LETNO POROČILO 2024
177 | POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM
benimi dejavnostmi, bi bilo treba vključiti kot denarne tokove v okviru zavarovalne pogodbe, kolikor
podjetje opravlja dejavnosti, ki za imetnika police izboljšujejo ugodnosti iz zavarovalnega kritja.
(iv) Sklenjene pozavarovalne pogodbe – povrnitev izgub Ko podjetje pripozna izgubo ob prvo-
tnem pripoznanju kočljive skupine zavarovalnih pogodb, na katerih temelji pozavarovanje, ali ob
dodajanju kočljivih zavarovalnih pogodb, na katerih temelji pozavarovanje, v skupino, bi moralo pod-
jetje prilagoditi pogodbeno-storitveno maržo povezane skupine sklenjenih pozavarovalnih pogodb
in pripoznati dobiček na sklenjene pozavarovalne pogodbe. Znesek izgube, povrnjene iz naslova
sklenjene pozavarovalne pogodbe, se določi z zmnožkom izgube, pripoznane na zavarovalnih po-
godbah, na katerih temelji pozavarovanje, in odstotka terjatev iz naslova zavarovalnih pogodb, na
katerih temelji pozavarovanje, za katere podjetje pričakuje, da jih bo povrnilo iz sklenjene pozava-
rovalne pogodbe. Ta zahteva bi veljala le, ko se sklenjeno pozavarovalno pogodbo pripozna pred
ali hkrati s pripoznanjem izgube iz naslova zavarovalnih pogodb, na katerih temelji pozavarovanje.
(v) Druge spremembe: Druge spremembe vključujejo izključitev iz področja uporabe za določene
pogodbe o kreditnih karticah (ali podobne pogodbe) in nekatere posojilne pogodbe; predstavitev
sredstev in obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb v izkazu finančnega položaja v portfeljih
namesto skupinah: uporabnost možnosti zmanjševanja tveganj pri zmanjševanju finančnih tve-
ganj s pomočjo sklenjenih pozavarovalnih pogodb in neizvedenih finančnih instrumentov po pošteni
vrednosti skozi poslovni izid; izbira računovodske usmeritve za spremembo presoj, opravljenih v
prejšnjih medletnih računovodskih izkazih pri uporabi MSRP 17; vključitev plačil in prejemkov iz
naslova davka na dohodek, s katerimi je mogoče posebej bremeniti imetnika police po določbah
zavarovalne pogodbe v denarnih tokovih iz naslova izpolnitve; in izbrane pomoči ob prehodu ter
druge manjše spremembe. Skupina/Družba ne pričakuje, da bodo navedene dopolnitve vplivale na
njene konsolidirane/ločene računovodske izkaze.
Dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe.
MRS 8 Opredelitev računovodskih ocen;
Sprememba MRS 8 pojasnjuje, kako naj podjetja razlikujejo spremembe računovodskih usmeri-
tev od sprememb računovodskih ocen ter, kako naj podjetja uporabljajo tehnike merjenja in vhodne
podatke za oblikovanje računovodskih ocen.
Dopolnitve niso vplivale na računovodske izkaze družbe.
MRS 1 in MSRP Stališče o praksi 2: Razkrivanje računovodskih usmeritev;
MRS 1 je bil spremenjen tako, da od podjetij zahteva, da namesto bistvenih računovodskih
usmeritev razkrijejo pomembne informacije o svojih računovodskih usmeritvah. Sprememba je
opredelila pomembne informacije o računovodskih usmeritvah. Sprememba tudi pojasnjuje, da se
informacije o računovodskih usmeritvah štejejo kot pomembne, če brez njih uporabniki računovod-
skih izkazov ne bi mogli razumeti drugih pomembnih informacij v računovodskih izkazih. V spre-
membah so podani tudi ponazorilni zgledi informacij o računovodskih usmeritvah, za katere obstaja
verjetnost, da se štejejo kot pomembne za računovodske izkaze podjetja. Nadalje sprememba MRS
1 pojasnjuje, da informacij o nepomembnih računovodskih usmeritvah ni treba razkriti. V primeru,
da do tovrstnega razkritje vseeno pride, slednje ne sme zakriti pomembnih informacij o računo-
vodskih usmeritvah. V podporo tej spremembi je bilo spremenjeno tudi stališče o praksi MSRP 2
»Presoja pomembnosti«, da bi podalo napotke o tem, kako upoštevati koncept pomembnosti pri
razkritjih računovodskih usmeritev.
MRS 12 Odloženi davek v zvezi s sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz posamezne transakcije;
Spremembe MRS 12 opredeljujejo, kako se obračunava odloženi davek pri transakcijah, kot so
najemi in zahteve za razgradnjo. V določenih okoliščinah so podjetja oproščena pripoznavanja odlo-
ženega davka, ko prvikrat pripoznajo sredstva ali obveznosti. V preteklosti je bilo nekaj negotovosti
v zvezi s tem, ali izjema velja za transakcije, kot so najemi in zahteve za razgradnjo – transakcije, za
katere se pripoznata tako sredstvo kot obveznost. Spremembe pojasnjujejo, da oprostitev ne velja
in da morajo podjetja pri tovrstnih transakcijah pripoznati odloženi davek. Spremembe zahtevajo,
da družbe pripoznajo odloženi davek pri transakcijah, ki ob prvotnem pripoznanju povzročijo enake
zneske obdavčljivih in odbitnih začasnih razlik.