bo družba izrabila možnost nakupa, družba amortizira sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe od datuma
začetka najema do konca dobe koristnosti sredstva. V nasprotnem primeru sredstvo, ki predstavlja pravico do
uporabe, amortizira od datuma začetka najema do konca njegove dobe koristnosti oziroma do konca trajanja
najema, če je krajše od dobe koristnosti sredstva.
Po datumu začetka najema se ponovno izmeri obveznost iz najema tako, da slednja odraža spremembe v
najemnini. Znesek ponovnega merjenja obveznosti iz najema se pripozna kot prilagoditev vrednosti sredstva, ki
predstavlja pravico do uporabe. Obveznosti iz najema se ponovno izmerijo tako, da se spremenjene najemnine
diskontira z uporabo spremenjene diskontne mere, če se je spremenilo trajanje najema ali se je spremenila ocena
možnosti nakupa sredstva, ki je predmet najema, v primeru spremembe pričakovanih plačil iz naslova jamstva za
preostalo vrednost, spremenjenih prihodnjih najemnin zaradi spremembe indeksa ali stopnje, ki se uporablja za
določanje plačil, spremembe spremenljivih obrestnih mer. Spremenjene najemnine odražajo spremembo v
zneskih, ki jih je treba plačati v okviru možnosti nakupa.
Razlika med vrednostjo ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega sredstva se prenese med druge
poslovne prihodke oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke.
Kratkoročnih najemov in najemov, pri katerih je sredstvo, ki je predmet najema majhne vrednosti, se ne pripozna
kot sredstvo, ampak se pripozna najemnine, povezane s temi najemi, kot odhodke na podlagi enakomerne
časovne metode skozi celotno trajanje najema.
Zaloge
Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog
vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog
na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Stroški zalog lahko vključujejo tudi prenose iz kapitala
morebitnih dobičkov oz. izgub iz naslova varovanja denarnega toka pred tveganjem ob nakupih zalog z uporabo
tujih valut.
Družba za zmanjševanje količin materiala, proizvodov in polproizvodov, trgovskega blaga v zalogi
uporablja metodo zaporednih cen – FIFO. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem
poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje. Prevrednotenje zalog je
sprememba njihove knjigovodske vrednosti. Vrednost zalog ni v celoti nadomestljiva, če so zaloge poškodovane,
če so v celoti ali delno zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo. Vrednost zalog tudi ni nadomestljiva, če
se povečajo ocenjeni stroški dokončanja ali ocenjeni stroški v zvezi s prodajo. Če knjigovodska vrednost, vključno
s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oz. stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je
treba znižati do čiste iztržljive vrednosti. Vrednost zalog je treba znižati pri vsaki postavki ali skupini podobnih
postavk zalog posebej. Družba izvaja politiko oblikovanja popravkov zalog na podlagi rezultatov rednih in izrednih
popisov zalog.
Oslabitev nefinančnih sredstev
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen
naložbenih nepremičnin, zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki
oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih
sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja.
Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost,
zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani
prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo,
ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene
preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne
uporabe, v veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«).
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih
obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne
obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi
nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana
knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju
amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.