečni %
oblikovanja
popravka
vrednosti
Popravek
vrednosti
na dan
31. 12. 2019
Nezapadlo 20.952.672 0,27 % 56.358 15.902.416 0,18 % 24.901
Zapadlo od 1 do 30 dni 5.847.827 0,56 % 32.778 3.721.117 0,56 % 20.891
Zapadlo od 31 do 90 dni 2.273.332 2,46 % 55.988 1.330.207 2,12 % 28.264
Zapadlo od 91 do 180 dni 700.083 15,42 % 107.953 283.213 27,88 % 78.948
Zapadlost nad 180 4.654.351 100,00 % 4.654.351 2.189.034 100,00 % 2.189.034
Tečajne razlike 13.000 -14.000 -1.407 0
Skupaj 34.441.265 4.893.428 23.424.580 2.342.038
Skupina in družba večino terjatev nimajo zavarovanih. Terjatev do največjega posameznega kupca na dan 31.
decembra, v skupini znaša 2.442.151 evrov in predstavlja 8,8 odstotkov terjatev do kupcev skupine. Terjatev do
največjega posameznega kupca na dan 31. decembra, v družbi pa znaša 2.442.151 evrov in predstavlja 8,3 odstotkov
terjatev do kupcev družbe.
Kupci skupine in družbe so razpršeni, tako da ni večje izpostavljenosti do posameznega kupca.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
188
GIBANJE POPRAVKA VREDNOSTI KRATKOROČNIH POSLOVNIH TERJATEV DO KUPCEV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Popravek terjatev na dan 1. januarja 4.893.428 5.206.007 2.342.038 2.623.158
Izključitev družbe iz konsolidiranih računovodskih
izkazov
0 -35.000 0 0
Odpisane terjatve -856.634 -458.390 -591.252 -319.355
Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z
razveljavitvami izgub zaradi oslabitve
270.216 173.712 127.530 38.235
Tečajne razlike -23.469 7.099 0 0
Popravek terjatev na dan 31. decembra 4.283.541 4.893.428 1.878.316 2.342.038
IZPOSTAVLJENOST KREDITNEMU TVEGANJU IN PRIČAKOVANE KREDITNE IZGUBE ZA KRATKOROČNE POSLOVNE TERJATVE DO DRUGIH
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Bruto vrednost na
dan 31. 12. 2020
Popravek vrednosti
na dan 31. 12. 2020
Bruto vrednost na
dan 31. 12. 2020
Popravek vrednosti
na dan 31. 12. 2020
Nezapadlo 1.371.101 0 990.834 0
Zapadlo 322.663 189.371 180.547 180.547
Skupaj 1.693.764 189.371 1.171.381 180.547
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Bruto vrednost na
dan 31. 12. 2019
Popravek vrednosti
na dan 31. 12. 2019
Bruto vrednost na
dan 31. 12. 2019
Popravek vrednosti
na dan 31. 12. 2019
Nezapadlo 560.000 0 1.106.633 0
Zapadlo 427.487 294.195 180.547 180.547
Skupaj 987.487 294.195 1.287.180 180.547
GIBANJE POPRAVKA VREDNOSTI KRATKOROČNIH POSLOVNIH TERJATEV DO DRUGIH
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Popravek terjatev na dan 1. januarja 294.195 1.351.795 180.547 1.172.379
Odpisane terjatve -2.339 -421.300 0 -421.396
Izgube zaradi oslabitve terjatev, vključno z
razveljavitvami izgub zaradi oslabitve
227 -636.300 0 -570.436
Razlika zaradi različnega zajema podatkov -102.451 0 0 0
Tečajne razlike -261 0 0 0
Popravek terjatev na dan 31. decembra 189.371 294.195 180.547 180.547
Skupina in družba ocenjujeta, da imata kreditno tveganje ustrezno obvladovano. Najpomembnejše tveganje v tej
skupini je tveganje zamud in neplačila kupcev, pri čemer imata družba in skupina opredeljene kontrolne limite in
mehanizme odobravanja izpostavljenosti kreditnega tveganja za največje kupce.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
189
TVEGANJE SPREMEMB OBRESTNIH MER
Vrsta variabilne
obrestne mere
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Višina
posojil
31. 12. 2020
Porast
OM za 10
bazičnih
točk
Porast
OM za 25
bazičnih
točk
Porast
OM za 50
bazičnih
točk
Višina
posojil
31. 12. 2020
Porast
OM za 10
bazičnih
točk
Porast
OM za 25
bazičnih
točk
Porast
OM za 50
bazičnih
točk
3 M EURIBOR 54.850.000 0 0 0 54.850.000 0 0 -3.840
1 M BELIBOR 799.796 -800 -1.999 -3.999 0 0 0 0
Skupaj 55.649.796 -800 -1.999 -3.999 54.850.000 0 0 -3.840
Vrsta variabilne
obrestne mere
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
Višina
posojil
31. 12. 2019
Porast
OM za 10
bazičnih
točk
Porast
OM za 25
bazičnih
točk
Porast
OM za 50
bazičnih
točk
Višina
posojil
31. 12. 2019
Porast
OM za 10
bazičnih
točk
Porast
OM za 25
bazičnih
točk
Porast
OM za 50
bazičnih
točk
3 M EURIBOR 57.360.000 -57.000 -143.000 -287.000 56.848.460 -56.848 -142.121 -284.242
1 M BELIBOR 261.000 0 -1.000 -1.000 0 0 0 0
Skupaj 57.621.000 -57.000 -144.000 -288.000 56.848.460 -56.848 -142.121 -284.242
Skupina in družba izkazujeta dana posojila po fiksni obrestni meri.
Upravljanje kapitala
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne finančne obveznosti 54.199.169 2.719.484 52.642.354 870.375
Kratkoročne finančne obveznosti 4.419.148 58.978.257 6.044.691 61.505.027
Skupaj finančne obveznosti 58.618.317 61.697.741 58.687.045 62.375.402
Kapital 124.974.366 122.357.891 89.224.850 87.227.628
Dolg/kapital 0,47 0,50 0,66 0,72
Kratkoročne finančne naložbe 2.598.166 1.010.109 2.198.062 2.325.951
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki 11.609.486 6.283.199 2.374.180 2.756.729
Neto finančna obveznost 44.410.665 54.404.433 54.114.803 57.292.722
Neto dolg/kapital 0,36 0,44 0,61 0,66
Bilančna vsota 220.457.193 223.350.952 172.272.410 176.748.325
Kapital v bilančni vsoti 0,57 0,55 0,52 0,49
Glavni namen upravljanja kapitala je zagotoviti kapitalsko ustreznost, čim večjo finančno stabilnost in dolgoročno
plačilno sposobnost za potrebe financiranja poslovanja ter za doseganje čim višje vrednosti za delničarje.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
190
POJASNILO 32: Druga pojasnila
STROŠKI STORITEV REVIZORJEV
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Revidiranje letnega poročila 95.786 102.635 30.280 45.214
Ostale revizijske storitve 4.800 40.311 4.800 10.384
Skupaj stroški za storitve revizorjev 100.586 142.946 35.080 55.598
Storitev revidiranja za leto 2020, za vse družbe v skupini, obvezne k revidiranju, je opravila revizijska družba Ernst
& Young, d. o. o., Ljubljana. Poleg storitev revidiranja je revizor skupine v letu 2020 opravil tudi ostale dovoljene
nerevizijske storitve. Stroški revidiranja letnega poročila za leto 2020 so bili pripoznani glede na stopnjo dokončanosti
storitve.
Povezane osebe
Neposredna obvladujoča družba družbe Intereuropa, d. d., je družba Pošta Slovenije, d. o. o., končna obvladujoča
stranka pa Republika Slovenija.
Poleg navedenih so povezane stranke z družbo Intereuropa, d. d., Koper:
• odvisne družbe;
• pridružena družba oziroma skupni podvig;
• ključno ravnateljsko osebje obvladujoče družbe in njihovi ožji družinski člani;
• člani nadzornega sveta in njihovi družinski člani.
Ključno ravnateljsko osebje v obvladujoči družbi so člani uprave.
DRUŽBE V SKUPINI INTEREUROPA
Sestava skupine
v evrih
Delež lastništva
31. 12. 2020
Delež lastništva
31. 12. 2019
Vrednost
kapitala
31. 12. 2020
Vrednost
kapitala
31. 12. 2019
Obvladujoča družba
Intereuropa d.d., Koper 89.224.850 87.227.628
Odvisne družbe
Interagent, d.o.o., Koper 100,00 % 100,00 % 230.065 217.034
Interzav, d.o.o., Koper 71,28 % 71,28 % 55.716 67.743
Intereuropa, Logističke usluge, d.o.o., Zagreb 99,96 % 99,96 % 42.741.985 41.783.883
Intereuropa sajam, d.o.o., Zagreb 51,00 % 51,00 % 731.876 666.838
Intereuropa Skopje, d.o.o., Skopje 99,56 % 99,56 % 1.159.382 1.274.974
Intereuropa RTC, d.d., Sarajevo 95,77 % 95,77 % 11.728.225 12.241.081
A.D. Intereuropa logističke usluge, Beograd 73,62 % 73,62 % 5.904.042 6.776.413
TOV TEK ZTS., Užgorod 89,93 % 89,93 % -146.233 3.325
Intereuropa Kosova L.L.C. 90,00 % 90,00 % 722.990 654.645
Zetatrans A.D. Podgorica 69,27 % 69,27 % 16.330.825 15.928.825
TOV Intereuropa - Ukraina, Kiev 100,00 % 100,00 % -415.637 -304.495
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
191
RAZKRITJA POSLOV S POVEZANIMI STRANKAMI
Skupina Intereuropa
v evrih
Pridružena družba Ostalo* Skupina Pošta Slovenije
2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki od prodaje storitev 363.817 438.338 6.240 112.031 206.372 40.023
Stroški storitev 2.115.394 4.475.625 5.288 11.290 378.151 12.653
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Stanje poslovnih terjatev 35.103 74.000 0 23.836 40.320 24.741
Stanje poslovnih obveznosti 495.419 467.000 0 439 59.870 12.961
Intereuropa, d. d.
v evrih
Odvisne družbe Pridružena družba Ostalo*
Skupina Pošta
Slovenije
2020 2019 2020 2019 2020 2019 2020 2019
Prihodki od prodaje storitev 4.105.793 3.811.479 363.817 438.338 0 104.791 197.338 40.023
Stroški storitev 2.025.228 2.090.776 3.725.684 4.475.625 0 5.880 357.248 12.653
Prihodki iz deležev 25.991 901.422 0 7.661 0 0 0 0
Prihodki od obresti 71.854 56.611 0 0 0 0 0 0
Odhodki od obresti 40.760 31.361 0 0 0 0 0 0
31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019 31. 12. 2020 31. 12. 2019
Dolgoročne finančne naložbe
v delnice oziroma deleže
44.451.959 44.823.281 39.059 39.059 0 0 0 0
Stanje poslovnih terjatev 859.592 908.516 35.103 74.516 0 23.836 36.016 24.741
Dana posojila 2.198.063 2.315.956 0 0 0 0 0 0
Stanje poslovnih obveznosti 374.048 373.722 175.149 466.586 0 439 49.162 12.961
Prejeta posojila 3.100.000 4.100.000 0 0 0 0 0 0
* Podjetja, ki jih obvladuje ali skupno obvladuje posameznik ali njegov ožji družinski član, ki je povezan z družbo Intereuropa d. d.
Pošta Slovenije, d. o. o., je v okviru izvedenega refinanciranja posojil družbe Intereuropa, d. d., konec januarja 2020,
bankam upnicam izdala poroštvo v višini 80 odstotkov zneska posojila. Na dan 31. decembra 2020 je tako bila porok
za posojila družbe Intereuropa, d. d., v višini 43.880.000 evrov. Družba je v oktobru 2020 izdala poslovni banki v
Republiki Srbiji bianko menice za zavarovanje dolgoročnega posojila odvisne družbe A. D. Intereuropa logističke
usluge, Beograd. Na dan 31. decembra 2020 je znesek obveznosti odvisne družbe iz tega naslova znašal 94.000.000
srbskih dinarjev.
Nobena od zgornjih obveznosti do povezanih strank ni zavarovana, prav tako tudi ni v povezavi z njimi izdano ali
prejeto nobeno jamstvo. Obveznosti do pridružene družbe se po navadi poravnavajo z nakazili, asignacijami oziroma
medsebojnimi kompenzacijami. Posli s povezanimi strankami so bili opravljeni po tržnih pogojih.
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
192
Posli z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv
Z lastniki povezane družbe so tiste družbe, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupaj neposredno najmanj
20-odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (https://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Skupina Intereuropa
Skupina je v letu 2020 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 1.875.338 evrov
poslovnih prihodkov, 6.879.669 evrov poslovnih odhodkov 6.148 evrov finančnih prihodkov in 141.541 evrov
finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2020 je imela skupina do teh družb izkazanih za 528.192 evrov poslovnih terjatev, 870.858 evrov
poslovnih obveznosti, 54.850.000 evrov finančnih obveznosti ter 9.525.000 evrov pogojnih sredstev in obveznosti.
Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Intereuropa d. d.
Družba je v obdobju v letu 2020 z družbami, v katerih ima država neposredno prevladujoč vpliv, realizirala za 1.861.491
evrov poslovnih prihodkov, 6.851.978 evrov poslovnih odhodkov, 2.375 evrov finančnih prihodkov in 140.029 evrov
finančnih odhodkov.
Na dan 31. decembra 2020 je imela družba Intereuropa do teh družb izkazanih za 527.418 evrov poslovnih terjatev,
470.217 evrov poslovnih obveznosti, 54.850.000 evrov finančnih obveznosti ter 9.525.000 evrov pogojnih sredstev in
obveznosti. Finančne obveznosti predstavlja najeto posojilo pod tržnimi pogoji.
Prejemki članov uprave, nadzornega sveta in zaposlenih po individualni pogodbi ter višina
nadomestil ključnega ravnateljskega osebja v letu 2020
Družba članom uprave, nadzornega sveta in zaposlenim po individualnih pogodbah ni odobrila predujmov, posojil
in poroštev.
PREJEMKI ČLANOV UPRAVE V LETU 2020
v evrih
Plača – fiksni del
Bonitete in drugi
prejemki*
Skupaj
Bruto Neto Bruto Neto Bruto Neto
MARKO CEGNAR, predsednik uprave 99.197 54.672 9.607 11.753 108.804 66.425
MARKO REMS, član uprave 89.451 50.662 7.053 9.676 96.504 60.338
Mag. MATIJA VOJSK, član uprave
(prejemki od 1. 1. 2020 do 11. 11. 2020)
83.091 45.279 5.417 9.579 88.508 54.858
Skupaj 271.739 150.613 22.077 31.008 293.816 181.621
* Bonitete in drugi prejemki bruto predstavljajo bonitete (bonitete za zavarovanje, boniteta za avto in boniteta za zavarovanje odgovornosti) ter bruto
sejnine, medtem ko bonitete in drugi prejemki neto predstavljajo neto bonitete, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, malico, regres in neto sejnine.
Iz tega izhaja, da so neto bonitete in drugi prejemki višji od bruto bonitet in drugih prejemkov.
NETO BONITETE IN DRUGI PREJEMKI
v evrih
Dodatno
pokojninsko
zavarovanje
Ostale
bonitete
Povračila
stroškov
Udeležba v
dobičku
Drugi
prejemki
Skupaj
MARKO CEGNAR, predsednik uprave 2.819 3.462 1.395 0 4.077 11.753
MARKO REMS, član uprave 2.819 2.481 1.383 0 2.993 9.676
Mag. MATIJA VOJSK, član uprave
(prejemki od 1. 1. 2020 do 11. 11. 2020)
2.592 152 1.230 0 5.606 9.580
Skupaj 8.230 6.095 4.008 0 12.676 31.009
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
193
PREJEMKI NADZORNEGA SVETA IN KOMISIJ NADZORNEGA SVETA V LETU 2020
v evrih
Plačilo za
opravljanje
funkcije
Plačilo
za delo v
komisijah
Plačilo za
udeležbo na
sejah
Povračilo
stroškov
Drugi
prejemki in
ugodnosti
Skupaj
Mag. BORIS NOVAK, predsednik 13.976 2.329 4.226 28 26 20.585
Mag. ANDREJ RIHTER, namestnik predsednika 10.249 3.494 4.226 96 26 18.091
VINKO FILIPIČ, član 9.318 2.562 5.555 13 26 17.474
MILAN PEROVIČ, član 9.318 3.494 5.555 385 26 18.778
TJAŠA BENČINA, član 10.267 2.544 4.721 240 26 17.798
ZLATKA ČRETNIK, član 10.175 2.544 6.270 1.189 26 20.204
BARBARA GORJUP, zunanja članica revizijske komisije NS
(prejemki od 13. 1. 2020 do 31. 12. 2020)
0 5.787 2.266 0 0 8.053
BARBARA NOSE, zunanja članica revizijske komisije NS
(prejemki do 13. 1. 2020)
0 826 220 13 0 1.059
Skupaj 63.303 23.580 33.039 1.964 156 122.042
VIŠINA NADOMESTIL KLJUČNEGA RAVNATELJSKEGA OSEBJA
v evrih
Skupina Intereuropa
2020 2019
Kratkoročni zaslužki
(bruto plača, letni in bolniški dopust, deleži v dobičku, nedenarni zaslužki (bonitete))
543.838 690.524
Odpravnine 0 8.500
Drugi zaslužki 13.485 25.352
Skupaj 557.323 724.376
Prejemki zaposlenih po individualnih pogodbah so v letu znašali 1.788.300 evrov. Od tega je 1.559.755 evrov
predstavljala bruto plača, 228.545 evrov pa boniteta in drugi prejemki.
POJASNILO 33: Bilančni dobiček
v evrih
Skupina Intereuropa Intereuropa, d. d.
2020 2019 2020 2019
Preneseni čisti poslovni izid 25.408.881 21.366.581 7.673.361 4.520.157
Čisti poslovni izid poslovnega leta 3.647.267 3.897.755 2.314.512 3.387.948
Skupaj 29.056.148 25.264.336 9.987.873 7.908.105
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
194
POJASNILO 34: Dogodki po datumu poročanja
Izbruh koronavirusa COVID-19, od marca 2020 močno vpliva na zdravstveno, ekonomsko in drugo dogajanje v
svetu. Družbe skupine Intereuropa skrbno spremljajo aktualno razmere ter skladno z ukrepi pristojnih institucij in
priporočili stroke izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja zaposlenih in poslovnih partnerjev ter zagotavljanje
neprekinjenega poslovanja.
Zaradi sprotnega prilagajanja svoje aktivnosti razmeram v državah, kjer skupina Intereuropa izvaja storitve, so bili
negativni vplivi COVID-19 na delovanje skupine in družbe relativno majhni. Likvidnost skupine in družbe se je v
preteklem letu, tudi zaradi odloga plačil kreditnih obveznosti in izplačila udeležbe delavcev v dobičku, povečala, kar
je prispevalo k zmanjšanju likvidnostnega in kreditnega tveganja.
Uprava ocenjuje, da obstaja relativno majhno tveganje, da bi nadaljevanje epidemije in njena morebitna ponovna
zaostritev, pomembno vplivala na dosego poslovnih ciljev skupine in družbe Intereuropa.
Zato uprava družbe ocenjuje, da predpostavka delujočega podjetja ni ogrožena.
Skladno s pogodbo o prenosu dejavnosti, ki je bila konec decembra sklenjena s Pošto Slovenije, je Intereuropa, d. d.
1. januarja 2021 na Pošto Slovenija prenesla del podpornih dejavnosti. S prenosom dejavnosti so se na Pošto Slovenije
prezaposlili tudi zaposleni v teh podpornih dejavnostih.
Družba je po 31. marcu 2021, v skladu s sklenjenim Dodatkom k kreditni pogodbi, pričela odplačevati glavnico in
obresti posojila ter obveznosti do delavcev iz naslova udeležbe delavcev v dobičku.
04 / RAČUNOVODSKO POROČILO
INTEREUROPA / RAČUNOVODSKO POROČILO / 2020
195
